Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno
prečiščeno besedilo Zakona o lokalni samoupravi obsega:
-
Zakon o lokalni samoupravi – ZLS (Uradni
list RS, št. 72/93 z dne 31. 12. 1993),
-
Odločbo o razveljavitvi prvega odstavka 95. člena zakona o
lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 6/94 z dne 11. 2. 1994),
- Odločbo
o razveljavitvi 13. člena ter prvega in tretjega odstavka 14. člena zakona o
lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93) in o ustavitvi postopka za oceno
ustavnosti in zakonitosti odloka o določitvi referendumskega območja za
ustanovitev občine Koper in odloka razpisu referenduma za ustanovitev občine
Koper (Uradni list RS, št. 38/94) (Uradni list
RS, št. 45/94 z dne 22. 7. 1994),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (Uradni
list RS, št. 57/94 z dne 29. 9. 1994),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (Uradni
list RS, št. 14/95 z dne 10. 3. 1995),
-
Odločbo o razveljavitvi prvega odstavka 101. člena zakona o
upravi in tretjega odstavka 99.a člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 20/95 z dne 7. 4. 1995),
-
Odločbo o razveljavitvi drugega stavka tretjega odstavka 64.
člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS,
št. 9/96 z dne 16. 2. 1996),
-
Odločbo o: – razveljavitvi 1. člena zakona o prevzemu državnih
funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994 opravljali organi občin, – razveljavitvi
prvega odstavka 99.a člena zakona o lokalni samoupravi, – razveljavitvi
naslednjih točk v 3. členu zakona o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31.
12. 1994 opravljali organi občin: točke I/11, točke V/13, kolikor se nanaša na
upravne naloge, ki pomenijo izvrševanje občinskih predpisov s področja urejanja
prometa, točke VI/1, kolikor se nanaša na pripravo lokacijske dokumentacije,
točke VI/5, kolikor se nanaša na ugotavljanje javne koristi v skladu z
občinskimi prostorskimi plani oziroma izvedbenimi akti, točke VI/7, kolikor se
nanaša na prevzem upravnih nalog iz drugega odstavka 3. člena, četrtega
odstavka 10. člena, tretjega odstavka 27. člena, prvega odstavka 28. člena,
tretjega odstavka 41. člena in drugega odstavka 50. člena stanovanjskega
zakona, iz pristojnosti mestnih občin, in točke VII/2, kolikor se nanaša na
lokalne ceste, – razveljavitvi 9. člena zakona o spremembah in dopolnitvah
stanovanjskega zakona, kolikor se nanaša na mestne občine, – ugotovitvi, da
zakon o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994 opravljali organi
občin, ni v skladu z ustavo, kolikor ne upošteva posebnega ustavnega statusa
mestnih občin, in o naložitvi Državnemu zboru, da mora to neskladje z ustavo
odpraviti v 9 mesecih od objave te odločbe v Uradnem listu RS, – ugotovitvi, da
točke I/1, III/1, III/10, IV/1, V/6, V/19, VI/2, VI/3, VI/8 in VII/3 člena 3
zakona o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994 opravljali organi
občin, niso v neskladju z ustavo, – ugotovitvi, da točke V/13, VI/1, VI/5, VI/7
in VII/2 člena 3 zakona o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994
opravljali organi občin, v preostalem niso v neskladju z ustavo, razen v delih
iz točke 3 tega izreka (Uradni list RS, št. 44/96 z
dne 9. 8. 1996),
-
Zakon o dopolnitvi zakona o lokalni samoupravi – ZLS-G (Uradni
list RS, št. 26/97 z dne 16. 5. 1997),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi –
ZLS-H (Uradni list RS, št. 70/97 z dne 14. 11. 1997),
-
Zakon o spremembi zakona o lokalni samoupravi – ZLS-I (Uradni
list RS, št. 10/98 z dne 12. 2. 1998),
-
Odločbo o razveljavitvi četrte alinee prvega odstavka 37.a člena
zakona o lokalni samoupravi v obsegu, kolikor je veljala pred njeno
uveljavitvijo (Uradni list RS, št. 68/98 z dne 5. 10.
1998),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi –
ZLS-J (Uradni list RS, št. 74/98 z dne 3. 11. 1998),
-
Odločbo o razveljavitvi tretjega odstavka 51.b člena, 51.c člena
ter prvega, drugega in šestega odstavka 100. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 59/99 z dne 23. 7. 1999),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi –
ZLS-K (Uradni list RS, št. 70/00 z dne 8. 8. 2000),
-
Zakon o samoprispevku – ZSam-1 (Uradni list RS, št. 87/01 z dne
8. 11. 2001),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi –
ZLS-L (Uradni list RS, št. 51/02 z dne 11. 6. 2002).
ZAKON
o lokalni samoupravi (ZLS)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 16)
1. poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon določa načela za ureditev
samoupravnih lokalnih skupnosti.
2. člen
Občine so temeljne samoupravne lokalne skupnosti.
Občina v okviru ustave in zakonov
samostojno ureja, in opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo
prenesene z zakoni.
Po predhodnem soglasju občine lahko država
z zakonom prenese na občino opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti,
če za to zagotovi tudi sredstva.
3. člen
Občine se samostojno odločajo o povezovanju
v širše samoupravne lokalne skupnosti, tudi v pokrajine.
Pokrajine urejajo in opravljajo lokalne
zadeve širšega pomena, ki presegajo zmogljivosti občin.
Po predhodnem soglasju oziroma sporazumu s
pokrajino lahko država z zakonom prenese na pokrajino opravljanje posameznih
nalog iz svoje pristojnosti, če za to zagotovi tudi sredstva.
4. člen
Mestna občina se ustanovi na območju mesta
po postopku in ob pogojih, ki jih določa ta zakon.
5. člen
Občine se na območjih, kjer živijo
pripadniki madžarske in italijanske narodne skupnosti, oblikujejo tako, da je v
njih zagotovljeno uresničevanje posebnih pravic narodnih skupnosti.
6. člen
Samoupravne lokalne skupnosti med seboj
prostovoljno sodelujejo zaradi skupnega urejanja in opravljanja lokalnih zadev
javnega pomena. V ta namen ustanavljajo zveze, lahko združujejo sredstva in v
skladu z zakonom ustanavljajo skupne organe ter organe skupne občinske uprave,
ustanavljajo in upravljajo sklade, javne zavode, javna podjetja in ustanove.
Samoupravne lokalne skupnosti se zaradi
predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega
zagotavljanja svojih interesov povezujejo v združenja.
Samoupravne lokalne njihove skupnosti,
zveze in združenja lahko sodelujejo tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav in
z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
7. člen
Samoupravne lokalne skupnosti so osebe
javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami
premoženja.
8. člen
Samoupravne lokalne skupnosti se financirajo
iz lastnih virov.
Občinam, ki zaradi slabše gospodarske razvitosti
ne morejo v celoti zagotoviti izvajanja z zakonom določenih nalog, zagotovi
potrebna dodatna sredstva država.
9. člen
Občina ima svoje ime, ki ga določi zakon.
Zakon določi tudi sedež občine.
O imenu in sedežu občine oziroma njuni
spremembi se ugotovi volja prebivalcev naselij, vključenih v občino, z
referendumom.
Ime občine se določi po imenu središčnega ali
drugega naselja v občini ali po krajinskem imenu. Ime občine je lahko sestavljeno
iz imen več naselij v občini. Ime občine se mora razlikovati od imen drugih
občin. Kot sedež občine se praviloma določi središčno naselje.
Pri določitvi imena in sedeža občine je treba
upoštevati zgodovinske in prometne vidike ter ustaljene splošne krajinske
oznake.
Kadar zaradi spremembe območja občine naselje,
po katerem je imela občina ime ali je bilo sedež, ni več v tej občini, se v
postopku za spremembo območja občine določi tudi novo ime ali sedež občine.
10. člen
Samoupravne lokalne skupnosti imajo pravico
do uporabe lastnega grba in zastave. Grb in zastava se morata razlikovati od
grbov in zastav drugih samoupravnih lokalnih skupnosti.
Samoupravne lokalne skupnosti uporabljajo
pečat, ki mora vsebovati označbo in ime samoupravne lokalne skupnosti.
11. člen
Osebe, ki imajo na območju samoupravne lokalne
skupnosti stalno prebivališče, so člani samoupravne lokalne skupnosti (v
nadaljnjem besedilu: občani).
Občani v samoupravnih lokalnih skupnostih
odločajo o zadevah lokalne samouprave preko svetov, sestavljenih iz članov, ki
jih volijo svobodno in tajno na podlagi neposredne, enake in splošne volilne
pravice.
Občani v samoupravnih lokalnih skupnostih
odločajo o zadevah lokalne samouprave tudi neposredno – na svojih zborih, z
referendumom in preko ljudske iniciative.
II. poglavje
OBMOČJE IN DELI OBČINE
12. člen
Območje občine obsega območje naselja ali
več naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev.
13. člen
Občina mora biti sposobna zadovoljevati
potrebe in interese svojih prebivalcev in izpolnjevati druge naloge v skladu z
zakonom.
Šteje se, da je občina sposobna na svojem
območju zadovoljevati potrebe in izpolnjevati naloge iz prejšnjega odstavka, če
so zagotovljeni naslednji pogoji:
-
osemletno šolanje (popolna osnovna šola);
-
primarno zdravstveno varstvo občanov
(zdravstveni dom ali zdravstvena postaja);
-
preskrba z življenjskimi potrebščinami
(trgovina z živili in mešanim blagom);
-
komunalna opremljenost (oskrba s pitno vodo,
odvajanje in čiščenje odpadnih voda, oskrba z električno energijo);
-
poštne storitve;
-
finančne storitve hranilnice ali banke;
-
knjižnica (splošno izobraževalna ali šolska);
-
prostori za upravno dejavnost lokalnih
skupnosti.
13.a člen
Občina ima najmanj 5000 prebivalcev.
Ob ustanovitvi ima lahko občina manj kot
5000 prebivalcev, če gre za ustanovitev nove občine z združitvijo dveh ali več
občin.
Zaradi geografskih, obmejnih, narodnostnih,
zgodovinskih ali gospodarskih razlogov sme imeti občina izjemoma tudi manj kot
5000 prebivalcev.
Pri ustanavljanju občin se morajo kriteriji
iz 13. in 13.a člena upoštevati kot celota.
14. člen
Občina se ustanovi in njeno območje določi z
zakonom po prej opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev
na določenem območju.
Postopek za ustanovitev občin in določitev
njihovih območij ureja poseben zakon.
15. člen
Dvoje ali več sosednjih občin se lahko
združi v novo občino, če se za to na referendumu v vsaki občini izreče večina
volivcev, ki so glasovali.
Občina se lahko razdeli na dvoje ali več
novih občin, če območje vsake od predvidenih novih občin izpolnjuje pogoje po
tem zakonu in če se za to na referendumu na območju vsake od predvidenih novih
občin izreče večina volivcev, ki so glasovali.
Del občine, ki obsega območje naselja ali
več sosednjih naselij, se lahko izloči iz občine in ustanovi kot nova občina,
če se za to na referendumu v tem delu občine odloči večina volivcev, ki so
glasovali, in če oba tako nastala dela občine tudi izpolnjujeta pogoje za novo
občino.
Del občine se lahko izloči iz občine in priključi
k sosednji občini, če se za to v tem delu občine in v občini, kateri se ta del
občine želi priključiti, na referendumu odloči večina volivcev, ki so
glasovali, in če preostali del občine tudi izpolnjuje pogoje za novo občino.
15.a člen
Mesto je večje urbano naselje, ki se po
velikosti, ekonomski strukturi, prebivalstveni gostoti, naseljenosti in
zgodovinskem razvoju razlikuje od drugih naselij.
Mesto ima več kot 3.000 prebivalcev.
Naselje dobi status mesta z odločitvijo
Državnega zbora.
Glede naselij, ki so status mesta že dobila
v skladu s predpisi, veljavnimi v času podelitve, Državni zbor samo ugotovi, da
že imajo status mesta.
16. člen
Na območju mesta se zaradi enotnega
prostorskega in urbanističnega urejanja, zadovoljevanja komunalnih potreb in planiranja
razvoja ustanovi mestna občina.
Mestna občina je gosto in strnjeno naselje
ali več naselij, povezanih v enoten prostorski organizem in mestno okolico, ki
jo povezuje dnevna migracija prebivalstva.
Mesto lahko dobi status mestne občine, če
ima najmanj 20.000 prebivalcev in najmanj 15.000 delovnih mest, od tega najmanj
polovico v terciarnih in kvartarnih dejavnostih in je geografsko, gospodarsko
in kulturno središče svojega gravitacijskega območja.
Mestno občino ustanovi Državni zbor z
zakonom po prej opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev
na določenem območju ter po postopku, ki ga določa poseben zakon. Z zakonom se
določita območje in ime mestne občine.
Ime mestne občine se določi po imenu mesta, na
območju katerega se ustanovi mestna občina.
16.a člen
Mestna občina mora na svojem območju poleg
pogojev iz 13. člena tega zakona izpolnjevati še naslednje pogoje:
-
poklicne in srednje šole ter oddelke visokih
šol in fakultet;
-
bolnišnico;
-
omrežje javnih služb;
-
telekomunikacijska središča;
-
univerzitetne in specialne knjižnice,
specializirani INDOK centri;
-
kulturna dejavnost (gledališča, muzeji,
arhivi);
-
lokalne RTV postaje in tisk;
-
športno rekreacijski prostori in objekti;
-
znanstveno-raziskovalna dejavnost.
17. člen
Območje občine je lahko v naravi označeno z
ustreznimi prometnimi in neprometnimi znaki.
18. člen
Na območju občine se lahko ustanovijo ožji
deli občine (krajevne, vaške ali četrtne skupnosti). Ime
in območje ožjega dela občine se določi s statutom občine. Pri notranji členitvi
mora občinski svet upoštevati zemljepisne, zgodovinske, gospodarske, upravne,
kulturne in druge značilnosti območja.
Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine
ožji del občine ali spremeni njegovo območje. Sprememba statuta, s katero se
ukine ožji del občine oziroma spremeni njegovo območje, lahko začne veljati
šele po izteku mandata sveta ožjega dela občine.
Pobudo za ustanovitev ožjih delov občine ali za
spremembo njihovih območij lahko da zbor krajanov ali s statutom določeno
število prebivalcev dela občine. Občinski svet mora pobudo obvezno obravnavati.
Pred ustanovitvijo ožjih delov občine ali pred
spremembo njihovih območij mora občinski svet na zborih krajanov ali na
referendumu ugotoviti interes prebivalcev posameznih območij v občini, kjer naj
bi bili ustanovljeni ožji deli občine. Ugotavljanje interesa se nanaša na ime
in območje ožjega dela občine.
19. člen
Organ ožjega dela občine je svet, ki ga
izvolijo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju ožjega dela občine.
Način izvolitve članov sveta ožjega dela občine določa zakon.
Statut občine lahko določi, da ožji del občine
nima organa iz prejšnjega odstavka.
Če s statutom občine niso ustanovljeni ožji
deli občine ali če statut občine določi, da ožji del občine nima sveta, lahko
občinski svet ustanovi krajevne, vaške ali četrtne odbore v skladu s tretjim
odstavkom 30. člena tega zakona.
19.a člen
Število članov sveta ožjega dela občine določi
občinski svet. Glede odločanja sveta ožjega dela občine se
smiselno uporablja določba prvega odstavka 35. člena tega zakona. Svet ožjega
dela občine ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta ožjega dela
občine.
Svet ožjega dela občine lahko občinskemu svetu
predlaga odločitve, ki se nanašajo na ožji del občine. Če tako določa statut
občine, mora občinski svet pred sprejetjem odločitve, ki se nanaša na ožji del
občine, pridobiti mnenje sveta ožjega dela občine.
Župan ima pravico biti navzoč in razpravljati
na sejah sveta ožjega dela občine brez pravice glasovanja.
Statut občine lahko določi, da so posamezne
odločitve sveta ožjega dela občine veljavne, ko da nanje soglasje občinski
svet.
19.b člen
Ožji del občine, ki ima svet, opravlja naloge,
ki se pretežno nanašajo na njegove prebivalce in ki so mu prenešene v izvajanje
s statutom občine. Statut občine lahko prenese v izvajanje ožjemu delu občine
zlasti naloge, ki se nanašajo na:
-
lokalne javne službe,
-
vzdrževanje krajevnih cest in drugih javnih
površin,
-
upravljanje s premoženjem, namenjenim za potrebe
krajevnega prebivalstva,
-
pospeševanje kulturne in drugih društvenih
dejavnosti.
Podrobneje se naloge, ki se prenesejo v
izvajanje ožjim delom občine določijo z odlokom.
19.c člen
Statut občine lahko določi, da je ožji del
občine pravna oseba javnega prava.
V primeru, da je ožji del občine pravna oseba,
nastopa v pravnem prometu v okviru nalog, ki so določene s statutom občine
oziroma z odlokom iz drugega odstavka prejšnjega člena.
V primeru, da je ožji del občine pravna oseba,
ga zastopa njegov svet. Statut občine lahko določi, da zastopa ožji del občine
predsednik njegovega sveta. Statut občine lahko tudi določi, da so pravni posli
nad določeno vrednostjo, ki jih sklene ožji del občine, veljavni le ob soglasju
župana.
V primeru, da je ožji del občine pravna oseba,
odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Za obveznosti ožjega
dela občine subsidiarno odgovarja občina.
Če ožji del občine, ki je v skladu s statutom
občine pravna oseba, preneha obstajati ali če mu preneha pravna subjektiviteta,
njegove pravice in obveznosti preidejo na občino oziroma na nove ožje dele
občine z lastnostjo pravne osebe, ki nastanejo z združitvijo ali z
razdružitvijo prejšnjih ožjih delov občine.
V primeru, da ožji del občine ni pravna oseba,
lahko statut občine določi, da v okviru nalog ožjega dela in v okviru s
proračunom določenih sredstev za izvajanje teh nalog občino pri izvajanju
odločitev sveta ožjega dela občine zastopa svet ožjega dela občine ali njegov
predsednik. Statut občine lahko v tem primeru določi tudi, da so pravni posli
nad določeno vrednostjo veljavni le ob soglasju župana.
19.č člen
Če je ožji del občine v skladu s statutom
občine pravna oseba, se njegovo delovanje financira iz občinskega proračuna, s
prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom
in s prihodki od premoženja ožjega dela občine. Ožji del občine se ne sme
zadolževati. Prihodki in odhodki ožjega dela občine morajo biti zajeti v
njegovem finančnem načrtu, ki je sestavni del občinskega proračuna. (delno prenehal veljati)
Če ožji del občine ni pravna oseba, način
financiranja njegovega delovanja določi občinski statut. Sredstva za izvajanje
nalog ožjih delov občine se zagotovijo v občinskem proračunu.
III. poglavje
NALOGE OBČINE
20. člen
Občina lahko v skladu z zakoni poseduje,
pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, ustanavlja in vodi javna
podjetja ter v okviru sistema javnih financ določa svoj proračun.
21. člen
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve
javnega pomena “(izvirne naloge)“, ki jih določi s splošnim aktom občine ali so
določene z zakonom.
Občina za zadovoljevanje potreb svojih
prebivalcev opravlja zlasti naslednje naloge:
-
upravlja občinsko premoženje;
-
omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine in
v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva;
-
načrtuje prostorski razvoj, v skladu z zakonom
opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov ter
zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči;
-
ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi
za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj;
-
v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in
skrbi, za lokalne javne službe;
-
pospešuje službe socialnega skrbstva, za predšolsko
varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in
ostarele;
-
skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za
varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge
dejavnosti varstva okolja;
-
ureja in vzdržuje vodovodne in energetske
komunalne objekte;
-
ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki
je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev;
-
pospešuje vzgojno izobraževalno, informacijsko,
dokumentacijsko, društveno, in drugo, dejavnost na svojem območju;
-
pospešuje razvoj športa in rekreacije;
-
pospešuje kulturnoumetniško ustvarjalnost,
omogoča dostopnost do kulturnih programov, zagotavlja splošnoizobraževalno
knjižnično dejavnost ter v skladu z zakonom skrbi za kulturno dediščino na
svojem območju;
-
gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste,
javne poti, rekreacijske in druge javne površine v skladu z zakonom ureja
promet v občini ter opravlja naloge občinskega redarstva;
-
opravlja nadzorstvo nad krajevnimi
prireditvami;
-
organizira komunalno-redarstveno službo in
skrbi za red v občini;
-
skrbi za požarno varnost in organizira
reševalno pomoč;
-
organizira pomoč in reševanje za primere
elementarnih in drugih nesreč;
-
organizira opravljanje pokopališke in pogrebne
službe;
-
določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s
katerimi se kršijo predpisi občine in opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad
izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz
svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno;
-
sprejema statut občine in druge splošne akte;
-
organizira občinsko upravo;
-
ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
21.a člen
Občina opravlja statistično, evidenčno in
analitično funkcijo za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva na podlagi
pisne zahteve statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za
zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov.
Za potrebe iz prejšnjega odstavka, občina
na podlagi pisne zahteve pridobiva od upravljalcev zbirk podatke o fizičnih
osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o fizičnih osebah,
ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež
ali premoženje oziroma del premoženja v občini.
Od upravljavca Centralnega registra
prebivalstva lahko občina za potrebe izvajanja svojih nalog pridobiva naslednje
osebne podatke:
-
enotno matično številko občana,
-
ime in priimek,
-
kraj rojstva,
-
državljanstvo,
-
stalno in začasno prebivališče
-
zakonski stan.
Osebne podatke iz prejšnjega odstavka lahko
pridobi občina v pisni obliki, na magnetnih medijih, po elektronski pošti, za
fizične osebe, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, pa tudi
neposredno preko računalniške povezave.
Za pridobivanje osebnih podatkov iz
tretjega odstavka tega člena neposredno preko računalniške povezave je potrebno
dovoljenje pristojnega ministra. Pristojni minister dovoli neposredno povezavo
preko računalnika, ko občina zagotovi tehnične in druge pogoje, s katerimi se
zagotavlja zavarovanje osebnih podatkov.
22. člen
Poleg lokalnih zadev javnega pomena mestna
občina na podlagi in v skladu z zakoni, ki urejajo posamezna področja, kot
svoje naloge opravlja še z zakonom določene naloge iz državne pristojnosti, ki
se nanašajo na razvoj mest. V tem okviru mestna občina zlasti:
-
ureja javni primestni promet;
-
ureja obratovalni čas gostinskih lokalov na
svojem območju;
-
izvaja naloge na področju posegov v prostor in
graditve objektov na svojem območju;
-
izvaja naloge na področju geodetske službe;
-
zagotavlja javno mrežo gimnazij, srednjih,
poklicnih in višjih šol na svojem območju;
-
zagotavlja javno zdravstveno službo na
sekundarni ravni na svojem območju.
23. člen
Mestna občina, ki je povezana v pokrajino,
lahko opravlja upravne funkcije pokrajine, če tako odločijo občine.
24. člen
Po predhodnem soglasju občine lahko država
z zakonom prenese na občino opravljanje posameznih nalog iz državne
pristojnosti (prenesene naloge).
Na občino se lahko prenese opravljanje
posameznih nalog iz državne pristojnosti, ki se lahko bolj racionalno in
učinkovito opravljajo v občini, zlasti na področjih urejanja javnega
primestnega prometa, obratovalnega časa gostinskih lokalov, izvajanja nalog na
področju posegov v prostor in graditve objektov ter geodetske službe in
zagotavljanja javne mreže gimnazij, srednjih in poklicnih šol ter javne
zdravstvene službe na sekundarni ravni.
Z zakonom se lahko določi, da se
opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti prenese na vse občine, na
mestne občine, na občine na določenem območju ali na posamezno občino. Razloge
in pogoje za opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti v občini
določi zakon.
Zakon lahko določi, da se opravljanje
posameznih nalog iz državne pristojnosti prenese na občine ob pogoju, da s tem
soglašajo vse občine ali da s tem soglašajo vse mestne občine ali da s tem
soglašajo vse občine na določenem območju. Šteje se, da je občina dala
predhodno soglasje, če je vložila pri Državnem zboru pobudo za opravljanje
posameznih nalog iz državne pristojnosti.
Državni zbor mora pred sprejemom zakona, s
katerim se občini v opravljanje prenesejo posamezne naloge iz državne
pristojnosti, pridobiti predhodno soglasje občine.
Za prenesene naloge zagotavlja država
občini tudi ustrezna sredstva za njihovo opravljanje.
25. člen
Občina lahko sproži spor pred arbitražo
glede višine sredstev iz prejšnjega člena.
Arbitražo sestavlja enako število
predstavnikov občine in vlade.
Če spora ni mogoče rešiti na način iz
prejšnjega odstavka, odloči Vrhovno sodišče v upravnem sporu meritorno.
Za postopek pred arbitražo veljajo splošni
procesni predpisi.
26. člen
Kadar je izražen poseben interes države za
ohranitev poselitve in razvoj posameznih območij, lahko Državni zbor občinam na
teh območjih podeli poseben status.
Pogoje za pridobitev posebnega statusa določi
poseben zakon.
27. člen
Država zagotavlja posebna sredstva za
razvoj občin s posebnim statusom.
IV. poglavje
ORGANI OBČINE
28. člen
Organi občine so občinski svet, župan in
nadzorni odbor.
28.a člen
Organi občine so dolžni na zahtevo poslanca
dati pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v volilni enoti.
29. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja o
vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
V okviru svojih pristojnosti občinski svet:
-
sprejema statut občine;
-
sprejema odloke in druge občinske akte;
-
sprejema prostorske in druge plane razvoja
občine;
-
sprejema občinski proračun in zaključni račun;
-
daje soglasje k prenosu nalog iz državne
pristojnosti na občino;
-
imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter
člane komisij in odborov občinskega sveta;
-
nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave
glede izvrševanja odločitev občinskega sveta;
-
daje mnenje k imenovanju načelnikov upravnih enot;
-
imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu
načelnika upravne enote;
-
odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega
premoženja, če ni s tem zakonom drugače določeno;
-
imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo
uporabnikov javnih dobrin.
-
odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in
statut občine;
Občinski svet odloča tudi o na občino z
zakonom prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o
teh zadevah odloča drug občinski organ.
30. člen
Občinski svet ima komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta.
Občinski svet lahko ustanovi tudi druge
komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Člane komisij in odborov imenuje
izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar
največ polovico članov. Delovno telo občinskega sveta vodi član občinskega
sveta. Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s
članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
Občinski svet lahko kot svoja posvetovalna
telesa z odlokom ustanovi tudi krajevne, vaške ali četrtne odbore. Člane teh
odborov imenuje in razrešuje občinski svet. Imenuje jih izmed prebivalcev
posameznih ožjih delov občine, če v občini niso ustanovljeni ožji deli, pa
izmed prebivalcev posameznih območij občine, določenih z odlokom. S statutom
občine ali odlokom se lahko določi, da člane teh odborov imenujejo in
razrešujejo na svojih zborih prebivalci ožjih delov oziroma z odlokom določenih
območij občine. S statutom občine ali odlokom se lahko določi, da ima krajevni,
vaški ali četrtni odbor pravico občinskemu svetu predlagati odločitve, ki se
nanašajo na ožji del občine. Če tako določa statut občine ali odlok, mora
občinski svet pred vsako odločitvijo, ki se nanaša na ožji del občine, obvezno
pridobiti mnenje krajevnega, vaškega oziroma četrtnega odbora.
31. člen
Komisije in odbori občinskega sveta v
okviru svojega delovnega področja v skladu s statutom občine in poslovnikom
občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo
občinskemu svetu mnenja in predloge.
Komisije in odbori občinskega sveta ter
vsak član občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke
in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa
proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno,
da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
32. člen
Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne
porabe v občini. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:
-
opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem
občine;
-
nadzoruje namenskost in smotrnost porabe
proračunskih sredstev;
-
nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov
proračunskih sredstev.
Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in
pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov
občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in
občinskim javnim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti
porabe občinskih proračunskih sredstev.
Če nadzorni odbor v okviru svoje
pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju
občine, ki so opredeljene v poslovniku, mora o teh kršitvah v roku petnajst dni
obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.
Vsak član nadzornega odbora ima pravico
zahtevati in dobiti podatke od občine, ki so mu potrebni pri opravljanju
njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor.
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor
je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in
poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z
akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev in
spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in
mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi. Občinski svet, župan ter
organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati
poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočila in predloge v
skladu s svojimi pristojnostmi.
Statut občine določa naloge, postopke in načine
dela nadzornega odbora, oblikovanje nadzornega odbora, načela za organizacijo
dela in predstavljanje nadzornega odbora, obveznosti in pravice občinskih
organov v zvezi z delom ter priporočili in predlogi nadzornega odbora ter
javnost dela nadzornega odbora. Nadzorni odbor v skladu s statutom občine
sprejme svoj poslovnik.
32.a člen
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet. Občinski svet imenuje člane nadzornega odbora najkasneje v 45 dneh
po svoji prvi seji.
Člani nadzornega odbora opravljajo svoje naloge
nepoklicno.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani
občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine, tajnik
občine, delavci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so
uporabniki proračunskih sredstev.
Strokovno in administrativno pomoč za delo
nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. Posamezne posebne
strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega
odbora imenuje občinski svet.
Glede razrešitve člana nadzornega odbora se
primerno uporabljajo razlogi iz določbe prvega odstavka 37.a člena tega zakona.
Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. Članstvo v
nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe
članov sveta.
33. člen
Župan predstavlja in zastopa občino.
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje
in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja.
Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem
proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz
pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta.
Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in
drugih splošnih aktov občine.
Župan zadrži objavo splošnega akta občine,
če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem
ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za
zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi,
župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z
ustavo in zakonom.
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega
sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim
splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči
na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob
zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno
ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme
enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na
zadevo, ki je z zakonom prenešena v opravljanje občini, župan opozori pristojno
ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
33.a člen
Občina ima najmanj enega podžupana.
Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana izmed članov
občinskega sveta.
Z aktom o imenovanju podžupana določi
občinski svet na predlog župana podžupana, ki bo v primeru predčasnega
prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o
predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve
novega župana.
Podžupan se lahko odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno, če tako predlaga župan. O poklicnem opravljanju funkcije
podžupana odloči občinski svet.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu
ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan
pooblasti.
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove
odsotnosti ali zadržanosti. Če ima občina več podžupanov, nadomešča župana
tisti podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši podžupan. V
času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in
tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot
podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega
sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega
sveta. V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana.
34. člen
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v
večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, občinski svet pa se ne
more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora
predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
34.a člen
Člani občinskega sveta, župan in podžupan
občine so občinski funkcionarji.
Občinski funkcionarji opravljajo svojo
funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.
V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal
poklicno.
35. člen
Občinski svet sprejema odločitve na svoji
seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Svet lahko veljavno sklepa,
če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta.
Seje občinskega sveta sklicuje in vodi
župan. Župan lahko za vodenje seje občinskega sveta pooblasti podžupana ali
drugega člana občinskega sveta. Če nastopijo razlogi, da župan ne more voditi
že sklicane seje občinskega sveta, jo vodi podžupan, če pa tudi ta ne more
voditi seje, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
Župan sklicuje seje občinskega sveta v
skladu z določbami statuta občine in poslovnika občinskega sveta, mora pa jih
sklicati najmanj štirikrat letno. Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če
to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v
petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če župan
seje občinskega sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo
lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic
seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni
red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi
točkami.
Strokovno in administrativno delo za
potrebe občinskega sveta opravlja občinska uprava.
36. člen
Občinski svet ureja svoje delo s
poslovnikom, ki ga sprejema z dvotretjinsko večino navzočih članov.
V statutu občine se določi način
zagotavljanja javnosti dela organov občine.
37. člen
Občinski svet se voli na podlagi splošne in
enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo
v občini stalno prebivališče. (črtan)
Podrobneje se volitve v občinski svet
uredijo v posebnem zakonu.
37.a člen
Članu občinskega sveta, županu in podžupanu preneha mandat:
-
če izgubi volilno pravico,
-
če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
-
če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno
kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
-
če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha
opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana, (delno
razveljavljena)
-
če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost,
ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana
in podžupana,
-
če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo
oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije
ali dela v občinski, oziroma državni upravi, ki na podlagi določb 37.b člena
tega zakona ni združljiva, oziroma ni združljivo s funkcijo člana občinskega
sveta, župana in podžupana,
-
če odstopi.
Članu občinskega sveta, županu in podžupanu
preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za
prenehanje mandata iz prejšnjega odstavka. Zoper ugotovitev občinskega sveta lahko član občinskega sveta,
župan in podžupan, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od prejema sklepa
vloži tožbo na upravno sodišče, ki o njej odloči v 30 dneh. O morebitni
pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh.
Postopki za nadomestitev člana občinskega
sveta, izvolitev novega župana ali imenovanje podžupana se lahko začno po
preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni bila vložena, po preteku roka za
vložitev pritožbe zoper odločitev upravnega sodišča, če pritožba ni bila
vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča.
Če je župan imenovan:
-
na funkcijo v organu državne uprave, ki izvaja
nadzorstvo nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela
občinskih organov in občinske uprave,
-
za načelnika upravne enote, ali vodjo notranje
organizacijske enote v upravni enoti, na katere območju je občina,
-
na položaj ali drugo uradniško delovno mesto v
državni upravi, na katerem se izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad
zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov
in občinske uprave, mu po zakonu preneha mandat župana z dnem imenovanja. O
imenovanju mora župan takoj obvestiti občinski svet in občinsko volilno
komisijo.
Če župan opravlja funkcijo ali delo iz
prejšnjega odstavka, mu po zakonu preneha mandat župana, če ne odstopi s
funkcije ali ne preneha z delovnim razmerjem. O svoji odločitvi, ali bo
opravljal funkcijo župana, ali še naprej funkcijo ali delo iz prejšnjega
odstavka, je župan dolžan pisno obvestiti občinski svet in občinsko volilno
komisijo najkasneje v sedmih dneh po prejemu poročila o izidu volitev v občini.
37.b člen
Funkcija župana ni združljiva s funkcijo
člana občinskega sveta in podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v
občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Funkcija člana občinskega sveta in
podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z
delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni
združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske
enote v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih
mestnih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad
zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
38. člen
Občinski svet šteje od 7 do 45 članov.
39. člen
Na narodnostno mešanih območjih, določenih
z zakonom, kjer živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, imata
narodni skupnosti v občinskem svetu najmanj po enega predstavnika. S statutom
občine se določi neposredna zastopanost narodnih skupnosti tudi v drugih
organih občine.
V okviru svojih pristojnosti občine s
posebnimi akti urejajo vprašanja, ki zadevajo uresničevanje pravic ter
financiranje narodnih skupnosti.
K predpisom iz prejšnjega odstavka daje
soglasje Svet narodne skupnosti prek predstavnikov narodnih skupnosti v
občinskih svetih. Kadar organi občine odločajo o drugih vprašanjih, ki se
nanašajo na uresničevanje posebnih pravic narodnih skupnosti, morajo predhodno
pridobiti mnenje samoupravne narodne skupnosti.
V narodnostno mešanih občinah se ustanovi
komisija za narodnostna vprašanja. V sestavi komisije imajo pripadniki narodne
skupnosti polovico članov oziroma članic.
Na območjih, kjer živi avtohtono naseljena
romska skupnost, imajo Romi v občinskem svetu najmanj po enega predstavnika.
40. člen
Kadar so v občini pripadniki slovenskega
naroda v manjšini, se za njih smiselno uporabljajo določbe tega zakona o
zastopanosti italijanske in madžarske narodne skupnosti v občinskih organih.
41. člen
Člani občinskega sveta se volijo za štiri
leta. Mandatna doba članov občinskega sveta se začne s potekom mandatne dobe
prejšnjih članov sveta, traja pa do prve seje novo izvoljenega sveta.
Do prve seje novo izvoljenega občinskega
sveta traja tudi:
-
mandatna doba članov občinskega sveta, ki so
izvoljeni na predčasnih volitvah po razpustitvi prejšnjega občinskega sveta,
ali odstopu večine članov občinskega sveta,
-
mandatna doba članov občinskega sveta, ki so
izvoljeni na predčasnih volitvah, če je bila občina ustanovljena po opravljenih
rednih volitvah,
-
mandatna doba članov občinskega sveta, ki so
izvoljeni na volitvah, ki so bile iz kakšnega drugega razloga na podlagi zakona
opravljene po rednih volitvah v občinske svete.
42. člen
Župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno
prebivališče, na neposrednih tajnih volitvah.
Mandatna doba župana traja 4 leta. Za začetek in trajanje mandatne dobe župana se smiselno uporablja
določba prvega odstavka 41. člena tega zakona.
Do prve seje novo izvoljenega občinskega
sveta traja tudi:
-
mandatna doba župana, ki je izvoljen na
nadomestnih volitvah po prenehanju mandata prejšnjemu županu pred potekom
mandatne dobe,
-
mandatna doba župana, ki je izvoljen na
predčasnih volitvah, če je bila občina ustanovljena po opravljenih rednih
volitvah,
mandatna
doba župana, ki je izvoljen na volitvah, ki so bile iz kakšnega drugega razloga
na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v občinske svete.
43. člen
(črtan)
44. člen
Neposredne oblike sodelovanja, občanov pri
odločanju v občini so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
45. člen
Občani na zboru v skladu z zakonom ali
statutom občine obravnavajo posamezne zadeve, oblikujejo stališča, dajejo
predloge, pobude in mnenja ali odločajo.
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino
ali za njen posamezen del.
Župan mora sklicati zbor občanov, če je
tako predpisano z zakonom ali statutom občine ali če tako zahteva najmanj pet
odstotkov volivcev v občini oziroma v njenem posameznem delu, lahko pa ga
skliče na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali sveta ožjega dela
občine.
S statutom občine se predpišejo:
-
zadeve, ki jih obravnavajo občani na zboru, o
njih oblikujejo svoja stališča, dajejo predloge, pobude in mnenja ali o njih
odločajo,
-
način vložitve zahteve in postopek odločanja o
sklicu zbora občanov, če sklic zahtevajo volivci,
-
način sklica zbora občanov,
-
število volivcev, ki morajo sodelovati na
zboru, da so stališča, predlogi, pobude in mnenja ali odločitve veljavno
sprejete,
-
kako sprejeta stališča, predlogi, pobude in
mnenja ali odločitve zavezujejo občinske organe in
-
druga vprašanja, pomembna za izvedbo zbora
občanov ter za uveljavljanje njihovih stališč, predlogov, pobud, mnenj in
odločitev.
46. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o
vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu in
zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve. Referendum se opravi kot naknadni
referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine
ali njegove posamezne določbe.
Občinski svet lahko razpiše referendum na
predlog župana ali člana občinskega sveta. Občinski svet mora razpisati
referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako
določa zakon ali statut občine.
Predlog za razpis referenduma je treba
vložiti oziroma občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev
zahteve za razpis referenduma v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta. Če
je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev
zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve
o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
Če je sprejeti splošni akt ali njegove
posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z
objavo izida referenduma. Če je sprejeti splošni akt ali njegove posamezne
določbe zavrnjene, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje
volivcev ne spremeni. Odločitev volivcev na referendumu zavezuje občinski svet
do konca njegovega mandata.
46.a člen
Občani lahko odločajo na referendumu o
samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi
v skladu z določbami zakona o lokalni samoupravi in zakona o referendumu in ljudski
iniciativi, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
46.b člen
Da ugotovi voljo občanov, lahko občinski
svet pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše tudi
svetovalni referendum. Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za
njen del. Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih
organov.
47. člen
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet
ožjega dela občine. Pobuda mora vsebovati zahtevo za razpis referenduma, ki
mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in
obrazložitev. Statut občine lahko določi, da mora biti pobuda podprta s podpisi
določenega števila volivcev na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov:
ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča.
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev
zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži
županu. Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prejšnjim
odstavkom ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh
po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost
odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila
vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu
obvestila iz prejšnjega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi
upravno sodišče. Če upravno sodišče ugotovi, da je odločitev neutemeljena, jo
razveljavi. Sodišče odloči v tridesetih dneh.
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis
referenduma s podpisovanjem na seznamu ali z osebnim podpisovanjem. O načinu
dajanja podpore odloči župan z aktom, s katerim določi obrazec seznama ali
obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem in rok za zbiranje podpisov. Obrazca
morata vsebovati jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma. Osebno
podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence
volilne pravice. Državni organ, pristojen za vodenje evidence volilne pravice
overi tudi podpise volivcev na seznamu.
Šteje se, da je zahteva za razpis
referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom
zadostno število volivcev.
47.a člen
Občinski svet razpiše referendum v
petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu oziroma od vložitve zahteve
volivcev za razpis referenduma. Z aktom o razpisu referenduma določi občinski
svet vsebino vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu ter določi dan,
ki se šteje za dan razpisa, referendumsko območje in dan glasovanja.
Akt o razpisu referenduma se objavi na
način, ki je določen s statutom občine za objavo splošnih aktov občine.
47.b člen
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi
občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta, če zakon ne določa
drugače. Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne
volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča
občinska volilna komisija. Podrobneje določi postopek za izvedbo referenduma
statut občine v skladu z zakonom.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če
zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu
pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je
v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.
48. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini
lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz
pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve
iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe 47.
člena tega zakona.
Organ, na katerega je naslovljena zadeva iz
prvega odstavka, je dolžan v roku, ki ga določi statut občine, najkasneje pa v
treh mesecih odločiti o zahtevi.
V. poglavje
OBČINSKA UPRAVA
49. člen
Upravne naloge občine izvaja občinska
uprava.
Občinsko upravo ustanovi občinski svet na
predlog župana s splošnim aktom, s katerim določi njene naloge in notranjo
organizacijo.
Občinsko upravo usmerja in nadzira župan,
delo občinske uprave pa vodi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan.
Tajnik občine je uradnik po zakonu, ki ureja položaj javnih uslužbencev. S
splošnimi akti občine se lahko za položaj tajnika občine določi naziv direktor
ali direktorica občinske uprave.
Kadar je v občini ustanovljenih več organov
občinske uprave, pooblasti tajnik za posamezne naloge v zvezi z njihovim
vodenjem predstojnike teh organov, katere imenuje in razrešuje župan.
O sporih o pristojnosti med organi občinske
uprave odloča župan.
O izločitvi predstojnika organa občinske uprave
ali zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v primeru izločitve
predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen
za odločanje v upravnih stvareh.
O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski
svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
49.a člen
Občina ne more opravljati za drugo občino
nalog, ki so po zakonu ali drugem predpisu naloge občinske uprave, razen strokovnih in tehničnih nalog.
Občine se lahko odločijo, da ustanovijo enega
ali več organov skupne občinske uprave.
Organ skupne občinske uprave, ali skupno
službo občin za opravljanje posameznih nalog občinske uprave ustanovijo
občinski sveti na podlagi splošnih aktov iz drugega odstavka 49. člena tega
zakona.
Župani se lahko dogovorijo, da se naloge
skupnega organa občinske uprave ali skupne službe iz prejšnjega odstavka
opravljajo v eni od občinskih uprav.
49.b člen
Organ skupne občinske uprave vodi predstojnik,
ki ga imenujejo in razrešujejo župani občin, ki so ustanovile organ skupne
občinske uprave.
Predstojnik organa skupne občinske uprave
določi sistemizacijo delovnih mest v organu in odloča o sklenitvi in prenehanju
delovnega razmerja zaposlenih v tem organu.
49.c člen
Pri izvrševanju upravnih nalog nastopa organ
skupne občinske uprave kot organ tiste občine, v katere krajevno pristojnost
zadeva spada.
Organ skupne občinske uprave mora pri
izvrševanju upravnih nalog ravnati po usmeritvah župana in nalogih tajnika
občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, glede splošnih vprašanj
organiziranja in delovanja organa skupne občinske uprave pa po skupnih
usmeritvah vseh županov občin, ki so organ skupne občinske uprave ustanovile.
Predstojnik organa skupne občinske uprave
odgovarja za izvrševanje upravnih nalog, ki spadajo v krajevno pristojnost
posamezne občine, županu in tajniku te občine, za delo organa skupne občinske
uprave v celoti pa skupaj vsem županov občin, ki so organ skupne občinske
uprave ustanovile.
O izločitvi predstojnika organa skupne občinske
uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik občine, v katere
krajevno pristojnost zadeva spada, ki v primeru izločitve predstojnika o stvari
tudi odloči.
49.č člen
Sredstva za delo organa skupne občinske uprave
zagotavljajo občine, ki so organ skupne občinske uprave ustanovile, v razmerju
števila prebivalcev posamezne občine do števila vseh prebivalcev teh občin.
Za škodo, povzročeno z nezakonitim delom
zaposlenega v organu skupne občinske uprave odgovarjajo solidarno občine, ki so
organ ustanovile.
49.d člen
S splošnim aktom o organizaciji in delovnem
področju organov občinske uprave oziroma z aktom o ustanovitvi organa skupne
občinske uprave ter v aktu o sistemizaciji delovnih mest se določi izobrazba
tajnika občine in predstojnika organa skupne občinske uprave.
Pri določanju izobrazbe tajnika občine in
predstojnika organa skupne občinske uprave v aktih iz prejšnjega odstavka je
treba upoštevati, da je za odločanje o upravnih stvareh lahko pooblaščen, kdor
izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje.
50. člen
Sistemizacijo delovnih mest v občinski
upravi na predlog tajnika občine določi župan.
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega
razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan oziroma po njegovem
pooblastilu tajnik občine.
50.a člen
Občinska uprava opravlja nadzorstvo nad
izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve
iz svoje pristojnosti.
Za opravljanje nadzorstva iz prejšnjega
odstavka se lahko v okviru občinske uprave ustanovi občinska inšpekcija.
Inšpekcijsko nadzorstvo neposredno opravljajo
občinski inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi
pooblastili in odgovornostmi, v skladu z zakonom, s katerim je urejen
inšpekcijski nadzor.
S splošnim aktom, s katerim se določi
delovno področje in organizacija občinskega inšpekcijskega nadzora, se določijo
pogoji, ki jih morajo izpolnjevati občinski inšpektorji za posamezno področje
občinskega inšpekcijskega nadzora. Za odločanje v zadevah občinskega
inšpekcijskega nadzora je lahko pooblaščena uradna oseba, ki ima najmanj
visokošolsko strokovno izobrazbo, strokovni izpit iz upravnega postopka, ali
drug strokovni izpit za inšpektorja, ki vsebuje poznavanje upravnega postopka,
če je tako določeno s posebnim zakonom.
VI. poglavje
PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
51. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in
premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot
dober gospodar.
Odsvojitev delov premoženja občine je
dopustna le proti plačilu, ki postane del premoženja občine, razen če se del
premoženja podari za humanitarne, znanstvenoraziskovalne, izobraževalne ali
druge tovrstne namene. Odločitev o odsvojitvi delov premoženja občine sprejme
občinski svet. Za odločanje o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter
za pridobitev nepremičnega premoženja se lahko s statutom občine ali z odlokom
občinskega sveta na podlagi 29. člena tega zakona pooblasti župana.
Če ni z zakonom drugače določeno, se za
odprodajo ali zamenjavo nepremičnin in premičnin v lasti občine smiselno
uporabljajo predpisi, ki veljajo za odprodajo ali zamenjavo državnega
premoženja.
Vrednost premoženja izkazuje občina v
premoženjski bilanci v skladu z zakonom.
51.a člen
Če se dvoje ali več sosednjih občin združi
v novo občino, postane z dnem ustanovitve nove občine njihovo premoženje v
celoti premoženje nove občine.
Novo občino bremenijo tudi vsa bremena
premoženja, ki ji je pripadlo.
51.b člen
Premoženje občine, ki se razdeli na dvoje
ali več novih občin ali se njen del izloči in se ustanovi nova občina oziroma
se ta del priključi k sosednji občini, se razdeli sporazumno. Odločitev o
načinu sporazumne razdelitve premoženja sprejmejo občinski sveti v šestih
mesecih po konstituiranju. Sporazum o razdelitvi premoženja sklenejo župani v
nadaljnjih treh mesecih. Sporazum je podlaga za vpis lastninske pravice občine
v zemljiško knjigo.
Posamezno občino bremenijo tudi vsa bremena
premoženja, ki ji je pripadlo.
Dokler župani ne sklenejo sporazuma iz
prvega odstavka tega člena, opravljajo posle rednega upravljanja s še
nerazdeljenim skupnim premoženjem organi občine, na katere območju je
premoženje, ob soglasju vseh občin, ustanovljenih na območju posameznih
prejšnjih občin. Ustanoviteljske pravice do skupnih javnih zavodov, javnih
podjetij in skladov pa izvršujejo organi občine, v kateri je njihov sedež, v
soglasju z organi drugih občin, za območje katerih je bil ustanovljen javni
zavod, javno podjetje ali sklad. Soglasje je lahko splošno in dano v naprej. Če
občina ne odreče soglasja v petnajstih dneh od prejema pisnega predloga, se
šteje, da je soglasje dano.
Upravno sodišče z odločbo razdeli
premoženje v skladu z načinom sporazumne delitve, če je na podlagi načina
sporazumne razdelitve premoženja, ki so ga sprejeli vsi občinski sveti,
sporazum podpisalo več kot polovica županov. Predlog mora vložiti vsaj ena
občina v tridesetih dneh od poteka roka za sklenitev sporazuma iz prvega
odstavka tega člena.
51.c člen
Če občine ne razdelijo premoženja v skladu
s prejšnjim členom sporazumno, se z dnem ustanovitve novih oziroma nove občine
ali priključitve izločenega dela občine k sosednji občini, razdeli premoženje
tako, da:
-
nepremično premoženje, grajeno javno dobro in
javna infrastruktura pripadejo občini, na območju katere ležijo, razen če v
celoti služijo izvrševanju obveznih gospodarskih javnih služb druge občine – v
tem primeru pripadejo tej občini;
-
nepremično premoženje, ki je po predpisih o
lastninjenju družbene lastnine postalo premoženje krajevnih skupnosti ali
njihovih pravnih naslednikov, postane premoženje občine, na območju katere leži
oziroma njihovih ožjih delov v skladu s statutom občine;
-
premično premoženje, ki je namenjeno uporabi
nepremičnine ali izvajanju dejavnosti, ki ji nepremičnina služi, postane
premoženje občine, na območju katere leži nepremičnina.
Posamezno občino bremenijo tudi vsa bremena
premoženja, ki ji je pripadlo.
Občinski svet sprejme akt, s katerim na
podlagi premoženjske bilance in popisa ugotovi premoženje občine. Akt
občinskega sveta je podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.
Druge premoženjske pravice, denarna
sredstva in vrednostni papirji ter bremena, ki niso nastala zaradi financiranja
izgradnje ali pridobitve premoženja iz prvega odstavka tega člena, se razdelijo
v sorazmerju s številom prebivalcev na območju posamezne nove občine oziroma
izločenega dela območja občine in številom prebivalcev prejšnje občine. Župani
sprejmejo in izvršijo sklep o razdelitvi.
Ustanoviteljske pravice in obveznosti ter
kapitalske pravice do javnih zavodov, javnih podjetij, skladov in agencij ter
pravice in obveznosti iz koncesijskih in drugih pogodbenih razmerij se uredijo
tako, da:
-
vsaka občina postane ustanoviteljica javnih
zavodov in prevzame pravice in obveznosti do javnih zavodov ter izvajalcev, ki
po koncesijski ali drugi pogodbi, v skladu z mrežo javnih služb, opravljajo
dejavnosti, ki jih mora občina zagotavljati, samo na njenem območju in za njene
prebivalce;
-
občine postanejo soustanoviteljice javnih
zavodov ter skupaj prevzamejo pravice in obveznosti do javnih zavodov ter
izvajalcev, ki po koncesijski ali drugi pogodbi, v skladu z mrežo javnih služb,
opravljajo dejavnosti, ki jih mora občina zagotavljati, na celotnem območju in
za vse prebivalce prejšnje občine. Vsaka ustanoviteljica ima pravico in
dolžnost po skupnem javnem zavodu, koncesijski pogodbi ali drugi pogodbi
zagotavljati izvajanje dejavnosti na svojem območju ter sodelovati v
upravljanju in obveznostih do javnega zavoda, koncesionarja ali pogodbenika, v
sorazmerju s številom svojih prebivalcev oziroma prebivalcev območja, ki se je
k njej priključilo v celotnem številu prebivalcev prejšnje občine, za katere
območje je bil javni zavod ustanovljen, oziroma je bila sklenjena koncesijska
ali druga pogodba;
-
vsaka občina postane ustanoviteljica in
lastnica javnega kapitala v javnih podjetjih, javnih skladih in agencijah, ki
je bil v lasti prejšnje občine, oziroma vstopi kot edina pogodbena stranka v
koncesijsko ali drugo pogodbo, če javno podjetje, javni sklad, agencija,
koncesionar ali drug pogodbenik izvaja javno službo in druge naloge v skladu z
zakonom ali predpisom prejšnje občine samo za njene prebivalce oziroma samo na
njenem območju;
-
občine postanejo soustanoviteljice javnih
podjetij, javnih skladov in agencij ustanovljenih za izvajanje javnih služb in
drugih nalog v skladu z zakonom ali predpisom prejšnje občine za območje
prejšnje občine, oziroma vstopijo kot pogodbene stranke v koncesijska in druga
pogodbena razmerja ter skupaj prevzamejo pravice in obveznosti do javnih
podjetij, javnih skladov in agencij, koncesionarjev in drugih pogodbenikov.
Vsaka ustanoviteljica ima pravico in dolžnost po skupnem javnem podjetju,
javnem skladu, agenciji, koncesijski pogodbi ali drugi pogodbi zagotavljati
izvajanje dejavnosti na svojem območju ter sodelovati v upravljanju in
obveznostih do javnega podjetja, javnega sklada, agencije, koncesionarja ali
pogodbenika, v sorazmerju s številom svojih prebivalcev oziroma prebivalcev
območja, ki se je k njej priključilo v celotnem številu prebivalcev prejšnje
občine, za katere območje je bilo javno podjetje, javni sklad ali agencija
ustanovljena, oziroma je bila sklenjena koncesijska ali druga pogodba. V istem
razmerju postanejo občine tudi lastnice idealnih deležev javnega kapitala
javnega podjetja, javnega sklada ali agencije, ki je bil v lasti prejšnje
občine.
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic
občin v skupnih javnih zavodih, javnih podjetjih, javnih skladih in agencijah
iz prejšnjega odstavka ter za usklajevanje odločitev občin v zvezi z
zagotavljanjem javnih služb ustanovijo občinski sveti udeleženih občin skupni
organ, ki ga sestavljajo župani v skladu z določbama četrtega in petega
odstavka 61. člena tega zakona.
Nepremičnih in premičnih stvari, ki so
namenjene izvajanju dejavnosti in z njimi upravlja javni zavod ali javno
podjetje, ni mogoče fizično deliti.
52. člen
Lokalne zadeve javnega pomena financira
občina iz lastnih virov, sredstev države in iz zadolžitve.
Lastni viri občine so:
1.
davki in druge dajatve,
2.
dohodki od njenega premoženja.
Država zagotavlja občinam, ki ne morejo
financirati lokalnih zadev javnega pomena v primerni višini iz lastnih virov,
dodatna sredstva. Višino in način zagotavljanja dodatnih sredstev določa zakon.
Z zakonom se določi način spodbujanja
povezovanja ter sodelovanja občin in ustanovitev občine z združitvijo dveh ali
več občin z manj kot 5000 prebivalci ali z združitvijo takih občin z večjimi
občinami.
53. člen
Za financiranje lokalnih zadev javnega
pomena pripadajo občini naslednji prihodki:
1.
davek od premoženja,
2.
davek na dediščine in darila,
3.
davek na dobitke od iger na srečo,
4.
davek na promet nepremičnin,
5.
drugi davki, določeni z zakonom.
Občina lahko predpisuje davke iz prejšnjega
odstavka pod pogoji, ki jih določa zakon.
Za financiranje lokalnih zadev javnega
pomena pripadajo občini tudi prihodki iz dohodnine.
Razmerje za razporeditev prihodkov iz
prejšnjega odstavka se določi s posebnim aktom Državnega zbora.
54. člen
Dohodki od premoženja občine so zlasti:
1.
dohodki od zakupnin in najemnin za zemljišča in objekte, ki so občinska
lastnina,
2.
dohodki od vlaganj kapitala,
3.
dohodki od vrednostnih papirjev in drugih pravic, ki jih je občina
kupila,
4.
dohodki od rent. dobička javnih podjetij in koncesij.
55. člen
Občina se lahko zadolži pod pogoji,
določenimi z zakonom.
56. člen
Država je dolžna zagotoviti občini dodatna
sredstva:
-
do opravljanje nujnih nalog občine;
-
za financiranje nalog, ki jih prenese v
opravljanje občini;
-
za sofinanciranje lokalnih zadev javnega
pomena, kadar ima poseben interes za njen razvoj;
-
izravnavo z investicijskim vložkom v skladu s
programom v občinah z najnižjim komunalnim standardom.
Z državnim proračunom se za posamezno
proračunsko obdobje ob upoštevanju čimbolj enakomernega regionalnega razvoja
določi višina finančnih sredstev, ki se dodelijo posamezni občini zaradi
nemotenega izvajanja lokalnih zadev javnega pomena iz tretje alinee prvega
odstavka tega člena.
Višina sredstev iz drugega odstavka tega člena
se za posamezno občino določi zlasti glede na:
-
število prebivalstva in poseljenost občine,
-
geografske značilnosti,
-
status občine z vidika posebnih interesov
države za njen razvoj.
57. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene
financiranja javne porabe občine morajo biti zajeti v proračunu občine, ki ga
ta sprejme v skladu z zakonom.
Občina lahko razpolaga samo s tistimi
dohodki, ki so bili vplačani v proračun do konca proračunskega leta.
Za izdatke, ki v tekočem letu niso
predvideni v proračunu občine, je potrebno pridobiti predhodno soglasje
občinskega sveta. Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne
in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Če občinski proračun ni pravočasno sprejet,
se javna poraba občine začasno financira po proračunu za prejšnje leta.
58. člen
(črtan)
59. člen
Računsko sodišče preverja poslovanje
samoupravne lokalne skupnosti ter pravnih oseb, ki jih ustanovi samoupravna
lokalna skupnost ali je njihov lastnik.
Porabo sredstev iz prvega odstavka 55.
člena in prvega ter drugega odstavka 56. člena nadzoruje tudi ministrstvo,
pristojno za finance.
60. člen
O načinu financiranja nalog pokrajine
odločajo občine, ki so jo ustanovile, razen za prenesene pristojnosti, za
katere zagotavlja sredstva država.
VII. poglavje
OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
61. člen
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb,
ki jih sama določi in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom
(lokalne javne službe).
Opravljanje lokalnih javnih služb
zagotavlja občina:
-
neposredno v okviru občinske uprave;
-
z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih
podjetij;
-
z dajanjem koncesij;
-
z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb
zasebnega prava.
Dvoje ali več občin lahko zaradi
gospodarnejšega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb skupaj ustanovi
javni zavod ali javno podjetje.
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic
občin v skladu z aktom o ustanovitvi in statutom javnega zavoda ali javnega
podjetja iz prejšnjega odstavka ter za usklajevanje odločitev občin v zvezi z
zagotavljanjem javnih služb občinski sveti udeleženih občin ustanovijo skupni
organ, ki ga sestavljajo župani. Akt o ustanovitvi skupnega organa mora
določati njegove naloge, organizacijo dela in način sprejemanja odločitev,
financiranje in delitev stroškov med občinami.
Skupni organ opravlja svoje naloge v imenu
in za račun občin, ki so ga ustanovile. Sedež organa je v občini, v kateri je
sedež javnega zavoda ali javnega podjetja. Strokovne naloge za skupni organ
opravlja občinska uprava občine, v kateri je njegov sedež.
Občina lahko ustanovi organ občinskega
pravobranilstva. Dve ali več občin lahko ustanovi skupni organ občinskega
pravobranilstva. Občinska pravobranilstva zastopajo pred sodišči in drugimi
državnimi organi občine, njihove organe in ožje dele, ki so pravne osebe. Po
pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki
so jih ustanovile občine. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno uporabljajo
določbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo.
62. člen
Način in pogoje opravljanja lokalnih javnih
služb predpiše občina, če zakon ne določa drugače.
63. člen
Določbe tega poglavja se smiselno
uporabljajo tudi za pokrajino, uredijo pa se v sporazumu o povezovanju, če za
posamezna vprašanja poseben zakon ne določa drugače.
VIII. poglavje
SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
64. člen
Občina sprejme svoj statut.
Statut občine določa temeljna načela za
organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov
razen glede organov občinske uprave, način sodelovanja občanov pri sprejemanju
odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa
zakon.
Statut sprejme svet z dvotretjinsko večino
vseh članov. Če statut ni sprejet, se najprej v tridesetih dneh, najkasneje pa
v šestdesetih dneh ponovno odloča o njegovem sprejemu. (drugi
stavek razveljavljen)
65. člen
Občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti z
odloki, odredbami, pravilniki in navodili.
Zadeve iz prenesene pristojnosti ureja
občina z odloki in drugimi predpisi, določenimi z zakoni.
66. člen
Statut in drugi predpiši občine morajo biti
objavljeni, veljati pa začnejo petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače
določeno.
Statut in drugi predpisi občine se objavijo
v uradnem glasilu.
67. člen
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih
stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti
odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z
zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper odločbe organa skupne
občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva
spada, če zakon drugače ne določa.
68. člen
Organi občine in nosilci javnih pooblastil
odločajo v upravnih stvareh in o drugih pravicah, obveznostih in pravnih
koristih posameznikov in organizacij v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte izdane v
upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil,
odloča pristojni državni organ, ki ga določa zakon.
69. člen
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov
organov občine odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
70. člen
Materialni akti in akti poslovanja občine
morajo temeljiti na zakonu in drugem zakonitem predpisu.
71. člen
Določbe tega poglavja se smiselno
uporabljajo tudi za splošne in posamične akte pokrajine in drugih oblik
povezovanja lokalnih skupnosti, če za prenesene naloge in za izvrševanje javnih
pooblastil s posebnim zakonom ni določeno drugače.
IX. poglavje
POKRAJINA
72. člen
Zaradi urejanja in opravljanja lokalnih
zadev širšega pomena se občine lahko povezujejo v pokrajine.
Pokrajina se ustanovi na širšem geografsko
zaokroženem območju, na katerem se odvija pomemben del družbenih, gospodarskih
in kulturnih odnosov tam živečega prebivalstva in na katerem je – glede na
površino ozemlja, število prebivalstva ter obstoječih in potencialnih,
gospodarskih zmogljivosti mogoče planirati razvoj, ki bo pospeševal
gospodarsko, kulturno in socialno ravnotežje v pokrajini in v državi.
V območje pokrajine so vključena celotna
območja posameznih občin.
Narodnostno mešane občine in občine, ki so
zainteresirane za povezavo med njimi, se povezujejo v pokrajino, kjer se
rešujejo širša vprašanja, ki zadevajo uresničevanje v ustavi določenih pravic
in položaja narodnih skupnosti.
Pokrajina je oseba javnega prava.
73. člen
Pokrajina se ustanovi, spremeni ali ukine z
zakonom na podlagi odločitev občinskih svetov, sprejetih z dvotretjinsko večino
vseh članov. O odločitvi občinskega sveta se lahko izvede referendum. Odločitev
o vključitvi občine v pokrajino je na referendumu sprejeta, če se za to odloči
večina volivcev, ki so glasovali.
Občina lahko izstopi iz pokrajine z
odločitvijo sveta občine. O odločitvi sveta občine, se v občini lahko izvede
referendum. Sklep o izstopu mora biti sprejet najkasneje šest mesecev pred
zaključkom proračunskega leta. Pred začetkom postopka za izstop občine iz
pokrajine morata pokrajina in občina izdelati premoženjsko, delitveno in
kadrovsko bilanco. Glede postopka izstopa se smiselno uporabljajo določbe o
ustanovitvi pokrajine.
Pokrajina opravlja lokalne naloge širšega
pomena, ki se nanašajo na komunalni, gospodarski, kulturni in socialni razvoj
svojega območja, na zadovoljevanje skupnih potreb prebivalstva in gospodarstva
na tem območju, na krepitev lokalne samouprave v občinah in na izravnavo
njihovega razvoja.
S statutom pokrajine občine opredelijo
lokalne zadeve širšega pomena, ki jih pokrajina opravlja v svoji pristojnosti,
organe pokrajine in način njenega financiranja.
Za prenesene lokalne zadeve širšega pomena,
za katere je tako določeno v statutu pokrajine, lahko občine dajejo soglasje
pri urejanju teh zadev.
74. člen
Pokrajina v skladu s 73. členom zakona na
podlagi svojih programov zlasti:
-
skrbi za graditev in vzdrževanje komunalnih,
energetskih, prometnih in drugih infrastrukturnih objektov ter za
funkcioniranje ustreznih dejavnosti širšega pomena;
-
skrbi za graditev in vzdrževanje objektov in za
funkcioniranje služb na področju družbenih dejavnosti (šolstvo, kultura, zdravstvo,
socialno varstvo, itd.), ki so pomembne za razvoj regije in niso del obveznih
nalog republike na teh področjih;
-
skrbi za odstranjevanje komunalnih in drugih
odpadkov, za kontrolo in urejanje odplak in za druge oblike varstva okolja z
napravami regionalnih zmogljivosti;
-
pospešuje razvoj gospodarstva, zlasti pa
kmetijstva, obrti in turizma na svojem območju;
-
organizira in vzdržuje dejavnosti, službe in
naprave, s katerimi lahko zagotavljajo pomoč občinam pri opravljanju njihovih
nalog in pomoč pri krepitvi lokalne samouprave v občinah.
75. člen
Prenesene zadeve iz državne pristojnosti
ureja in opravlja pokrajina kot svoje izvirne pristojnosti, če ji država za to
zagotovi sredstva.
76. člen
Pri prenosu pristojnosti iz prejšnjega
člena je potrebno upoštevati naslednja načela in merila:
-
da se zagotavlja ustrezen in enakomeren
gospodarski, kulturni in socialni razvoj pokrajin;
-
da se upoštevajo interesi države v odnosu do
pokrajin in v razmerju do občin;
-
da država omogoča večjo dostopnost ter
decentralizacijo upravnega odločanja in zagotavlja učinkovitost upravnega
delovanja.
77. člen
Država lahko z zakonom prenese določene
zadeve v izvirno pristojnost pokrajine, predvsem s področij:
-
varstva okolja (varstvo tal, zraka, vodni viri,
morje, odlagališča odpadkov, hidrogeološko varstvo, odpadne vode in drugo);
-
urejanja prostora, (prostorsko urejevalska
dokumentacija regionalnih in nižjih ravni);
-
naravnih vrednot in kulturne dediščine;
-
uveljavljanja pravic in položaja narodnih
skupnosti;
-
socialne politike;
-
prometa in zvez (ceste, železnice, prevozi,
telekomunikacije in drugo);
-
oskrbe z energijo;
-
služb za širše območje na področju zdravstva,
socialnega varstva, šolstva in poklicnega usposabljanja;
-
kmetijstva in ribolova;
-
preskrbe, turizma in gostinstva.
78. člen
Na področjih iz prejšnjega člena pokrajina
v okviru načel, ki jih določa zakon, ta področja ureja, opravlja upravne naloge
ter izdaja konkretne upravne akte.
79. člen
Pokrajine sodelujejo tudi pri predlaganju
in izvrševanju drugih zadev iz državne pristojnosti, tako da jo republika
pooblasti za izdajanje posameznih predpisov.
80. člen
Država lahko z zakonom poveri pokrajini
izvrševanje posameznih zadev iz državne pristojnosti.
Zadeve iz prejšnjega odstavka pokrajina
opravlja kot državne zadeve po navodilih in s sredstvi države.
81. člen
Organi pokrajine so pokrajinski svet,
predsednik in po potrebi pokrajinski odbori.
82. člen
Pokrajinski svet je najvišji organ
odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti pokrajine.
83. člen
Vsaka občina ima v pokrajinskem svetu enako
število predstavnikov.
Predstavnike občin v pokrajinskem svetu
izvolijo sveti občin.
Na narodnostno mešanih območjih, določenih
z zakonom, kjer živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, imata
narodni skupnosti v pokrajinskem svetu najmanj po enega predstavnika.
84. člen
Predsednik predstavlja in zastopa
pokrajino. Predsednika izvoli pokrajinski svet izmed svojih članov.
Predsednik skrbi in odgovarja za izvajanje
odločitev pokrajinskega sveta in pokrajinskih odborov.
85. člen
V pokrajini, ki zajema narodnostno mešane
občine, se smiselno uporabljajo določbe 39. člena tega zakona.
86. člen
Dve ali več občin lahko zaradi skupnega
urejanja in izvajanja posameznih upravnih nalog ter zaradi izvajanja skupnih
razvojnih in investicijskih programov, z aktom o ustanovitvi, ki ga sprejmejo
njihovi občinski sveti, ustanovijo enonamenske ali večnamenske interesne zveze.
Zveza ima svet, ki ga sestavlja z aktom o
ustanovitvi zveze določeno število predstavnikov občinskih svetov občin
ustanoviteljic. Vsaka od ustanoviteljic mora imeti vsaj enega člana sveta in
nobena ne more imeti več kot polovice članov sveta. Z aktom o ustanovitvi zveze
se določi ime in sedež zveze, naloge, ki jih bodo ustanoviteljice urejale in
izvajale v zvezi, začetek delovanja in prenehanje zveze, pristojnosti, sestavo,
organizacijo in način odločanja sveta, zagotavljanje sredstev za delovanje in
izvajanje nalog zveze, zastopanje zveze, pravice, obveznosti in odgovornosti
ustanoviteljic ter načela urejanja medsebojnih premoženjskih in drugih
razmerij.
Akt o ustanovitvi zveze predložijo
ustanoviteljice v hrambo ministrstvu, pristojnemu za lokalno samoupravo.
Zahtevi za hrambo akta o ustanovitvi zveze priložijo župani občin
ustanoviteljic sklepe občinskih svetov, s katerimi je bil akt sprejet.
Ministrstvo prevzame akt v hrambo z odločbo, katere izrek in akt o ustanovitvi
zveze objavijo župani občin ustanoviteljic v Uradnem listu Republike Slovenije.
Z dnem objave pridobi zveza status osebe javnega prava.
Poslovanje zveze ter njene pravice,
obveznosti in odgovornosti se opredelijo z ustanovnim aktom zveze.
86.a člen
Dve ali več občin lahko zaradi
predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega
zagotavljanja svojih interesov ustanovi združenje. Z aktom o ustanovitvi
združenja določijo ustanoviteljice ime in sedež združenja, cilje in naloge
združenja, pravice, obveznosti in odgovornosti združenja v pravnem prometu,
zastopanje združenja, pravice in obveznosti članic, način včlanjevanja oziroma
prenehanja članstva, organe združenja, financiranje združenja, nadzor nad
poslovanjem in prenehanje.
Združenje lahko v imenu združenja uporabi
ime “Slovenija”, izpeljanko ali kratico imena Republike Slovenije, če za to
pridobi dovoljenje vlade.
Akt o ustanovitvi združenja predložijo
ustanoviteljice v hrambo ministrstvu, pristojnemu za lokalno samoupravo.
Zahtevi za hrambo priloži pooblaščena oseba združenja sklepe občinskih svetov o
članstvu v združenju in statut združenja. Ministrstvo izda odločbo o hrambi.
Akt o ustanovitvi združenja, statut združenja in izrek odločbe o hrambi objavi
združenje v Uradnem listu Republike Slovenije.
Združenje občin je pravna oseba javnega
prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določata zakon in akt o
ustanovitvi. Združenje pridobi status pravne osebe javnega prava z dnem objave
iz prejšnjega odstavka.
Združenje predstavlja interese svojih
članic pred državnimi organi, kadar ti oblikujejo ali sprejemajo zakone, ali
druge predpise, s katerimi se določajo naloge, pravice, obveznosti in
odgovornosti občin, ali se s predpisi kako drugače posega v njihove koristi.
Združenje lahko ustanovi strokovne službe
za opravljanje strokovnih nalog za združenje, opravljanje informacijskih in
izobraževalnih nalog in zagotavljanje strokovne pomoči občinam in zvezam občin.
Združenje lahko ustanovi skupne strokovne službe, ki po pooblastilu izvajajo
naloge za članice združenj.
Združenje lahko pridobi lastnost
reprezentativnosti. Reprezentativno je združenje, v katerega je včlanjenih
najmanj ena četrtina občin, na območju katerih stalno prebiva najmanj ena
četrtina prebivalcev Republike Slovenije. Reprezentativnost združenja se
ugotovi v odločbi iz tretjega odstavka tega člena.
Vlada določi merila in postopek za sestavo
stalnega predstavništva reprezentativnih združenj občin za sodelovanje z
državnimi organi, ter njihovih delegacij v mednarodnih organizacijah
samoupravnih lokalnih skupnosti in v drugih mednarodnih organizacijah. Pri tem
upošteva načelo, da se število članov posameznih delegacij določi po
proporcionalnem načelu glede velikosti združenja in zagotovi, da ima vsako
reprezentativno združenje v delegaciji vsaj enega predstavnika, kadar število
članov delegacije to dopušča.
Sredstva za delegacije reprezentativnih
združenj v organih Sveta Evrope in Evropske unije, ki bremenijo države, se
zagotovijo v državnem proračunu.
87. člen
Organizacijo pokrajin ureja poseben zakon.
X. poglavje
NADZOR DRŽAVNIH ORGANOV
88. člen
Državni organi nadzorujejo zakonitost dela
organov občin.
V zadevah, ki jih na občine prenese država,
pa opravljajo državni organi tudi nadzor nad primernostjo in strokovnostjo
njihovega dela.
Državni nadzor nad delom organa lokalnih
skupnosti izvršujejo vlada in ministrstva.
88.a člen
Nadzorstvo nad zakonitostjo splošnih in
posamičnih aktov občin v zadevah iz njihove pristojnosti izvršujejo
ministrstva, vsako na svojem področju.
Ministrstvo mora zaradi opravljanja
nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje,
medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin.
Ministrstvo mora opozoriti organ občine, za
katerega meni, da je izdal akt, ki ni v skladu z ustavo in zakonom, in mu
predlagati ustrezne rešitve. Ministrstvo mora opozoriti pristojni občinski
organ tudi, če ugotovi, da občinska uprava ne ravna v skladu z zakonom ali
drugim predpisom, in predlagati ustrezne ukrepe.
Če organ občine ne uskladi svojega
splošnega akta z ustavo ali zakonom, mora ministrstvo predlagati vladi, da
zahteva začetek postopka pred ustavnim sodiščem za oceno skladnosti splošnega
akta občine z ustavo in zakonom.
Na predlog ministrstva vlada predlaga
ustavnemu sodišču, da zadrži izvrševanje splošnega akta občine, za katerega
ministrstvo oziroma vlada meni, da bi z njegovo izvršitvijo lahko nastale večje
motnje v izvrševanju nalog občine in bi zato nastale škodljive posledice za
zdravje ali življenje ljudi, ali večja gospodarska škoda, ali pa bi izvrševanje
takega akta pomenilo kršitev z ustavo in zakonom zagotovljenih pravic in
svoboščin občanov.
89. člen
Župan mora odloke, s katerimi občina ureja
zadeve iz prenesene pristojnosti države brez odlašanja, najpozneje pa hkrati z
objavo, predložiti vladi oziroma ustreznemu ministrstvu.
Vlada oziroma ministrstvo odloke, za katere
meni, da so nezakoniti, lahko zadrži glede izvrševanja in jih predloži
Ustavnemu sodišču.
90. člen
Če občina ne izvaja prenesenih nalog ali
nalog na podlagi javnih pooblastil ji pristojno ministrstvo naloži izpolnitev
naloge z odločbo.
Če občina z odločbo v določenem roku ne
izpolni naloge, sprejme ministrstvo potrebne ukrepe na stroške občine.
90.a člen
Če občina ne izvaja nalog iz izvirne
pristojnosti v skladu z zakonom, jo pristojno ministrstvo opozori in ji
predlaga izpolnitev naloge. Če občina v določenem v roku naloge ne izvrši, mora
ministrstvo posamezno nalogo iz pristojnosti občine na stroške občine
neposredno opraviti, če bi zaradi opustitve utegnile nastati škodljive
posledice za življenje ali zdravje ljudi, za naravno oziroma življenjsko okolje
ali premoženje.
90.b člen
Državni zbor lahko na predlog vlade
razpusti občinski svet:
-
če občinski svet sprejema svoje akte v
nasprotju z ustavo ali zakonom ali ne izvršuje odločb pristojnih sodišč, ne
izpolnjuje svojih zakonitih nalog oziroma s svojimi odločitvami drugače krši
zakone in kljub opozorilom ministrstev nezakonitosti ne odpravi,
-
če občinski svet v letu, za katero ni bil
sprejet proračun, tudi za prihodnje leto ne sprejme proračuna, ki bi lahko
začel veljati ob začetku leta, ali
-
če se po najmanj trikratnem sklicu občinskega
sveta v obdobju šestih mesecev občinski svet ne sestane na sklepčni seji.
Državni zbor lahko na predlog vlade razreši
župana, če ne izvršuje zakonitih odločitev občinskega sveta ali ne izpolnjuje
svojih zakonitih nalog oziroma s svojimi odločitvami drugače krši zakone in
kljub opozorilom ministrstev nezakonitosti ne odpravi. V primeru razrešitve
župana se uporabljajo zakonske določbe o predčasnem prenehanju mandata župana.
V primeru razpustitve občinskega sveta
lahko državni zbor na predlog vlade razreši tudi župana, če ugotovi, da so
podani razlogi iz prejšnjega odstavka. V primeru razrešitve občinskega sveta in
župana imenuje državni zbor začasnega upravitelja. Začasni upravitelj do
izvolitve novih organov občine opravlja naloge, ki jih v skladu z zakonom
opravlja župan.
Ob razpustitvi občinskega sveta državni
zbor razpiše predčasne volitve občinskega sveta, če razreši tudi župana, pa
tudi nadomestne volitve župana.
XI. poglavje
VARSTVO LOKALNE SAMOUPRAVE IN PRAVIC POSAMEZNIKOV TER ORGANIZACIJ
91. člen
Občina oziroma pokrajina lahko vloži
zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države pri Ustavnem
sodišču, s katerimi se posega v ustavni položaj in pravice lokalne skupnosti.
92. člen
Občina oziroma pokrajina lahko v upravnem
sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi
izvršujejo oblastni nadzor.
93. člen
Občina oziroma pokrajina ima v postopku, v
katerem se odloča o pravicah in obveznostih posameznikov in organizacij pred
državnimi organi položaj stranke, če so s temi akti neposredno prizadete njene
pravice in koristi, določene z ustavo in zakoni.
94. člen
Državni zbor mora pred sprejemom zakonov in
drugih predpisov, ki se v skladu z ustavo tičejo koristi samoupravnih lokalnih
skupnosti, pridobiti njihovo mnenje. Če se predpis nanaša na posamezno
samoupravno lokalno skupnost in posega v njene koristi, jo je treba seznaniti z
namenom takšnega predpisa pred njegovim sprejemom.
Vlada mora pred sprejetjem predlogov
zakonov oziroma preden jih predloži državnemu zboru v sprejem in pred
sprejetjem drugih predpisov iz svoje pristojnosti, ki zadevajo pristojnosti,
delovanje in financiranje občin, zagotoviti ustrezno sodelovanje združenj
občin.
Določba iz prejšnjega odstavka se smiselno
uporablja tudi kadar posamezen minister sprejema predpis iz svoje pristojnosti.
____________
Zakon o
lokalni samoupravi – ZLS
(Uradni list RS, št. 72/93)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»XII. poglavje
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
95. člen
V delih občin, kjer se državljani na zborih
krajanov v krajevnih skupnostih, skladno z zakonom o referendumu za ustanovitev
občin odločijo, da bodo izvedli referendume o oblikovanju novih občin do
31. marca 1994, se izvedejo volitve do 30. junija 1994. V drugih
občinah se izvedejo volitve aprila 1994, referendumi o oblikovanju novih občin
pa najkasneje do 31. decembra 1995.
Do sprejetja nove sistemske zakonodaje za
financiranje občin pripada novo oblikovanim občinam delež javne porabe po
sprejetem letnem proračunu preračunano na prebivalca, pri čemer se začete
naložbe nadaljujejo po sprejetem programu za tekoče leto. Država zagotavlja
takojšnje in redno financiranje novo nastali občini.
96. člen
V posameznih delih občine občani na svojih
zborih oblikujejo zahteve po ustanovitvi svoje občine.
Zbore občanov skliče za območja sedanjih
krajevnih skupnosti oziroma dele občine predsednik občinske skupščine oziroma
župan.
V morebitnih sporih med posameznimi deli
občine glede ustanovitve samostojnih občin posreduje arbitraža, ki jo
sestavljajo predstavniki sprtih strani ter predstavniki vlade.
97. člen
Območja mestnih četrti določijo polnoletni
prebivalci z referendumom.
98. člen
Državni zbor sprejme zakon o ustanovitvi in
mejah novih občin v treh mesecih po izvedenih referendumih o ustanovitvi občin.
99. člen
Nove občine morajo v treh mesecih po
uveljavitvi zakona iz prejšnjega člena izvoliti občinski oziroma mestni svet.
Ta pripravi in sprejme statut in druge akte potrebne za prevzem funkcij po tem
zakonu v treh mesecih po konstituiranju sveta.
Za volitve in sklice prvih sej občinskih
oziroma mestnih svetov se uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah.
100. člen
Občinski sveti morajo v šestih mesecih po
prevzemu funkcij po prejšnjem členu urediti medsebojna premoženjskopravna
razmerja.
Osnova za delitev premoženja je zlasti:
-
število prebivalstva;
-
udeležba posameznih delov občine v
zagotavljanju premoženja občine;
-
lastna udeležba posameznih delov občine pri
izgradnji ali oblikovanju premoženja v občini;
-
obstoječa bremena občin ter terjatve, ki bodo
dospevale v naslednjih letih.
Če pride do spora glede delitve premoženja
sprte strani oblikujejo arbitražo, v kateri sodeluje predstavnik vlade, ter
enako število predstavnikov sprtih strani.
Če spora ni mogoče rešiti na način iz
prejšnjega odstavka, odloči Vrhovno sodišče v upravnem sporu meritorno.
101. člen
Delavci občinskih upravnih organov, razen
delavcev, ki opravljajo državne funkcije, ki jih prevzame država in tajniki ter
drugi zaposleni v organih krajevnih skupnosti imajo ob reorganizaciji lokalnih
skupnosti po tem zakonu pravice, ki jih zakon zagotavlja delavcem v državnih
organih za primer reorganizacije ali spremenjenih pristojnosti upravnih
organov.
102. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi,
v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
____________
Odločba o razveljavitvi prvega
odstavka 95. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 6/94)
spreminja 95. člen zakona tako, da se glasi:
»95. člen
V delih občin, kjer se državljani na zborih
krajanov v krajevnih skupnostih, skladno z zakonom o referendumu za ustanovitev
občin odločijo, da bodo izvedli referendume o oblikovanju novih občin do
31. marca 1994, se izvedejo volitve do 30. junija 1994. V drugih
občinah se izvedejo volitve aprila 1994, referendumi o oblikovanju novih občin
pa najkasneje do 31. decembra 1995. (razveljavljen)
Do sprejetja nove sistemske zakonodaje za
financiranje občin pripada novo oblikovanim občinam delež javne porabe po
sprejetem letnem proračunu preračunano na prebivalca, pri čemer se začete
naložbe nadaljujejo po sprejetem programu za tekoče leto. Država zagotavlja
takojšnje in redno financiranje novo nastali občini.«.
____________
Zakon o spremembah in dopolnitvah
zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 57/94)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»10. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi. v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
____________
Zakon o spremembah in dopolnitvah
zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 14/95)
črta 95. člen zakona:
»95. člen
(črtan)«;
črta 96. člen zakona:
»96. člen
(črtan)«;
črta 97. člen zakona:
»97. člen
(črtan)«;
črta 98. člen zakona:
»98. člen
(črtan)«;
spreminja 99. člen zakona tako, da se
glasi:
»99. člen
Občinski sveti sprejmejo statute občin do 30.
aprila 1995.
V enem mesecu po sprejemu statuta občine občinski
svet sprejme poslovnik o svojem delu ter akt o organizaciji in delovnem področju
občinske uprave. Župan izda akt o sistemizaciji delovnih mest v občinski
upravi v enem mesecu po sprejemu akta o organizaciji in delovnem področju občinske
uprave.«;
dodaja 99.a člen zakona, ki se glasi:
»99.a člen
Predpisi prejšnjih občin v delih, s
katerimi so urejene zadeve iz državne pristojnosti, navedene v 101. členu
zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94), veljajo od 1.1.1995 dalje kot
državni predpisi in jih izvršujejo ter s svojimi predpisi nadomeščajo državni
organi v mejah svojih pristojnosti.
Predpisi prejšnjih občin v delih, s
katerimi so urejene lokalne zadeve iz 21. in 22. člena tega zakona, veljajo od 1.1.1995 dalje kot občinski predpisi in jih izvršujejo ter s svojimi predpisi
nadomeščajo organi občin.
Z zakoni in drugimi državnimi predpisi
določene pristojnosti organov prejšnjih občin za urejanje in izvrševanje zadev
iz državne pristojnosti ne preidejo na organe novih občin.«;
spreminja 100. člen zakona tako, da
se glasi:
»100. člen
Občinski sveti morajo do 30. septembra 1995
urediti medsebojna premoženjskopravna razmerja.
Osnova za delitev premoženja je zlasti:
-
število prebivalstva;
-
udeležba posameznih delov občine v
zagotavljanju premoženja občine;
-
lastna udeležba posameznih delov občine pri
izgradnji ali oblikovanju premoženja v občini;
-
obstoječa bremena občin ter terjatve, ki bodo dospevale
v naslednjih letih.
Če pride do spora glede delitve premoženja
sprte strani oblikujejo arbitražo, v kateri sodeluje predstavnik vlade, ter
enako število predstavnikov sprtih strani.
Če spora ni mogoče rešiti na način iz
prejšnjega odstavka, odloči Vrhovno sodišče v upravnem sporu meritorno.«;
dodaja 100.a člen zakona, ki se
glasi:
»100.a člen
Dokler se občine ne dogovorijo o
izvrševanju ustanoviteljskih pravic do javnih zavodov, skladov in javnih podjetij,
ustanovljenih za območje več občin, izvršujejo ustanoviteljske pravice organi
občine, v kateri je sedež javnega zavoda oziroma javnega podjetja, ob soglasju
organov vseh občin na tem območju.«;
dodaja 100.b člen zakona, ki se
glasi:
»100.b člen
Za člane občinskega sveta, župana,
podžupana in tajnika se uporabljajo določbe zakona o funkcionarjih v državnih
organih (Uradni list RS, št. 30/90, 18/91, 22/91, 2/91-I, 4/93) in določbe
zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih
lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94).
Za zaposlene v občinski upravi se
uporabljajo predpisi o delovnih razmerjih in plačah, ki veljajo za delavce v
državni upravi. Pri tem se lahko za delovno mesto tajnika občinske uprave
določi količnik za določitev osnovne plače največ v višini, ki ne dosega
količnika delovnega mesta načelnika upravne enote.«;
dodaja 100.c člen zakona, ki se
glasi:
»100.c člen
Občine morajo uskladiti svoje splošne akte,
sprejete do uveljavitve tega zakona, z določbami tega zakona v roku 30 dni po
uveljavitvi tega zakona.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»26. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
____________
Odločba razveljavitvi prvega odstavka
101. člena zakona o upravi in tretjega odstavka 99.a člena zakona o lokalni
samoupravi (Uradni list RS, št. 20/95)
spreminja 99.a člen tako, da se glasi:
»99.a člen
Predpisi prejšnjih občin v delih, s
katerimi so urejene zadeve iz državne pristojnosti, navedene v 101. členu
zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94), veljajo od 1.1.1995 dalje kot
državni predpisi in jih izvršujejo ter s svojimi predpisi nadomeščajo državni
organi v mejah svojih pristojnosti.
Predpisi prejšnjih občin v delih, s katerimi
so urejene lokalne zadeve iz 21. in 22. člena tega zakona, veljajo od 1.1.1995
dalje kot občinski predpisi in jih izvršujejo ter s svojimi predpisi
nadomeščajo organi občin.«;
Z zakoni in drugimi državnimi predpisi
določene pristojnosti organov prejšnjih občin za urejanje in izvrševanje zadev
iz državne pristojnosti ne preidejo na organe novih občin. (razveljavljen)«;
ter v zvezi z razveljavitvijo tretjega
odstavka 99.a člena zakona določa:
»Razveljavitev
začne učinkovati 1. junija 1995.«.
____________
Odločba o: – razveljavitvi 1. člena
zakona o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994 opravljali organi
občin, – razveljavitvi prvega odstavka 99.a člena zakona o lokalni samoupravi,
– razveljavitvi naslednjih točk v 3. členu zakona o prevzemu državnih funkcij,
ki so jih do 31. 12. 1994 opravljali organi občin: točke I/11, točke V/13,
kolikor se nanaša na upravne naloge, ki pomenijo izvrševanje občinskih
predpisov s področja urejanja prometa, točke VI/1, kolikor se nanaša na
pripravo lokacijske dokumentacije, točke VI/5, kolikor se nanaša na
ugotavljanje javne koristi v skladu z občinskimi prostorskimi plani oziroma
izvedbenimi akti, točke VI/7, kolikor se nanaša na prevzem upravnih nalog iz
drugega odstavka 3. člena, četrtega odstavka 10. člena, tretjega odstavka 27.
člena, prvega odstavka 28. člena, tretjega odstavka 41. člena in drugega
odstavka 50. člena stanovanjskega zakona, iz pristojnosti mestnih občin, in
točke VII/2, kolikor se nanaša na lokalne ceste, – razveljavitvi 9. člena
zakona o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona, kolikor se nanaša na
mestne občine, – ugotovitvi, da zakon o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do
31. 12. 1994 opravljali organi občin, ni v skladu z ustavo, kolikor ne upošteva
posebnega ustavnega statusa mestnih občin, in o naložitvi Državnemu zboru, da
mora to neskladje z ustavo odpraviti v 9 mesecih od objave te odločbe v Uradnem
listu RS, – ugotovitvi, da točke I/1, III/1, III/10, IV/1, V/6, V/19, VI/2,
VI/3, VI/8 in VII/3 člena 3 zakona o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do
31. 12. 1994 opravljali organi občin, niso v neskladju z ustavo, – ugotovitvi,
da točke V/13, VI/1, VI/5, VI/7 in VII/2 člena 3 zakona o prevzemu državnih
funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994 opravljali organi občin, v preostalem niso v
neskladju z ustavo, razen v delih iz točke 3 tega izreka (Uradni list RS, št. 44/96)
spreminja 99.a člen zakona tako, da se glasi:
»99.a člen
Predpisi prejšnjih občin v delih, s
katerimi so urejene zadeve iz državne pristojnosti, navedene v 101. členu
zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94), veljajo od 1.1.1995 dalje kot
državni predpisi in jih izvršujejo ter s svojimi predpisi nadomeščajo državni
organi v mejah svojih pristojnosti. (razveljavljen)
Predpisi prejšnjih občin v delih, s
katerimi so urejene lokalne zadeve iz 21. in 22. člena tega zakona, veljajo od
1.1.1995 dalje kot občinski predpisi in jih izvršujejo ter s svojimi predpisi
nadomeščajo organi občin.
Z zakoni in drugimi državnimi predpisi
določene pristojnosti organov prejšnjih občin za urejanje in izvrševanje zadev
iz državne pristojnosti ne preidejo na organe novih občin. (razveljavljen)«.
____________
Zakon o dopolnitvi zakona o lokalni
samoupravi – ZLS-G (Uradni list RS, št. 26/97)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
____________
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona
o lokalni samoupravi – ZLS-H (Uradni list RS, št. 70/97)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»18. člen
Občinski sveti morajo uskladiti statute s
tem zakonom v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
Ožjim delom občin, ki so pravne osebe in
katerih organizacija, delovanje in pravni status ne bodo usklajeni z določbami
tega zakona, preneha pravna subjektiviteta ter se po uradni dolžnosti odpravijo
njihovi žiro računi z 31. 12. 1998.
Določba drugega odstavka 12. člena tega
zakona se prične uporabljati s konstituiranjem novih občinskih organov po
rednih lokalnih volitvah v letu 1998.
19. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
____________
Zakon o spremembi zakona o lokalni
samoupravi – ZLS-I (Uradni list RS, št. 10/98)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
____________
Zakon o spremembah in dopolnitvah
zakona o lokalni samoupravi – ZLS-J (Uradni list RS, št. 74/98)
spreminja 100. člen zakona tako, da se glasi:
»100. člen
Prvi občinski sveti občin, ustanovljenih z
zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS,
št. 60/94, 69/94 – popr. in 69/94) na območju posameznih prejšnjih občin,
morajo v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona, vendar najkasneje do 30. 11.
1998, opraviti delitev premoženja, ki je ob ustanovitvi prešlo v njihovo skupno
lastnino in urediti vsa druga medsebojna premoženjskopravna razmerja.
Dokler občinski sveti občin ne sklenejo
sporazuma iz prejšnjega odstavka, opravljajo posle rednega upravljanja s še
nerazdeljenim skupnim premoženjem organi občine, na katere območju je
premoženje, oziroma organi občine, v kateri je sedež javnega zavoda, javnega
podjetja ali sklada.
Osnova za delitev premoženja je zlasti:
-
število prebivalstva;
-
udeležba posameznih delov občine v
zagotavljanju premoženja občine;
-
lastna udeležba posameznih delov občine pri
izgradnji ali oblikovanju premoženja v občini;
-
obstoječa bremena občin ter terjatve, ki bodo
dospevale v naslednjih letih.
Če pride do spora glede delitve premoženja
sprte strani oblikujejo arbitražo, v kateri sodeluje predstavnik vlade, ter
enako število predstavnikov sprtih strani.
Če spora tudi z arbitražo ni mogoče rešiti
oziroma arbitraže ni bilo mogoče oblikovati, odloči upravno sodišče v upravnem
sporu meritorno.
Če postopek ureditve premoženjskopravnih
vprašanj med občinami ter delitev premoženja ni zaključena v roku iz prvega
odstavka tega člena, se premoženje razdeli v skladu z določbami 51.c člena tega
zakona.
Iz naslova ureditve medsebojnih
premoženjskopravnih razmerij ter delitve premoženja med občinami po tem zakonu
se ne obračunava in ne plačuje prometnega davka.«;
črta 100.a člen zakona:
»100.a člen
(črtan)«;
spreminja 100.b člen zakona tako, da
se glasi:
»100.b člen
Če ta zakon ne določa drugače, se do
sistemske ureditve plač in delovnih razmerij za občinske funkcionarje smiselno
uporabljajo določbe zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list SRS,
št. 30/90, 18/91, 22/91 ter Uradni list RS, št. 2/91-I in 4/93) in določbe
zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih
lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94 in 36/96).
Za opravljanje občinskih funkcij imajo
občinski funkcionarji pravico do plače, če funkcijo opravljajo poklicno oziroma
do dela plače, če funkcijo opravljajo nepoklicno. Najvišje vrednotena funkcija
v občini je funkcija župana.
Občine se razvrstijo v skupine po številu
prebivalcev. V posamezni skupini občin se določijo naslednji količniki za
najvišje vrednoteno funkcijo:
-
v prvi skupini občin, ki imajo nad 100 000
prebivalcev 9,0
-
v drugi skupini občin, ki imajo od 30 001 do
100 000 prebivalcev 8,5
-
v tretji skupini občin, ki imajo od 15 001 do
30 000 prebivalcev 8,0
-
v četrti skupini občin, ki imajo od 10 001 do
15 000 prebivalcev 7,5
-
v peti skupini občin, ki imajo od 5 001 do 10
000 prebivalcev 7,0
-
v šesti skupini občin, ki imajo od 3 001 do 5
000 prebivalcev 5,0
-
v sedmi skupini občin, ki imajo do 3 000
prebivalcev 3,5
Občinski funkcionarji so upravičeni do
dodatka za opravljanje funkcije (funkcijski dodatek).
Dodatek za opravljanje funkcije župana
(funkcijski dodatek) v Mestni občini Ljubljana je 90%, Mestni občini Maribor
75%, v občinah iz druge skupine 60%, v občinah iz tretje do sedme skupine 50%
količnika za najvišje vrednoteno funkcijo v občini. Če župan opravlja funkcijo
nepoklicno, mu pripada plača v višini 50% plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo
opravljal poklicno.
Občinskim funkcionarjem ne pripadajo
posebni dodatki po zakonu o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih
in v organih lokalnih skupnosti ter po uredbi o količnikih za določitev plače
in dodatkih zaposlenih v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih
organih (Uradni list RS, št. 35/96 in 5/98), razen dodatka za delovno dobo.
Plača oziroma del plače podžupana se
oblikuje v višini največ 80% plače oziroma dela plače župana, del plače članov
občinskega sveta pa največ do višine 15% plače župana. Višina plače oziroma
dela plače podžupana in dela plače člana občinskega sveta se določi z aktom
občinskega sveta.
Za zaposlene v občinski upravi in v službi
ožjega dela občine (krajevni, vaški ali četrtni skupnosti), ki je pravna oseba
in ima v skladu s statutom občine pravico zaposlovati delavce, se uporabljajo
predpisi o delovnih razmerjih in plačah, ki veljajo za delavce v državni
upravi. Za delovno mesto tajnika občine in predstojnika organa skupne občinske
uprave se smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo delovno razmerje in plače
načelnikov upravnih enot, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.
Glede na izobrazbo tajnika občine in
predstojnika organa skupne občinske uprave, določene z aktom občinskega sveta v
skladu z 49.d členom zakona, je količnik za določitev osnovne plače tajnika
občine in predstojnika organa skupne občinske uprave z univerzitetno ali visoko
strokovno izobrazbo 6,4, tajnika občine do 5000 prebivalcev z univerzitetno ali
visoko strokovno izobrazbo 6,00, tajnika občine z višjo strokovno izobrazbo pa
5,3. Količnik za določitev osnovne plače tajnika občine s srednjo izobrazbo je
3,00.«;
ter vsebuje
naslednje prehodne in končne določbe:
»43. člen
Zakone, ki urejajo naloge, ki se nanašajo
na razvoj mest, je treba uskladiti s tem zakonom do 1. 1. 2000.
44. člen
Občinski sveti morajo uskladiti statute in
druge splošne akte občin s tem zakonom do 31. 3. 1999.
Določbe tega zakona, na podlagi katerih:
-
občinski svet predstavlja, ga sklicuje in vodi
njegove seje župan,
-
se imenujejo podžupani,
-
se oblikujejo delovna telesa občinskega sveta,
-
se določa nepoklicno opravljanje občinskih
funkcij in pravica župana ter podžupana, da se odločita za poklicno opravljanje
svoje funkcije,
-
se oblikujejo in izplačujejo plače občinskih
funkcionarjev,
se začno uporabljati s konstituiranjem
novih občinskih organov in s prevzemom funkcij občinskih funkcionarjev po
rednih lokalnih volitvah v letu 1998.
45. člen
Tajniki občin, ki jim z dnem uveljavitve
tega zakona preneha funkcija, nadaljujejo z vodenjem občinskih uprav, če s tem
soglašajo. Z aktom o imenovanju se ugotovi prenehanje funkcije in opravi
razporeditev na delovno mesto tajnika občine, za katerega se lahko uporablja še
naziv direktor občinske uprave.
Če tajnik občine ne nadaljuje z delom, ima
pravico, da se v tridesetih dneh po prenehanju funkcije vrne na delovno mesto,
ki ustreza njegovi izobrazbi in ga je opravljal pred imenovanjem za tajnika
občine oziroma pravico do razporeditve na delovno mesto v občinski upravi, ki
ustreza njegovi izobrazbi, znanju in zmožnostim v skladu z zakonom.
Če se tajnik občine ne vrne na prejšnje
delovno mesto, ne sprejme razporeditve oziroma ga ni mogoče razporediti ker ni
prostega delovnega mesta, ima pravico do nadomestila plače v višini, ki bi jo
prejemal, če bi opravljal delo tajnika občine, vendar najdlje tri mesece od
vročitve sklepa o razrešitvi.
Z dnem uveljavitve tega zakona se ukinejo
delovna mesta dosedanjih sekretarjev občinskih svetov. Če je sekretar
občinskega sveta delavec občinske uprave, se delavca razporedi na drugo delovno
mesto v občinski upravi, ki ustreza njegovi izobrazbi, znanju in zmožnostim v
skladu z zakonom.
46. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
____________
Odločba o
razveljavitvi tretjega odstavka 51.b člena, 51.c člena ter prvega, drugega in
šestega odstavka 100. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 59/99) spreminja 100. člen zakona tako, da se glasi:
»100. člen
Prvi občinski sveti občin, ustanovljenih z
zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS,
št. 60/94, 69/94 – popr. in 69/94) na območju posameznih prejšnjih občin,
morajo v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona, vendar najkasneje do 30. 11.
1998, opraviti delitev premoženja, ki je ob ustanovitvi prešlo v njihovo skupno
lastnino in urediti vsa druga medsebojna premoženjskopravna razmerja. (razveljavljen)
Dokler občinski sveti občin ne sklenejo
sporazuma iz prejšnjega odstavka, opravljajo posle rednega upravljanja s še
nerazdeljenim skupnim premoženjem organi občine, na katere območju je
premoženje, oziroma organi občine, v kateri je sedež javnega zavoda, javnega
podjetja ali sklada. (razveljavljen)
Osnova za delitev premoženja je zlasti:
-
število prebivalstva;
-
udeležba posameznih delov občine v
zagotavljanju premoženja občine;
-
lastna udeležba posameznih delov občine pri
izgradnji ali oblikovanju premoženja v občini;
-
obstoječa bremena občin ter terjatve, ki bodo
dospevale v naslednjih letih.
Če pride do spora glede delitve premoženja
sprte strani oblikujejo arbitražo, v kateri sodeluje predstavnik vlade, ter
enako število predstavnikov sprtih strani.
Če spora tudi z arbitražo ni mogoče rešiti
oziroma arbitraže ni bilo mogoče oblikovati, odloči upravno sodišče v upravnem
sporu meritorno.
Če postopek ureditve premoženjskopravnih
vprašanj med občinami ter delitev premoženja ni zaključena v roku iz prvega
odstavka tega člena, se premoženje razdeli v skladu z določbami 51.c člena tega
zakona. (razveljavljen)
Iz naslova ureditve medsebojnih
premoženjskopravnih razmerij ter delitve premoženja med občinami po tem zakonu
se ne obračunava in ne plačuje prometnega davka.«.
____________
Zakon o
spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi – ZLS-K (Uradni list RS,
št. 70/00)
spreminja 100. člen zakona tako, da se glasi:
»100. člen
Občine, ustanovljene do uveljavitve zakona
o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (ZLS-K), razdelijo
skupno premoženje, v skladu z določbami prvega in drugega odstavka 51.b člena
zakona, v skupnem roku šest mesecev. Rok začne teči z dnem uveljavitve zakona o
spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (ZLS-K).
Dokler občine ne sklenejo sporazuma iz
prejšnjega odstavka, opravljajo posle rednega upravljanja s še nerazdeljenim
skupnim premoženjem organi občine, na katere območju je premoženje, ob soglasju
vseh občin, ustanovljenih na območju posameznih prejšnjih občin.
Ustanoviteljske pravice do skupnih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov
pa izvršujejo organi občine, v kateri je njihov sedež, v soglasju z organi
drugih občin, za območje katerih je bil ustanovljen javni zavod, javno podjetje
ali sklad. Soglasje je lahko splošno in dano v naprej. Če občina ne odreče
soglasja v petnajstih dneh od prejema pisnega predloga, se šteje, da je
soglasje dano.
Osnova za delitev premoženja je zlasti:
-
število prebivalstva;
-
udeležba posameznih delov občine v
zagotavljanju premoženja občine;
-
lastna udeležba posameznih delov občine pri
izgradnji ali oblikovanju premoženja v občini;
-
obstoječa bremena občin ter terjatve, ki bodo
dospevale v naslednjih letih.
Če občine ne sklenejo sporazuma v šestih
mesecih po uveljavitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni
samoupravi (ZLS-K), morajo ustanoviti arbitražo. Za ustanovitev, sestavo,
postopek in odločanje arbitraže se uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni
postopek, kolikor ni s tem zakonom določeno drugače. Arbitražo ustanovijo
župani z arbitražno pogodbo v tridesetih dneh od poteka roka iz prvega odstavka
tega člena. Z arbitražno pogodbo opredelijo župani sporni predmet in določijo
pristojnost arbitraže, način določitve postopka pred arbitražo, kraj zasedanja
arbitraže in čas začetka dela arbitraže ter pravice in obveznosti strank v
arbitražnem postopku. Vsaka občina imenuje v arbitražo po enega arbitra. Enega
arbitra, ki je predsednik arbitraže, pa imenuje vlada. Arbiter ne more biti
občinski funkcionar, delavec občinske uprave ali poslovodni delavec oziroma
delavec javnega sklada, javnega zavoda, javnega podjetja oziroma družbe ter
druge organizacije, ki je uporabnik sredstev proračuna občine – stranke
arbitraže ali oseba, ki je z občino v trajnih poslovnih odnosih oziroma je od
nje odvisna, ali druga oseba, ki zaradi izločitvenih razlogov iz 70. člena
zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99), ne more opravljati
sodniške funkcije. Občine imenujejo arbitre v tridesetih dneh od poteka roka iz
prvega odstavka tega člena. Arbitraža razsoja po postopku, ki ga v skladu z arbitražno
pogodbo določi sama ter po pravičnosti. Arbitraža sprejme odločitev z
glasovanjem. Posamezni arbiter ima tolikšno število glasov, kot znaša razmerje
med številom prebivalcev v občini, ki ga je imenovala in številom vseh
prebivalcev na območju občin, ki so arbitražo ustanovile. Arbitražna odločba je
sprejeta, če zanjo glasuje večina vseh arbitrov, ki so glasovali in če zanjo
glasujejo arbitri, ki imajo najmanj polovico glasov in če ji arbiter, ki ga je
imenovala vlada, ne nasprotuje. Postopek pred arbitražo mora biti končan v
šestih mesecih od poteka roka iz prvega odstavka tega člena.
Če spora tudi z arbitražo ni mogoče rešiti
oziroma arbitraže ni bilo mogoče oblikovati, odloči upravno sodišče v upravnem
sporu meritorno. Občine so dolžne vložiti predlog pri upravnem sodišču. Če tega
ne storijo v tridesetih dneh po preteku roka za arbitražni postopek, vloži
predlog državni pravobranilec na zahtevo vlade. O sporih v zvezi z ureditvijo
medsebojnih premoženjskopravnih razmerij in delitve premoženja občin odloča
upravno sodišče hitro in prednostno.
Upravno sodišče z odločbo razdeli
premoženje v skladu z načinom sporazumne delitve, če je na podlagi načina
sporazumne razdelitve premoženja, ki so ga sprejeli vsi občinski sveti,
sporazum podpisalo več kot polovica županov. Predlog mora vložiti vsaj ena
občina v tridesetih dneh od poteka roka za sklenitev sporazuma iz prvega
odstavka tega člena.
Iz naslova ureditve medsebojnih
premoženjskopravnih razmerij ter delitve premoženja med občinami po tem zakonu
se ne obračunava in ne plačuje davka.«;
ter vsebuje
naslednjo prehodno in končno določbo:
»10. člen
Občinski sveti morajo uskladiti statute s
tem zakonom v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
11. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
____________
Zakon o samoprispevku – ZSam-1
(Uradni list RS, št. 87/01)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»30. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
____________
Zakon o
spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi – ZLS-L (Uradni list RS,
št. 51/02)
spreminja 100.b člen zakona tako, da se glasi:
»100.b člen
Če ta zakon ne določa drugače, se do
sistemske ureditve plač in delovnih razmerij za občinske funkcionarje smiselno
uporabljajo določbe zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list SRS,
št. 30/90, 18/91, 22/91 ter Uradni list RS, št. 2/91-I in 4/93) in določbe
zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih
lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94 in 36/96).
Za opravljanje občinskih funkcij imajo
občinski funkcionarji pravico do plače, če funkcijo opravljajo poklicno oziroma
do plačila za opravljanje funkcije, če funkcijo opravljajo nepoklicno. Najvišje
vrednotena funkcija v občini je funkcija župana.
Občine se razvrstijo v skupine po številu
prebivalcev. V posamezni skupini občin se določijo naslednji količniki za
najvišje vrednoteno funkcijo:
-
v prvi skupini občin, ki imajo nad 100 000
prebivalcev 9,0
-
v drugi skupini občin, ki imajo od 30 001 do
100 000 prebivalcev 8,5
-
v tretji skupini občin, ki imajo od 15 001 do
30 000 prebivalcev 8,0
-
v četrti skupini občin, ki imajo od 10 001 do
15 000 prebivalcev 7,5
-
v peti skupini občin, ki imajo od 5 001 do 10
000 prebivalcev 7,0
-
v šesti skupini občin, ki imajo od 3 001 do 5
000 prebivalcev 5,0
-
v sedmi skupini občin, ki imajo do 3 000
prebivalcev 3,5
Občinski funkcionarji so upravičeni do
dodatka za opravljanje funkcije (funkcijski dodatek).
Dodatek za opravljanje funkcije župana
(funkcijski dodatek) v Mestni občini Ljubljana je 90%, Mestni občini Maribor
75%, v občinah iz druge skupine 60%, v občinah iz tretje do sedme skupine 50%
količnika za najvišje vrednoteno funkcijo v občini. Če župan opravlja funkcijo
nepoklicno, mu pripada plača v višini 50% plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo
opravljal poklicno.
Višina plače oziroma plačila za opravljanje
funkcije podžupana in plačilo za opravljanje funkcije člana občinskega sveta se
določi z aktom občinskega sveta. Plače oziroma plačila za opravljanje funkcije
so lahko določena s količniki ali odstotki od plače župana, brez njegovega dodatka
za delovno dobo. Plača podžupana, ki opravlja funkcijo poklicno, ne sme
presegati 80% plače župana. Če opravlja funkcijo nepoklicno, pa mu pripada
plačilo za opravljanje funkcije, določeno največ v višini 40% plače župana.
Plačilo za opravljanje funkcije člana občinskega sveta je sejnina za udeležbo
na seji občinskega sveta oziroma seji delovnega telesa občinskega sveta. Letni
znesek sejnin vključno s sejninami za seje delovnih teles občinskega sveta, ki
se izplača posameznemu članu občinskega sveta, ne sme presegati 15% letne plače
župana.
Občinskim funkcionarjem ne pripadajo
posebni dodatki po predpisih o plačah v javnih zavodih, državnih organih in
organih lokalnih skupnosti, razen dodatka za delovno dobo, ki pripada
občinskemu funkcionarju, ki opravlja funkcijo poklicno.
Za zaposlene v občinski upravi in v službi
ožjega dela občine (krajevni, vaški ali četrtni skupnosti), ki je pravna oseba
in ima v skladu s statutom občine pravico zaposlovati delavce, se uporabljajo
predpisi o delovnih razmerjih in plačah, ki veljajo za delavce v državni
upravi. Za delovno mesto tajnika občine in predstojnika organa skupne občinske
uprave se smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo delovno razmerje in plače
načelnikov upravnih enot, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.
Glede na izobrazbo tajnika občine in
predstojnika organa skupne občinske uprave, določene z aktom občinskega sveta v
skladu z 49.d členom zakona, je količnik za določitev osnovne plače tajnika
občine in predstojnika organa skupne občinske uprave z univerzitetno ali visoko
strokovno izobrazbo 6,4, tajnika občine do 5000 prebivalcev z univerzitetno ali
visoko strokovno izobrazbo 6,00, tajnika občine z višjo strokovno izobrazbo pa
5,3. Količnik za določitev osnovne plače tajnika občine s srednjo izobrazbo je
3,00.
Občinski svet s svojim aktom določi merila
za določanje plač direktorjev javnih zavodov, javnih podjetij, javnih skladov
in agencij, katerih ustanovitelj je občina ter plačil za opravljanje nalog
predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih, če z zakonom ni določeno
drugače. Na podlagi meril določene osnovne plače direktorjev ne smejo presegati
plače župana.
Merila za določanje plač direktorjev
skupnih javnih podjetij, javnih skladov in agencij določi organ iz četrtega
odstavka 61. člena tega zakona. Na podlagi meril določene plače ne smejo
presegati najvišje plače župana občin ustanoviteljic.«;
dodaja 101.a člen zakona, ki se
glasi:
»101.a člen
Občine Beltinci, Cankova, Črenšovci,
Črnomelj, Dobrovnik, Grosuplje, Kočevje, Krško, Kuzma, Lendava, Metlika, Murska
Sobota, Novo mesto, Puconci, Rogašovci, Semič, Šentjernej, Tišina, Trebnje in
Turnišče so dolžne zagotoviti pravico v občini naseljene romske skupnosti do
enega predstavnika v občinskem svetu do rednih lokalnih volitev v letu 2002.«;
dodaja 101.b člen zakona, ki se
glasi:
»101.b člen
Mandatna doba članov občinskega sveta in
župana Mestne občine Koper, ki so bili izvoljeni na podlagi zakona o razpisu
rednih lokalnih volitev v Mestni občini Koper (Uradni list RS, št. 53/99),
traja do potrditve mandatov novoizvoljenih članov občinskega sveta in župana na
rednih lokalnih volitvah v letu 2002.
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati zakon o razpisu rednih lokalnih volitev v Mestni občini Koper (Uradni
list RS, št. 53/99).«;
ter vsebuje naslednjo
prehodno in končno določbo:
»16. člen
Občine morajo uskladiti svoje splošne akte
s tem zakonom v 60 dneh po njegovi uveljavitvi.
Določba 6. člena tega zakona, v kolikor se
nanaša na položaj tajnika občine po zakonu, ki ureja položaj javnih uslužbencev,
se uveljavi po uveljavitvi zakona o javnih uslužbencih.
Določba 9. člena tega zakona, ki se nanaša
na tretji odstavek 50.a člena zakona, se uveljavi po uveljavitvi zakona o
inšpekcijskem nadzoru.
Z dnem objave aktov iz tretjega odstavka
86.a člena zakona pridobita lastnost reprezentativnosti Skupnost občin
Slovenije in Združenje občin Slovenije.
Združenji iz prejšnjega odstavka morata
izpolniti kriterije o reprezentativnosti iz sedmega odstavka 86.a člena zakona
v roku treh let po uveljavitvi tega zakona, sicer se z odločbo status
reprezentativnosti odvzame.
17. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.