| UPRS Sodba II U 193/2018-15 |
ECLI:SI:UPRS:2020:II.U.193.2018.15 |
14.05.2020 |
Upravno sodišče |
Tožnik z mnenjem pooblaščene specialistke psihiatrije pred izdajo izpodbijane odločbe ni bil seznanjen, saj mu mnenje ni bilo vročeno, niti mu ni bilo na drug način sporočeno, kakšna je njegova vsebina ter se zato o njem pred izdajo določbe ni mogel izjaviti. Z vsebino mnenja je bil namreč seznanjen šele, ko mu je bila vročena izpodbijana odločba, navedeno pa predstavlja kršitev načela zaslišanja stranke. |
dostop do tajnih podatkov - preklic dovoljenja za dostop do tajnih podatkov - vmesno varnostno preverjanje - varnostni zadržek - načelo zaslišanja strank - bistvena kršitev določb postopka |
| VSRS Sodba I Ips 38656/2010-123 |
ECLI:SI:VSRS:2016:I.IPS.38656.2010.123 |
18.02.2016 |
Vrhovno sodišče |
Glede na vsebino določb prvega odstavka 11. člena Zakona o tajnih podatkih (ZTP), mora biti tajnost podatka v vsakem primeru določena, bodisi ob njegovem nastanku bodisi ob določitvi posamezne naloge za naprej. |
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe |
| VDSS sklep Pdp 727/2012 |
ECLI:SI:VDSS:2012:PDP.727.2012 |
30.11.2012 |
Višje delovno in socialno sodišče |
Dostop do tajnih podatkov je omejen in mogoč na način in ob pogojih, določenih z ZTP in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi ter na način in ob pogojih, določenimi z drugimi sistemskimi postopkovnimi zakoni ali mednarodnimi pogodbami, ki jih je sklenila Republika Slovenija. ZPP kot sistemski postopkovni zakon, ki ureja tudi dostop do tajnih podatkov, ne prepoveduje seznanitve stranke s tajnimi podatki, tega pa ne prepoveduje niti njenemu pooblaščencu, za katerega se po določbah ZOdv šteje, da uživa zaupanje, dopušča pa nekatere omejitve (prepoved fotokopiranja, izključitev javnosti). Omejitve ne smejo pomeniti takšne kvalitativne neenakosti med strankama postopka glede možnosti učinkovitega uveljavljanja njunih pravic, da bi bilo to lahko upoštevno z vidika morebitne kršitve pravice do enakopravnega položaja strank v postopku kot enega izmed vidikov ustavne pravice iz 22. člena Ustave RS.
V individualnem delovnem sporu, v katerem so za obravnavanje predloženi dokazi, oziroma se domneva, da bodo predloženi dokazi, ki so označeni s stopnjo tajnosti po ZTP, je dopustno zastopanje odvetnika – pooblaščenca stranke, brez dovoljenja pristojnega ministrstva za dostop do tajnih podatkov stopnje tajno, po 22. členu ZTP. Izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo, da pooblaščenec toženih strank – odvetnik v zadevi ne more zastopati stranke, dokler v skladu z 22. členom ZTP ne predloži dovoljenja za dostop do tajnih podatkov stopnje tajno, je nezakonit, saj ni pravne podlage za to, da bi sodišče napotilo pooblaščenca stranke na pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov, ter mu za čas do izdaje dovoljenja za dostop do tajnih podatkov prepovedalo zastopanje stranke v postopku. |
individualni delovni spor - zastopanje - pooblaščenec - tajni podatki - dovoljenje za dostop do tajnih podatkov - določitev delovnih mest - postopek varnostnega preverjanja - predlagatelj - odvetnik |
| UPRS Sodba I U 4/2018-50 |
ECLI:SI:UPRS:2019:I.U.4.2018.50 |
17.04.2019 |
Upravno sodišče |
Dokument, ki ga zahteva tožnik, ne obstaja in torej ne gre za informacijo javnega značaja skladno s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ.
Stopnja tajnosti v navedenih dokumentih je določena v skladu z določbami 4. točke 5. člena ter 7. in 10. členom ZTP. Glede na navedeno, kar med strankama niti ni sporno, imajo podatki, katerih razkritje v skladu z ZDIJZ zahteva tožnik, določeno stopnjo tajnosti v skladu z ZTP "zaupno" in "tajno". Da gre v konkretnem primeru za podatke v navedenih tožilskih spisih, ki se nanašajo na obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije, saj dokumenti med drugim vsebujejo nekatere kadrovske podatke glede zaposlenih v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (SOVA) med strankama prav tako ni sporno. Pri čemer je SOVA organ, za katerega že iz njegovega naziva oziroma namena ustanovitve izhaja, da deluje znotraj sistema nacionalne varnosti za izvajanje ukrepov, s katerimi se zagotavlja zadostna raven nacionalne varnosti in varnosti državljanov oziroma posameznikov. Čim pa je tako, gre tudi po presoji sodišča skladno s 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v tem primeru za podatke, do katerih je dostop potrebno ob upoštevanju te določbe zavrniti.
Če obstajajo izjeme, se dostop do podatka kot informacije javnega značaja po določbah ZDIJZ zavrne ne glede na to, ali prosilec tak podatek potrebuje za varstvo svojih pravic in pravnih koristi. Zavrnitev dostopa do podatka po določbah ZDIJZ, ker obstaja ena izmed izjem za njegovo javno razkritje, sama po sebi ne pomeni, da posameznik tega podatka v drugem postopku, v katerem lahko uveljavlja varstvo svoje pravice oziroma pravne koristi, ne bi mogel pridobiti, pomeni le, da ne gre za informacijo javnega značaja. |
dostop do informacij javnega značaja - tajni podatki - razkritje zaupnih dokumentov - škodljive posledice |
| VSL Sklep I Cpg 977/2017 |
ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CPG.977.2017 |
19.12.2017 |
Višje sodišče v Ljubljani |
Izpodbijani sklep ni določil, da je spis tajen v celoti. Tako iz ocene škodljivih posledic z dne 20. 7. 2017 kot iz sklepa z istega dne je razvidno, da je vzrok tajnosti to, da je upnik že sam označil predlog za izdajo začasne odredbe kot tajen, pri čemer vsebuje tudi podatke, ki jih je pred tem že označil za tajne. To pa ne pomeni, da dolžnik s samim predlogom in s tajnimi podatki v obravnavani zadevi ne bi bil seznanjen.
Že sama objava tajnih podatkov je prepovedana, izdaja tajnih podatkov pa je tudi kaznivo dejanje. Tako ravnanje je tako protipravno, upniku pa je treba omogočiti, da odpravi posledice takega ravnanja. Za to odločitev ni pomembno, kako je prosilec prišel do tajnih podatkov; tudi če v ničemer ni odgovoren za to, da se je seznanil s tajnimi podatki, je te podatke treba zaščititi.
Ne glede na to, ali je dolžnik zavestno ravnal protipravno ali ne, pa je v zadevi pomembno to, da je treba tajne podatke varovati in jih ne posredovati javnosti, razen v posebej utemeljenih primerih; če pa so bili ti že posredovani, pa je treba kar najbolj odpraviti posledice takega ravnanja.
Protipravna je že sama objava tajnih podatkov, čemur je treba zagotoviti sodno varstvo. Zato, ker je prepovedana objava tajnih podatkov že sama po sebi, tudi ni pomembno, ali je bil dolžnik dobroveren in se je zanesel na uradne dokumente. Taki razlogi so namreč razlogi za izključitev odgovornosti, ki pa v obravnavani zadevi niso pomembni, saj za zaščito tajnih podatkov, kot se zahteva v tem postopku, krivda ni potrebna in pomembna. |
varstvo tajnih podatkov - dolžnost varovanja tajnosti podatkov - dovoljenje za dostop do tajnih podatkov - seznanitev strank s tajnimi podatki - protipravno ravnanje stranke - dobrovernost - poseg v ustavne pravice posameznika |
| sodba I U 1129/2011 |
ECLI:SI:UPRS:2012:I.U.1129.2011 |
07.03.2012 |
Upravno sodišče |
V predmetni zadevi gre za vmesno varnostno preverjanje osebe, ki ima dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, ki se opravi v primeru, če obstaja sum varnostnega zadržka iz 27. člena ZTP, ali pa če gre za eno od situacij iz 1. odstavka 25.c člena ZTP.
Pravila ZUP na podlagi 4. člena ZUP se v tej javno-pravni zadevi uporabljajo „smiselno“; zaradi narave sporne stvari, ima tožena stranka pri odločanju o preklicu dovoljenja za dostop do tajnih podatkov zelo široko polje proste presoje. To pomeni, da sodišče strogo presoja uporabo procesnih določil; medtem ko nadzora nad pravilnostjo aplikacije dejanskega stanja na zakonski dejanski stan ne izvaja strogo, ampak v oceno tožene stranke poseže samo v primeru, če ugotovi, da je ocena povsem očitno nerazumna.
Tožeča stranka je sprejela darilo v obliki denarja v nasprotju z določili Uredbe o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril. |
dostop do tajnih podatkov - obstoj varnostnega zadržka - preklic dostopa do tajnih podatkov - vmesno varnostno preverjanje - prosti preudarek |
| VDSS sodba Pdp 365/2016 |
ECLI:SI:VDSS:2016:PDP.365.2016 |
27.10.2016 |
Višje delovno in socialno sodišče |
Morebitna nezakonitost premestitve oziroma drugih ukrepov, ki se jih je tožena stranka poslužila (opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, kazenska ovadba, preklic dovoljenja za dostop do tajnih podatkov), sama po sebi še ne zadostuje za obstoj protipravnosti njenega ravnanja. Čeprav je bila premestitev tožnika izvedena tudi v povezavi z dogodkom, do katerega je prišlo zaradi prejete gotovine, je bil v resnici podan tudi zakonski razlog za premestitev. V okviru zakonskih pristojnosti je tožena stranka ravnala tudi, ko je sprejela druge ukrepe zoper tožnika. Ravnanje tožene stranke zato ni bilo graje vredno ali očitno negativno in žaljivo in ne izpolnjuje elementov trpinčenja na delovnem mestu in s tem protipravnosti kot elementa odškodninske odgovornosti. |
plačilo razlike plače - odškodninska odgovornost delodajalca - premestitev - javni uslužbenec - policist - mobing - trpinčenje na delovnem mestu |
| VDSS sklep Pdp 586/2016 |
ECLI:SI:VDSS:2016:PDP.586.2016 |
30.06.2016 |
Višje delovno in socialno sodišče |
Toženka je sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi označila s stopnjo tajnosti „tajno“. Zato se na podlagi Uredbe o varovanju tajnih podatkov morajo podatki obdelovati in hraniti le na način, določen v Uredbi. Ker v odvetniški družbi niso izpolnjeni pogoji za obravnavanje tajnih podatkov skladno z ZTP, je toženka pravilno odločila, da sklepa o izredni odpovedi ni mogoče vročiti na naslovu odvetniške družbe. Zato je toženka poslala odvetniški družbi dopis in jo pravilno pozvala, da se zaradi vročitve in seznanitve z vsebino sklepa v roku 15 dni oglasi na sedežu toženke, sicer bo skladno s četrtim odstavkom 87. člena ZUP veljalo, da je bila vročitev opravljena petnajsti dna po prejemu tega obvestila.
Predpogoj za izdajo začasne odredbe je, da upnik izkaže za verjetno, da njegova terjatev do dolžnika obstoji oz. da mu bo nastala. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnikova terjatev ni verjetno izkazana, ker tožnik zoper sklep o izredni odpovedi PZ ni izkoristil možnost pritožbe, kot določa 5. odst. 24. čl. ZJU. |
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročanje odpovedi - javni uslužbenec - vročanje odpovedi - tajni podatki |
| sodba I U 1237/2011, enako tudi I U 1134/2011 |
ECLI:SI:UPRS:2012:I.U.1134.2011, ECLI:SI:UPRS:2012:I.U.1237.2011 |
07.03.2012 |
Upravno sodišče |
Iz vsebine drugega odstavka 27. člena ZTP izhaja, da gre pri zavrnitvi izdaje dovoljenja oziroma odvzema dovoljenja za dostop do tajnih podatkov za odločanje po prostem preudarku. Obseg sodne kontrole je zato omejen v tem smislu, da sodišče ne more presojati primernosti uporabe prostega preudarka, pač pa je relevantno vprašanje, ali so bili podani razumni razlogi za izdajo odločbe in ali so ti razlogi ustrezno obrazloženi ob upoštevanju 3. odstavka 40. člena ZUS-1.
Tožnik je prejel ročno uro večje vrednosti zase in denar kot darilo za sodelujoče po vnaprej izdelanem seznamu v zvezi z opravljanjem službe in ga ni nemudoma izročil delodajalcu in je zato ravnal v nasprotju z določili ZJU, Uredbo o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril in usmeritvami policije. Tožena stranka je iz tega sklepala, da gre za dvom v njegovo zanesljivost, verodostojnost in lojalnost do delodajalca. Pojasnila je tudi, da takšno ravnanje izkazuje tudi utemeljen dvom v zanesljivost, verodostojnost in lojalnost za varno obravnavanje tajnih podatkov. |
dostop do tajnih podatkov - preklic dostopa do tajnih podatkov - obstoj varnostnega zadržka - vmesno varnostno preverjanje - prosti preudarek |
| UPRS Sodba I U 1757/2016-54 |
ECLI:SI:UPRS:2018:I.U.1757.2016.54 |
05.12.2018 |
Upravno sodišče |
Podatki, katerih razkritje v skladu z ZDIJZ zahteva tožnik, imajo določeno stopnjo tajnosti v skladu z Zakonom o trajnih podatkih. Pri dejavnostih SOVE, pri katerem je bil tožnik zaposlen in od katerega zahteva izročitev delovnopravnih dokumentov in umik stopnje tajnosti z njegovih osebnih podatkov, pa gre tudi po presoji sodišča za obveščevalno in varnostno dejavnost, kar, kot navaja že toženka v izpodbijani odločbi, izhaja že iz samega naziva organa. Čim pa je tako, gre skladno s 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v tem primeru za podatke, dostop do katerih je potrebno ob upoštevanju te določbe zavrniti. |
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - dokumenti v zvezi z notranjim delovanjem organa - tajni podatki |
Veljaven predpis
Veljaven predpis, vendar se še ne uporablja
Objavljen predpis, ki še ne velja
Neveljaven predpis
Neveljaven predpis, ki se še uporablja
Predpis v pripravi
Konec postopka, predpis ni nikoli veljal
Konzumiran ali obsoleten predpis