| UPRS Sodba I U 929/2016-10 |
ECLI:SI:UPRS:2018:I.U.929.2016.10 |
24.09.2018 |
Upravno sodišče |
Strokovne organizacije, ki lahko nadzirajo javne politike (t.i. „watchdogs“), imajo poseben vpliv na uresničevanje omenjenih ciljev, ki so deklarirani v uvodni izjavi št. 1 ter v členu 1(b) Direktive 2003/4, kjer je izrecno poudarjena svobodna izmenjava mnenj, učinkovita udeležba javnosti pri postopku odločanja o okoljskih zadevah, „najširša“ in „sistematična razpoložljivost“ in razširjanje informacij o okolju. |
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - varstvo okolja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - sodelovanje javnosti |
| UPRS sodba III U 284/2013 |
ECLI:SI:UPRS:2014:III.U.284.2013 |
16.05.2014 |
Upravno sodišče |
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka na podlagi vseh razpoložljivih podatkov v pritožbenem postopku ugotovila in obrazložila, zakaj razkritje zahtevanih dokumentov ne more povzročiti napačnega razumevanja. Zato je neutemeljen tožbeni očitek, da tožena stranka ni pravilno uporabila materialnega predpisa, to je ZDIJZ. Iz določbe 6. člena ZDIJZ jasno izhaja, da je potrebno za predpisano izjemo ugotoviti tudi škodni pogoj in da je to samostojen pogoj. |
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - razkritje dokumenta javnosti - možnost nastanka škodljivih posledic zaradi razkritja |
| UPRS sklep I U 244/2014 |
ECLI:SI:UPRS:2014:I.U.244.2014 |
31.12.2014 |
Upravno sodišče |
V obravnavani zadevi izpodbijani drugostopenjski upravni akt ne izpolnjuje procesnih predpostavk o predmetu upravnega spora, saj ne vsebuje vsebinske odločitve oziroma z njim postopek odločanja o zadevi ni končan. Tožena stranka je namreč izdala procesni akt, ki je odpravil (vsebinsko) prvostopenjsko odločbo in zadevo vrnil v ponoven postopek prvostopenjskemu organu. To pomeni, da s tem aktom o tožnikovi pravici ali pravni koristi ni bilo odločeno niti ni bil postopek odločanja o zadevi končan. |
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločba organa druge stopnje - napačen pravni pouk - zavrženje tožbe |
| VSL Sklep II Kp 21668/2018 |
ECLI:SI:VSLJ:2020:II.KP.21668.2018 |
07.07.2020 |
Višje sodišče v Ljubljani |
Zaključek, da je bilo osumljenkino mnenje v postopku, ki se je na VDT vodil na zahtevo prosilca po ZDIJZ, zmotno, ter okoliščina, da naj bi takšno mnenje osumljenka posredovala po tem, ko so bili v zvezi s kazensko ovadbo Kt/0000/2016 izločeni nedovoljeni dokazi, upoštevaje, da je bilo mnenje podano v zvezi z možnimi škodljivimi posledicami razkritja kazenskih ovadb za kazenski postopek in ne v zvezi s posledicami razkritja določenih osebnih podatkov B. B., pri čemer se mnenje osumljenke sploh ni nanašalo na kazensko ovadbo Kt/0000/16, v kateri so se občutljivi osebni podatki nahajali, ugotovitve o obstoju potrebne stopnje verjetnosti storitve kaznivega dejanja s strani osumljenke ne podpirata v zadostni meri.
Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjskemu sodišču, da razpoložljivo dokazno gradivo izkazuje, da osumljenka v času podaje predmetnega mnenja v postopku po ZDIJZ ni bila pristojna oseba po 13. členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja. O vloženi zahtevi za opravo preiskave v skladu z določbo 169. člena ZKP odloča preiskovalni sodnik oziroma v primeru njegovega nestrinjanja zunajobravnavni senat. Dejstvo, da je C. C. kot odgovorna oseba po ZDIJZ za mnenje zaprosil osumljenko in ne sodišča, ter dejstvo, da je osumljenka mnenje tudi podala, na jasno vsebino določb uredbe in ZKP ne moreta vplivati.
Navedba okoliščin, ki se nanašajo na opredelitev osumljenkine funkcije v smislu 2. točke prvega odstavka 99. člena KZ-1 (državna tožilka), ter okoliščin, ki opredeljujejo njeno ravnanje (podaja mnenja v postopku odločanja VDT o zahtevi za posredovanje kazenskih ovadb zoper B. B. po ZDIJZ), glede na izostanek zapisa vsebine 13. člena uredbe v pomanjkljivi, vendar še sprejemljivi meri konkretizirajo zakonski znak zlorabe uradnega položaja s strani uradne osebe. |
kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - zloraba uradnega položaja - uradna oseba - zahteva za preiskavo - zavrnitev zahteve za preiskavo - utemeljen sum |
| UPRS sodba I U 391/2014 |
ECLI:SI:UPRS:2015:I.U.391.2014 |
02.07.2015 |
Upravno sodišče |
Do podatkov, ki jih potrebuje organ, da odloči o zahtevi (za ponovno uporabo) in o tem izda obrazloženo odločbo, lahko prosilec pride le na podlagi in v skladu s postopkovnimi določbami ZUP. Te pa med drugim določajo, da mora organ ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8.člen ZUP). To pa pomeni, da samo navedba prosilca, da želi podatke za nepridobiten namen, ker sodeluje v raziskavi mednarodne organizacije, ne da bi za to priložil ali ponudil kakršnokoli dokazilo, ne dokazuje, da je prosilec res upravičen do tega. V konkretnem primeru je prosilec v postopku najprej zatrjeval, da prosi v imenu mednarodne nevladne organizacije B., v dopolnitvi pa je navedel, da prosi v svojem imenu. Ne za eno ne za drugo trditev pa ni ponudil nobenih dokazil oziroma ni na noben način izkazal, za kakšno raziskavo potrebuje podatke, oziroma da se res izvaja raziskava, del katere je. To pa je odločilna okoliščina, da je organ lahko ugotovil, da o vlogi prosilca ne more odločati po vsebini, saj kljub pozivanju na dopolnitev vloge in kljub prosilčevem dopolnjevanju, ni imel dovolj podatkov, da bi o zadevi lahko izdal obrazloženo in utemeljeno odločbo. |
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - zahteva za posredovanje podatkov - obvezne sestavine zahteve |
| UPRS sodba II U 438/2013, enako tudi II U 315/2013, II U 396/2013, II U 420/2013, II U 453/2013 |
ECLI:SI:UPRS:2014:II.U.438.2013, ECLI:SI:UPRS:2014:II.U.315.2013, ECLI:SI:UPRS:2014:II.U.396.2013, ECLI:SI:UPRS:2014:II.U.420.2013, ECLI:SI:UPRS:2014:II.U.453.2013 |
11.06.2014 |
Upravno sodišče |
Prvi odstavek 64.n člena EZ je določal, da se podpore lahko (ne pa nujno) dodelijo. Pridobitev pravice zato ne more biti tako gotova, da bi to pomenilo zavarovan tožnikov pridobitni položaj. Glede na navedeno ni utemeljen tožbeni očitek, da je bilo v zadevi kršeno načelo zaupanja v pravo, ki osebam zagotavlja, da država ne bo arbitrarno poslabšala njihovega pravnega položaja. Ustava namreč ne zagotavlja nespremenljivosti predpisov in tudi ne nespremenljivosti pogojev za pridobitev pravice ali njenega obsega z učinkom za naprej. |
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - proizvodnja električne energije - finančna podpora proizvodnji električne energije - sprememba pravnega predpisa - načelo zaupanja v pravo - poseg v pričakovane pravice |
| UPRS sodba I U 236/2015 |
ECLI:SI:UPRS:2015:I.U.236.2015 |
07.05.2015 |
Upravno sodišče |
Sodišče se strinja s tožencem, da jasno in nedvoumno besedilo 34. člena ZDIJZ ne pušča nobenega prostora za drugačno interpretacijo, kot da je vpogled v informacijo brezplačen, morebitno zaračunavanje materialnih stroškov pa se lahko nanaša le na posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa. |
informacija javnega značaja - vpogled v informacijo - stroški posredovanja informacij |
| sodba U 60/2005 |
ECLI:SI:UPRS:2007:U.60.2005 |
24.01.2007 |
Upravno sodišče |
Sodišče pri razlagi določila 4. člena ZDIJZ ni štelo za bistveno oceno tožene stranke, da bi za 60.000 vpisov predelava zahtevala nesorazmerno količino administrativnega dela, v zvezi s čimer ji tožnik očita arbitrarnost, ampak je štelo za bistveno, da med strankama niti ni sporno, da je potrebno dodatno delo za pridobitev zahtevanih informacij, da zahtevani dokument še ne obstaja oziroma da zahtevani dokument ni izdelan, ampak da ga je treba šele ustvariti, da gre za približno 60.000 vpisov in da zakonodajalec izrecno ni predvidel, da je treba dostop do informacije javnega značaja zagotoviti tudi zaradi izkoriščanja gospodarske funkcije teh informacij. Slednje se je zgodilo šele z uveljavitvijo ZDIJZ-A po izdaji izpodbijane odločbe, pri čemer sodišče ni spregledalo dejstva, da je v novi ureditvi, ki jo je sodišče upoštevalo zgolj kot pomagalo pri ugotavljanju zakonodajalčevega namena pred uveljavitvijo ZDIJZ-A, določeno, da pri zagotavljanju dostopa do informacije javnega značaja organ ni dolžan zagotavljati pretvorbe iz ene oblike v drugo ali zagotoviti izvlečkov iz dokumentov, kadar bi to pomenilo nesorazmeren napor izven preprostega postopka.
|
dostop do informacij javnega značaja - informacija v obliki dokumenta - informacija javnega značaja |
| sodba U 316/2008 |
ECLI:SI:UPRS:2009:U.316.2008 |
27.10.2009 |
Upravno sodišče |
Namen pristojbine za pravico uporabe radijskih frekvenc je zagotoviti optimalno uporabo radijskih frekvenc, ki naj bodo take, da ne ovirajo razvoja inovativnih storitev in konkurence na trgu. |
telekomunikacije - radijske frekvence - pristojbina za pravico uporabe radijskih frekvenc |
| UPRS sodba I U 1016/2014 |
ECLI:SI:UPRS:2015:I.U.1016.2014 |
27.05.2015 |
Upravno sodišče |
V skladu s 1. alinejo prvega odstavka 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu tožena stranka ne more odločati o tem, ali je zaračunavanje DDV upravičeno ali ne. Iz 34.a člena ZDIJZ sicer res izhaja, da lahko organ za ponovno uporabo informacij v pridobitne namene zaračuna ceno, vendar pa to pomeni, da lahko drugostopenjski organ preverja zgolj to, ali je osnovna cena pravilno zaračunana. To, da v konkretnem primeru tožena stranka ne more biti pristojna za odločanje o tem, ali prvostopenjski organ upravičeno obračunava DDV, pa izhaja tudi iz prvega odstavka 138. člena ZDDV-1, ki določa, da obračunavanje in plačevanje DDV nadzoruje davčni organ v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, in z zakonom, ki ureja davčno službo. |
informacije javnega značaja - nadomestilo za uporabo informacij javnega značaja - DDV - pravilnost obračuna DDV - pristojnost za odločanje o pravilnosti obračuna DDV |
Veljaven predpis
Veljaven predpis, vendar se še ne uporablja
Objavljen predpis, ki še ne velja
Neveljaven predpis
Neveljaven predpis, ki se še uporablja
Predpis v pripravi
Konec postopka, predpis ni nikoli veljal
Konzumiran ali obsoleten predpis