| Sodba IV Ips 50/97 |
ECLI:SI:VSRS:1997:IV.IPS.50.97 |
16.07.1997 |
Vrhovno sodišče |
Iz uvodnega dela 126. člena Zakona o dohodnini izhaja, da prekršek iz 3. točke tega člena (kot tudi druge prekrške po tej zakonski določbi) lahko storita dva povsem različna subjekta, to je zavezanec -
posameznik in zavezanec v zvezi z opravljanjem dejavnosti, katerima sta tudi predpisani različni kazni. |
zakon o dohodnini |
| Sodba I Up 195/99 |
ECLI:SI:VSRS:2001:I.UP.195.99 |
22.11.2001 |
Vrhovno sodišče |
Ker Zakon o dohodnini iz leta 1990 ni ločil med odpravninami tako kot poznejši zakon iz leta 1993, izplačana odpravnina po individualni pogodbi ni bila obdavčljivi prejemek pri odmeri dohodnine za leto 1993. |
dohodnina - obdavčljivi prejemki - odpravnina |
| Sodba U 1116/94-8 |
ECLI:SI:VSRS:1996:U.1116.94.8 |
21.11.1996 |
Vrhovno sodišče |
Pravno nepomembno za odmero dohodnine od prejemkov, doseženih s priložnostnim opravljanjem storitev, je vprašanje, ali je bila dejavnost plačnika storitev dovoljena ali ne. Zakon o dohodnini namreč ne vsebuje določbe, po kateri bi bili obdavčljivi samo prejemki od priložnostno opravljenih storitev, ki so povezane z dovoljeno dejavnostjo plačnika storitve. |
dohodnina |
| Sodba U 639/92-7 |
ECLI:SI:VSRS:1993:U.639.92.7 |
28.07.1993 |
Vrhovno sodišče |
O odpisu prispevkov za socialno varnost zaradi neizterljivosti je pristojen odločati izvršni svet občinske skupščine le na podlagi obrazloženega predloga davčnega organa.
O knjižbi zastavne pravice na zavezančevih nepremičninah se ne odloči z upravno odločbo; občinski izvršni svet knjižbo zastavne pravice le predlaga. |
odpis prispevkov za socialno varnost - pristojnost organa za odločanje |
| VDS sodba Pdp 1726/2001 |
ECLI:SI:VDSS:2003:VDS.PDP.1726.2001 |
29.04.2003 |
Višje delovno in socialno sodišče |
V skladu z 2. odstavkom 228. člena ZPIZ je osnova za obračun davkov in prispevkov za delavce, ki so v delovnem razmerju pri domačem izplačevalcu plače in so razporejeni na delo v tujino, plača, od katere se po posebnem zakonu plačuje davek od osebnih prejemkov. Zakon o dohodnini (ZDoh) v 2. alinei 16. člena določa, da je osnova za davek od osebnih prejemkov plača, dosežena z delom v tujini na podlagi delovnega razmerja, sklenjenega v državi, v višini plače za enaka dela v državi, zmanjšana za plačane obvezne prispevke za socialno varnost, če ni s sporazumom o izogibanju dvojnemu obdavčevanju določeno drugače. Zato je tožena stranka davke in prispevke za tožnika pravilno odvajala od bruto osnove plače za primerljiva dela v Sloveniji.
|
davek od plač - bolniški stalež |
| VSL sodba I Cp 1100/2000 |
ECLI:SI:VSLJ:2001:I.CP.1100.2000 |
10.10.2001 |
Višje sodišče v Ljubljani |
Podlaga za zahtevek je izključno določba 2. odstavka 72. člena ZDen. Gre za nadomestilo tiste koristi, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec lahko dosegel, če bi nepremičnino (poslovni prostor) sam uporabljal oziroma upravljal. Višina nadomestila se ugotovi na podlagi tržne vrednosti najemnine za poslovni prostor, zmanjšane za davščine in stroške vzdrževanja. Neto najemnina je vsota najemnin, zmanjšana za prometni davek in dohodnino. Osnova za dohodnino se lahko zmanjša za znesek normiranih stroškov v višini 40 % najemnine le v primeru, če je stroške vzdrževanja, upravljanja in obratovanja nosil lastnik (denacionalizacijski upravičenec) sam.
|
odškodnina - poslovni prostor |
| VDS sodba Psp 473/2005 |
ECLI:SI:VDSS:2006:VDS.PSP.473.2005 |
01.02.2006 |
Višje delovno in socialno sodišče |
Po 5. alinei 1. odst. 42. čl. pravilnika o štipendiranju
štipendija za tekoče študijsko leto miruje in se ne izplačuje
štipendistu, pri katerem dohodek na družinskega člana, dosežen v
preteklem koledarskem letu, presega materialne pogoje iz 56. čl.
ZZZPB, to je dohodek na družinskega člana v znesku 130 %
zajamčene plače, za več kot 10 %. Pri opredelitvi vštevnih
dohodkov se 4. čl. pravilnika sklicuje na Zakon o dohodnini, ki v
6. čl. določa, da se v osnovo za dohodnino všteje vsak posamezen
prejemek, dosežen na podlagi pogodbe o delu, zato se tudi ti
dohodki, vštevajo pri izračunu dohodka na družinskega člana.
Sprememba, nastala v letu prijave na razpis, ko je tožničina
sestra izgubila pravico do preživnine, ne more vplivati na
pravico do štipendije. Po zakonu je namreč merilo dohodek na
družinskega člana, dosežen v preteklem koledarskem letu pred
prijavo na razpis. |
štipendija - mirovanje pravic |
| Sodba U 1022/92-4 |
ECLI:SI:VSRS:1994:U.1022.92.4 |
06.01.1994 |
Vrhovno sodišče |
Z vidika davčnih predpisov predstavlja dobiček razliko med prodajno ceno kapitala, zmanjšano za plačane davke in morebitne investicije, in valorizirano vrednostjo kapitala v času pridobitve. Pri tem ni pomembno, na kakšni pravni podlagi je bila pridobljena prodana nepremičnina. |
davek od dobička iz kapitala - pojem dobička |
| sodba U 505/2002 |
ECLI:SI:UPRS:2002:U.505.2002 |
17.09.2002 |
Upravno sodišče |
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini (Ur. list RS, št. 7/95), ki se po določbi 19. člena tega zakona začne uporabljati od 1. 1. 1995 dalje, je z 9. členom v 2. odstavku 89. člena Zakona o dohodnini (Ur. list RS,št. 71/93, v nadaljevanju ZDoh) črtal besedo "dokončno". S tem je bilo prvotno besedilo 89. člena ZDoh spremenjeno tako, da davčni organ od 1. 1. 1995 dalje pri odmeri dohodnine upošteva odločbo o odmeri davka iz dejavnosti, ki še ni dokončna. Temu je sledil tudi kasneje sprejet ZDavP (uporablja se od 1. 1.1 1997 dalje), ki glede na določbo 123. člena, pri odmeri dohodnine prav tako ne predvideva dokončne oziroma pravnomočne odločbe o odmeri davka iz dejavnosti.
|
dohodnina |
| Sodba U 1551/95 |
ECLI:SI:VSRS:1997:U.1551.95 |
15.10.1997 |
Vrhovno sodišče |
Določbe Zakona o dohodnini, ki ni le procesnega značaja, ampak ima tudi materialno pravne učinke (vpliv na višino odmerne dohodnine) ni mogoče uporabiti pri odmeri dohodnine za leto, v katerem ta določba še ni veljala in se je pri odmeri dohodnine po zakonu uporabljal zakon, ki je bil v veljavi v letu, za katerega se odmerja dohodnina (4. in 84. člen ZDoh). |
dohodnina - posebna olajšava za vzdrževane družinske člane - uveljavljanje olajšave |
Veljaven predpis
Veljaven predpis, vendar se še ne uporablja
Objavljen predpis, ki še ne velja
Neveljaven predpis
Neveljaven predpis, ki se še uporablja
Predpis v pripravi
Konec postopka, predpis ni nikoli veljal
Konzumiran ali obsoleten predpis