| UPRS sodba I U 331/2013 |
ECLI:SI:UPRS:2013:I.U.331.2013 |
28.08.2013 |
Upravno sodišče |
Ker je vloga tožnika prispela na ministrstvo dne 22.8.2012, je prepozna. Čim je tako, je pravilna odločitev tožene stranke, da se vloga zavrže. |
javni razpis - rok za oddajo vloge - zavrženje vloge |
| sodba I U 1003/2010 |
ECLI:SI:UPRS:2011:I.U.1003.2010 |
30.03.2011 |
Upravno sodišče |
Že 3. odstavek 6. člena ZDIJZ je zakonska podlaga za to, da se prosilcu sme dati podatek o delovni uspešnosti posameznega uslužbenca, saj je izrecno določeno, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatek o porabi javnih sredstev oziroma podatek, povezan z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, delovna uspešnost pa je nedvomno podatek, ki izhaja iz delovnega razmerja javnega uslužbenca. Nadalje pa obstaja še ena pravna podlaga, na podlagi katere je stranka z interesom upravičena do podatka o delovni uspešnosti javnih uslužbencev, in to je 1. odstavek 38. člena ZSPJS. |
dostop do informacij javnega značaja - zavrnitev dostopa - javni uslužbenci - plače javnih uslužbencev - dodatek na delovno uspešnost |
| VSC sodba PRp 18/2017 |
ECLI:SI:VSCE:2017:PRP.18.2017 |
28.02.2017 |
Višje sodišče v Celju |
Ob nedvoumnih ugotovitvah, da je storilec v zakonskem roku prekrškovnemu organu poslal izjavo, v kateri je navedel, da je premoženjsko stanje enako, kot ob oddaji zadnje vloge o premoženjskem stanju oz. se skliceval na premoženjsko stanje ob prevzemu funkcije, pa je po mnenju pritožbenega sodišča pravilna razlaga, da je storilec sicer pravočasno sporočil podatke o svojem premoženjskem stanju, četudi v tej izjavi ni znova navedel konkretnih podatkov po posameznih postavkah, kot jih zahteva 42. člen ZIntPK. |
predložitev izjave o premoženjskem stanju po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije - uporaba obrazca izjave |
| VSL sodba I Cp 5/2016 |
ECLI:SI:VSLJ:2016:I.CP.5.2016 |
06.04.2016 |
Višje sodišče v Ljubljani |
V primeru delne izpolnitve ene pogodbene stranke lahko razveza pogodbe velja le za naprej. |
avtorska pogodba - delna izpolnitev pogodbe - razveza pogodbe - veljavnost razveze - obseg dogovorjenih del - neprerekana dejstva - dolžnost izpolnitve obveznosti - kavza pogodbe - ničnost pogodbe - posledice ničnosti - kondikcijski zahtevek - stroški pritožbenega postopka |
| VSL sodba II Cp 343/2016 |
ECLI:SI:VSLJ:2016:II.CP.343.2016 |
20.04.2016 |
Višje sodišče v Ljubljani |
Vse, kar je zapisano v obravnavanem besedilu, se nanaša na tožnikovo opravljanje javne funkcije. Zapisano je s strani tožene stranke kot nosilca javne funkcije v izvajanju njenih zakonskih nalog. V zapisu ni vrednostnih sodb, pač pa le povzetek ugotovljenega dejanskega stanja (ugotovitve suma korupcijskih dejanj s podatki in razlogi, na katerih temelji), ter predlogi ukrepov.
Omenjanje korupcije je lahko za tožnika neprijetno. Vendar je protipravnost izključena, kadar se kdo o kom žaljivo izrazi v resni kritiki pri izpolnjevanju uradne dolžnosti, brez zaničevalnega namena. |
odškodninska odgovornost - kršitev osebnostnih pravic - izključitev protipravnosti - pravica do zasebnosti in osebnostnih pravic - svoboda izražanja - kolizija ustavnih pravic - načelo sorazmernosti - relativno javna oseba - nosilec javne funkcije - splošni interes javnosti - izpolnjevanje zakonskih dolžnosti - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice |
| UPRS sklep I U 431/2013 |
ECLI:SI:UPRS:2013:I.U.431.2013 |
20.05.2013 |
Upravno sodišče |
V primerih, ko tožnik uveljavlja poseg v ustavno pravico z dejanjem, redni upravni spor po ZUS-1 ni možen. Za ugotovitev nezakonitosti dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice tožnika, v postopku do izdaje osnutka ugotovitev o konkretnem primeru, pa drugo sodno varstvo glede na določbe ZIntPK (tudi) ni predvideno, niti ni predvideno v drugem zakonu.
Morebitna ugotovitev, da je toženka z vodenjem postopka do izdaje osnutka ugotovitev o konkretnem primeru kršila tožnikove pravice iz 22., 23. in 25. člena Ustave RS, ker mu ni bila dana možnost sodelovanja v postopku, s takojšnjo odpravo teh kršitev, ne more izboljšati tožnikovega pravnega položaja, saj je bil tožnik z navedbami v osnutku ugotovitev o konkretnem primeru že seznanjen in imel možnost izjasnitve oziroma odgovora pred oblikovanjem končne odločitve. |
upravni spor - kršitev ustavnih pravic - poseg v človekove pravice - subsidiarni upravni spor |
| UPRS sodba III U 108/2015 |
ECLI:SI:UPRS:2015:III.U.108.2015.N |
23.09.2015 |
Upravno sodišče |
Izpodbijani akt je bil izdan na podlagi 13. člena ZIntPK. Slednji podrobno ureja postopek za sprejem in objavo zaključnih ugotovitev. Komisija pri svojih postopkih, skladno z določbo 15. člena ZIntPK, če s tem zakonom ni določeno drugače, uporablja ZUP. Komisija svoje poslovanje uredi s poslovnikom in drugimi splošnimi akti (11. člen ZIntPK). Iz navedenega sledi, da mora komisija pri svojih postopkih primarno uporabljati procesna pravila ZIntPk, subsidiarno pa pravila ZUP. Procesna vprašanja lahko drugače kot ZUP ureja le zakon, ne pa podzakonski akt-poslovnik. Zato je torej zmotno stališče tožene stranke, da se zaradi specifičnosti predmetnega postopka kot nadzornega postopka, pri tem postopku ne uporabljajo pravila ZUP, ki veljajo za odločanje v upravnih zadevah.
Upoštevajoč določbo sedmega odstavka 13. člena ZIntPK, bi, po presoji sodišča, morala tožena stranka, pred objavo, tožniku posredovati v izjasnitev tudi dopolnjen osnutek, tako da bi se tudi o navedbah v dopolnjenem osnutku lahko izjasnil. Ker tega ni storila, tožnik ni imel možnosti, da bi se izjasnil o naknadnih dejstvih in okoliščinah, ki lahko vplivajo na odločitev. To pomeni, da v postopku niso bile upoštevane vse v 13. členu ZIntPK določene procesne določbe, ki pomenijo izpeljavo načela zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP. Ker je torej bila tožniku kršena pravica do izjave, je izpodbijani akt iz tega razloga nezakonit. |
upravni spor - poseg v človekove pravice - ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije - varstvo integritete in preprečevanje korupcije - opustitev dolžnega ravnanja - pravica do enakega varstva pravic - načelo zaslišanja stranke |
| UPRS sodba I U 640/2015 |
ECLI:SI:UPRS:2015:I.U.640.2015 |
28.09.2015 |
Upravno sodišče |
Zakonitost zaključnih ugotovitev ni odvisna le od materialne zakonske podlage v petem odstavku 13. člena ZIntPK, temveč tudi od tega, ali je bil izdan v skladu s predpisanim postopkom, s čimer je tožniku zagotovljena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.
Zakonodajalec s prvim odstavkom 11. člena ZIntPK Komisiji za preprečevanje korupcije ni dal pooblastila za avtonomno predpisovanje postopkovnih določb, temveč zgolj za podrobnejšo ureditev načina njihovega izvrševanja.
Komisija med tem, ko obravnavani osebi pošlje osnutek ugotovitev v izjasnitev, in objavo ugotovitev na svoji spletni strani, ne sme opravljati nobenih nadaljnjih postopkovnih dejanj (torej nadaljevati postopka), niti razlogov svojih ugotovitev dopolnjevati s takimi, o katerih se obravnavana oseba ni mogla opredeliti. Z drugačnim ravnanjem je očitno kršena temeljna procesna pravica obravnavane osebe do izjasnitve. |
subsidiarni upravni spor - poseg v ustavno pravico - zaključne ugotovitve - seznanitev z osnutkom ugotovitev - pravica do izjave - sodelovanje v dokaznem postopku |
| UPRS sodba I U 192/2013 |
ECLI:SI:UPRS:2013:I.U.192.2013 |
28.03.2013 |
Upravno sodišče |
Zaključno poročilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank oziroma izpodbijan akt ni bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije na področju upravnega prava, oziroma ne gre za upravno zadevo. Glede na njegovo vsebino gre za posamičen akt.
Subsidiarna narava upravnega spora v tem primeru pomeni, da mora sodišče najprej ugotoviti, ali ima tožnik za varstvo svojih pravic zagotovljeno drugo sodno varstvo. |
upravni spor - subsidiarni upravni spor - človekove pravice - drugo sodno varstvo - nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev - zaključno poročilo - posamičen akt |
| UPRS sodba II U 136/2015 |
ECLI:SI:UPRS:2016:II.U.136.2015 |
24.08.2016 |
Upravno sodišče |
Določba 13. člena ZIntPK ne vsebuje zakonske podlage za objavo tožnikovih osebnih podatkov v aplikaciji Supervizor.
Način, na katerega so podatki v aplikaciji Supervizor organizirani, kaže na to, da gre pri tem za zbirko osebnih podatkov. V aplikaciji so namreč podatki organizirani tako, da je mogoče posameznika zlahka določiti, saj so podatki dostopni vsakemu uporabniku aplikacije, ki vnese ustrezno ime in priimek, torej aplikacija deluje kot zbirka osebnih podatkov.
Določba 9. člena ZVOP-1 je striktna in jasna ter ne dopušča ekstenzivne razlage. Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Da je obdelava osebnih podatkov dopustna, mora torej zakon eksplicitno določiti, kateri osebni podatki in kako se obdelujejo, torej kaj je znotraj široke definicije obdelovanja podatkov dovoljeno z njimi početi. Slednje je odvisno od namena, zaradi katerega se podatki obdelujejo.
21. člen Ustave RS se nanaša na spoštovanje človekove osebnosti in dostojanstva v okviru kazenskega in pravdnega postopka in ne nasploh. Ker v obravnavani zadevi ne gre za nobenega od navedenih postopkov, tudi ustavne pravice iz tega člena tožniku niso mogle biti kršene. |
integriteta in preprečevanje korupcije - sum korupcije - poseg v človekove pravice - enako varstvo pravic - osebni podatki - zbirka osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - objava osebnih podatkov |
Veljaven predpis
Veljaven predpis, vendar se še ne uporablja
Objavljen predpis, ki še ne velja
Neveljaven predpis
Neveljaven predpis, ki se še uporablja
Predpis v pripravi
Konec postopka, predpis ni nikoli veljal
Konzumiran ali obsoleten predpis