| VSM Sodba I Cp 533/2019 |
ECLI:SI:VSMB:2019:I.CP.533.2019 |
30.07.2019 |
Višje sodišče v Mariboru |
Tožnika, ki je bil v času sklepanja obeh podjemnih pogodb župan, torej funkcionar, je, ob sklepanju podjemne pogodbe s svojo občino oziroma z drugo občino kot naročnikom, zavezovalo več prisilnih predpisov. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS št. 45/2010) v 37. členu kodificira temeljno moralno načelo, ki govori o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov. |
nična pogodba - javna naročila - konflikt interesov - moralna načela |
| Sklep I Up 55/2008 |
ECLI:SI:VSRS:2008:I.UP.55.2008 |
14.02.2008 |
Vrhovno sodišče |
Ker načelna mnenja, ki jih sprejema RS, Komisija za preprečevanje korupcije, nimajo pravnih in materialnih posledic, tudi nimajo sodnega varstva. |
varstvo ustavnih pravic - načelno mnenje - sodno varstvo |
| sodba II U 150/2013 |
ECLI:SI:UPRS:2014:II.U.150.2013 |
15.01.2014 |
Upravno sodišče |
Pravica do vpogleda v spis je samostojna pravica, ki jo v zvezi s postopki, ki tečejo pred Komisijo za preprečevanje korupcije, samostojno ureja Poslovnik Komisije za preprečevanje korupcije v 54. členu. |
preprečevanje korupcije - postopek zaradi suma korupcije - vpogled v spis - pravica do vpogleda v spis |
| VSRS Sklep X DoR 40/2018-3 |
ECLI:SI:VSRS:2018:X.DOR.40.2018.3 |
13.06.2018 |
Vrhovno sodišče |
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali ima Komisija za preprečevanje korupcije v postopku nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarja pooblastilo za izdajo upravnega akta (zaključnih ugotovitev o konkretnem primeru)?
Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, pa še, ali mora upravno sodišče v postopku odločanja o zakonitosti dokončnega upravnega akta iz petega odstavka 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije zagotoviti celovito presojo vseh v tožbi navedenih pravnih in dejanskih okoliščin ali pa je odločanje tega sodišča zadržano na način, da se omeji predvsem na presojo, ali so tožniku kršene zatrjevane temeljne pravice? |
dopuščena revizija - nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev |
| sodba II U 94/2013 |
ECLI:SI:UPRS:2013:II.U.94.2013 |
13.11.2013 |
Upravno sodišče |
Pravica do vpogleda v spis je samostojna pravica, ki jo v zadevah, ki tečejo pred Komisijo za preprečevanje korupcije, ureja Poslovnik Komisije za preprečevanje korupcije v 54. členu. Ta pravica ni omejena na vprašanje, ali gre v zadevi za upravno zadevo ali ne. |
preprečevanje korupcije - postopek zaradi suma korupcije - pravica do vpogleda v spis |
| Sklep I Up 51/2012 |
ECLI:SI:VSRS:2012:I.UP.51.2012 |
26.09.2012 |
Vrhovno sodišče |
Načelno mnenje Komisije za preprečevanje korupcije ni posamični akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Ker pa gre za varstvo osebnostnih pravic, za tako obliko varstva pa je pristojno civilno sodstvo, upravno sodstvo za tak spor ni pristojno. |
stvarna pristojnost upravnega sodišča - varstvo ustavnih pravic - načelno mnenje Komisije za preprečevanje korupcije - posamični akt - subsidiarno varstvo v upravnem sporu |
| sklep I U 2038/2011 |
ECLI:SI:UPRS:2012:I.U.2038.2011 |
09.02.2012 |
Upravno sodišče |
Iz izpodbijanega dopisa je razvidno, da je bil naslovljen na zavezance za izdelavo načrta integritete in zavezance za izvajanje ukrepov iz akcijskega načrta; le-ti so namreč kot naslovniki navedeni na prvi strani dopisa. Dopis torej sploh ni bil naslovljen na tožečo stranko in njej niti ni namenjen. Tožeča stranka v dopisu ni nikjer posebej omenjena, ampak se zgolj navaja, da nekateri subjekti zasebnega sektorja ponujajo zavezancem odplačne storitve za izdelavo načrtov integritete in izvajanja ukrepov iz akcijskega načrta. Ker se dopis ne nanaša na tožečo stranko, ampak na navedene zavezance, ne posega v njeno pravico ali neposredno, na zakon oprto osebno korist. Na tožečo stranko ima lahko ta akt zgolj posreden vpliv s tem, da zavezanci ne bodo z njo sklenili določenega posla s področja Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, vendar pa pri posrednem vplivu ne more biti govora o kršitvi ustavnih pravic. |
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - dopis občinam glede izdelave načrta integritete - zavrženje tožbe |
| VSL sodba II Cp 343/2016 |
ECLI:SI:VSLJ:2016:II.CP.343.2016 |
20.04.2016 |
Višje sodišče v Ljubljani |
Vse, kar je zapisano v obravnavanem besedilu, se nanaša na tožnikovo opravljanje javne funkcije. Zapisano je s strani tožene stranke kot nosilca javne funkcije v izvajanju njenih zakonskih nalog. V zapisu ni vrednostnih sodb, pač pa le povzetek ugotovljenega dejanskega stanja (ugotovitve suma korupcijskih dejanj s podatki in razlogi, na katerih temelji), ter predlogi ukrepov.
Omenjanje korupcije je lahko za tožnika neprijetno. Vendar je protipravnost izključena, kadar se kdo o kom žaljivo izrazi v resni kritiki pri izpolnjevanju uradne dolžnosti, brez zaničevalnega namena. |
odškodninska odgovornost - kršitev osebnostnih pravic - izključitev protipravnosti - pravica do zasebnosti in osebnostnih pravic - svoboda izražanja - kolizija ustavnih pravic - načelo sorazmernosti - relativno javna oseba - nosilec javne funkcije - splošni interes javnosti - izpolnjevanje zakonskih dolžnosti - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice |
| UPRS Sodba I U 289/2018-20 |
ECLI:SI:UPRS:2019:I.U.289.2018.20 |
21.05.2019 |
Upravno sodišče |
Toženka je pravilno zaključila, da ravnanje tožnika predstavlja kršitev integritete, ko je ugotovila, da tožnik kot nosilec javne funkcije - župan ni ravnal, kot je pričakovano in odgovorno (pri preprečevanju in odpravljanju tveganj pri uporabi funkcije kot pristojnosti za odločanje), ko ni ravnal v skladu z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnim kodeksom. |
zaključne ugotovitve KPK - župan - zamolčanje podatkov - nezdružljivost s funkcijo župana - opravljanje pridobitne dejavnosti - preprečevanje korupcije - Komisija za preprečevanje korupcije - ugotovitve o konkretnem primeru |
| VDSS sodba Pdp 723/2014 |
ECLI:SI:VDSS:2015:PDP.723.2014 |
12.02.2015 |
Višje delovno in socialno sodišče |
Tožnik (ravnatelj šole) je kršil določbe 38. člena ZZ s tem, da je s svojo soprogo sklenil pet pogodb o zaposlitvi. V zvezi s prvo pogodbo je Inšpektorat Republike Slovenije za delo ugotovil, da tožena stranka ni objavila delovnega mesta knjižničar, delovnega mesta korepetitor baleta pa ni objavila v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZDR. V skladu z določbo 1. odstavka 23. člena ZDR mora delodajalec, ki zaposluje nove delavce, prosto delovno mesto oziroma vrsto dela javno objaviti. Zato je bil tožnik pravilno in zakonito razrešen z delovnega mesta ravnatelja tožene stranke, posledično pa mu je bila tudi zakonito podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
V skladu s 1. odstavkom 38. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) mora uradna oseba, ki ob nastopu službe ali funkcije ali med njenim izvajanjem ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj pisno obvestiti svojega predstojnika, če predstojnika nima, pa komisijo, razen če z drugim zakonom ni določeno drugače. Ob tem mora takoj prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov, razen če bi bilo nevarno odlašati. Zaposlovanje soproge ustreza nasprotju interesov, saj je tožnik kot predstavnik tožene stranke oziroma delodajalca s svojo soprogo kot delavko sklepal pogodbo o zaposlitvi v javnem zavodu oziroma javni šoli. S tem, ko ni ravnal v skladu z določbama ZIntPK in kot predstojnik ni obvestil sveta tožene stranke, je ravnal nezakonito. |
ravnatelj - razrešitev s funkcije - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - dejavnost vzgoje in izobraževanja - javna šola - javni zavod - objava prostega delovnega mesta |
Veljaven predpis
Veljaven predpis, vendar se še ne uporablja
Objavljen predpis, ki še ne velja
Neveljaven predpis
Neveljaven predpis, ki se še uporablja
Predpis v pripravi
Konec postopka, predpis ni nikoli veljal
Konzumiran ali obsoleten predpis