| VSL sklep III Cp 1913/99 |
ECLI:SI:VSLJ:2000:III.CP.1913.99 |
10.02.2000 |
Višje sodišče v Ljubljani |
Plačila, na katera se sklicuje dolžnik v ugovoru, so bila opravljena na podlagi drugega izvršilnega naslova in drugemu upniku, zato ugovorni razlog, da je obveznost prenehala, ni podan.
|
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlogi |
| VDS sodba in sklep Pdp 1913/2000 |
ECLI:SI:VDSS:2002:VDS..PDP.1913.2000 |
07.03.2002 |
Višje delovno in socialno sodišče |
Delovno razmerje za določen čas je nezakonito sklenjeno (oz. podaljšano), če iz tipske pogodbe o zaposlitvi izhaja, da je delovno razmerje za določen čas sklenjeno zaradi treh razlogov, ni pa opisan konkretni razlog sklenitve delovnega razmerja za določen čas.
|
delovno razmerje za določen čas - transformacija v delovno razmerje za določen čas |
| VSL sklep I Cp 1913/99 |
ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CP.1913.99 |
28.06.2000 |
Višje sodišče v Ljubljani |
Iz sodbe ne izhaja, ali je upoštevan pravilen vrstni red vračunavanja obveznosti.
|
vrstni red vračunavanja |
| VSL sklep II Cp 1913/2009 |
ECLI:SI:VSLJ:2009:II.CP.1913.2009 |
15.07.2009 |
Višje sodišče v Ljubljani |
Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je najprej ugotavljalo, ali v danem primeru gre za vloge iz 1. odstavka 105.a člena ZPP, saj jo je na to napotil 5. odstavek 168. člena ZPP, ki določa, da se lahko pravne osebe oprostijo plačila taks samo za vloge iz 1. odstavka 105.a člena ZPP in predlog zavrnilo. Šele, če bi sodišče ugotovilo, da bi šlo za vloge iz 1. odstavka 105.a člena zakona, bi se lahko spustilo v odločanje o vsebinski utemeljenosti predloga tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks. |
oprostitev plačila sodnih taks za pravne osebe |
| UPRS sodba I U 1913/2012 |
ECLI:SI:UPRS:2013:I.U.1913.2012 |
19.06.2013 |
Upravno sodišče |
V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka tožnika seznaniti z uspehom dokazovanja ter mu dati možnost, da se o ugotovljenih dejstvih izjavi. |
tujec - dovoljenje za prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - načelo zaslišanja stranke |
| UPRS sodba I U 1913/2013 |
ECLI:SI:UPRS:2014:I.U.1913.2013 |
11.03.2014 |
Upravno sodišče |
Za ugotavljanje posplošene tržne vrednosti v postopku odmere davka od dobička iz kapitala, glede na ureditev, po kateri se upošteva tržna vrednost kapitala, ni pravne podlage. Posplošena tržna vrednost je lahko le pripomoček za ocenjevanje vrednosti iz pogodbe, ne more pa predstavljati podlage za izračun vrednosti ob odsvojitvi. |
dohodnina - dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost kapitala ob odsvojitvi - tržna vrednost nepremičnine - posplošena tržna vrednost nepremičnine |
| VSL sklep II Cp 1913/2015 |
ECLI:SI:VSLJ:2015:II.CP.1913.2015 |
30.09.2015 |
Višje sodišče v Ljubljani |
Če je voznica kombiniranega vozila pričela z vključevanjem na prednostno cesto v trenutku, ko tožnik še ni bil v njenem vidnem polju, sodba nima razlogov, katere cestnoprometne predpise je kršila. Zgolj nedopustno ravnanje toženke, ki je v vzročni zvezi z nastalo škodo, pa je lahko podlaga za ugotovitev njenega prispevka k nastali škodi. |
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - trčenje motorja in kombiniranega vozila - odgovornost za škodni dogodek - protipravno ravnanje - vzročna zveza - kršitev cestnoprometnih predpisov - vključevanje iz neprednostne na prednostno cesto - prehitra vožnja motorista |
| VSL Sklep I Ip 1913/2017 |
ECLI:SI:VSLJ:2017:I.IP.1913.2017 |
20.09.2017 |
Višje sodišče v Ljubljani |
Za dokazovanje dejstva, da je bilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti izvršilnega naslova razveljavljeno in tako niso izpolnjeni pogoji za dovolitev izvršbe, lahko dolžnik predlaga zgolj listinske dokaze, še posebej takrat, kadar trdi, da je pred pravdnim sodiščem vložil predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti.
Bistveni učinek določbe prvega odstavka 190. člena ZPP je v tem, da bo sodba, ki je izdana med pravdnima strankama, učinkovala tudi zoper tretjo osebo, ki je stvar ali pravico pridobila med pravdo. Pravnomočna sodba o terjatvi, ki je bila izdana med prvotnim upnikom in dolžnikom, bo tako učinkovala tudi v korist prevzemnika terjatve. |
ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - izvršljivost odločbe - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - zavrnitev dokaznih predlogov - narok v izvršilnem postopku - neizvedba naroka - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - listinski dokaz - neprimeren dokaz - načelo formalne legalitete - aktivna legitimacija upnika - odgovor na ugovor - prehod terjatve - pogodba o odstopu terjatev - odstop terjatve med pravdo - prevzemnik terjatve |
| VSL Sodba I Cp 1913/2017 |
ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.1913.2017 |
24.01.2018 |
Višje sodišče v Ljubljani |
V skladu s 43. in 46. členom ZPZS, ki je veljal v letu 1962, je bila za prenos zemljišča iz družbene lastnine v trajno uporabo zasebnikom, da si sezidajo stanovanjsko stavbo (sem je treba šteti tudi gradnjo garaž), potrebna odločba in ne pogodba. Odsotnost klasične pogodbe zato na pridobitev pravice uporabe s strani pravnega prednika tožnice ne vpliva. Poleg tega je v sodni praksi uveljavljeno stališče, da odločba o podelitvi zemljišča za gradnjo in gradbeno dovoljenje (v konkretnem primeru je to odločba z dne 16. 4. 1962) vsebujeta pravico graditi, ta pa vsebuje trajno pravico uporabe zemljišča, na katerem je zgrajen objekt. |
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - lastninjenje - družbena lastnina - pravica do uporabe - pridobitev pravice uporabe - pristojnosti hišnega sveta - stanovanjska skupnost - sprememba pravice uporabe na družbeni lastnini v lastninsko pravico |
| VSL Sodba I Cp 1913/2019 |
ECLI:SI:VSLJ:2020:I.CP.1913.2019 |
08.01.2020 |
Višje sodišče v Ljubljani |
Zmoten je pritožbeni očitek, da se sodišče ni opredelilo do časovne razlike med pomivanjem stopnic in tožnikovim padcem. V tem primeru niti ne gre za dveurno razliko, kot želi prikazati pritožba. Prvo sodišče je izhajalo iz trditvene podlage, izpovedb tožnika in prič ter s standardom verjetnosti ugotovilo, da so bile stopnice zaradi brisanja z mokro krpo v času tožnikovega padca še vedno mokre in posledično spolzke. Trditvena podlaga in izpovedbe niso dale natančnega odgovora o času brisanja (priča A. Š. je povedal, da so bile brisane med 9. in 10. uro), niti glede časa tožnikovega padca – tožnik je zatrjeval, da se je škodni dogodek pripetil pred 12. uro. Toženkina pritožba graja uporabo dokaznega standarda verjetnosti. Vendar pa je graja glede na zadovoljivo pojasnilo prvega sodišča, da zaradi časovnega odmika dogodkov od zaslišanih ni mogoče pričakovati, da bodo čisto natančno določili čas nastanka škodnega dogodka, neutemeljena. Res je treba za meritorno odločanje trditve o pravnorelevantnih dejstvih dokazati tako, da je izključen vsak razumen dvom v njihovo resničnost. Kadar pa je zaradi specifičnosti relevantnega dejstva takšen dokazni standard nedosegljiv, obstaja v sodni praksi možnost njegovega znižanja, tako da sodišče šteje relevantno dejstvo za dokazano že na podlagi ustrezne stopnje verjetnosti o njegovem obstoju, ne pa na podlagi prepričanja. Tudi po oceni pritožbenega sodišča predstavljeni položaji upravičujejo olajšanje dokaznega bremena glede izpostavljenih časovnih komponent. |
krivdna odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - padec na mokrih stopnicah - dokazni standard verjetnosti - soprispevek oškodovanca - nepazljivost oškodovanca - poškodba zapestja - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti |
Veljaven predpis
Veljaven predpis, vendar se še ne uporablja
Objavljen predpis, ki še ne velja
Neveljaven predpis
Neveljaven predpis, ki se še uporablja
Predpis v pripravi
Konec postopka, predpis ni nikoli veljal
Konzumiran ali obsoleten predpis