| Sodba G 8/2007 |
ECLI:SI:VSRS:2009:G.8.2007 |
10.03.2009 |
Vrhovno sodišče |
Splošni pogoji za dopolnilna zdravstvena zavarovanja predstavljajo zapisana pravila zavarovalnice, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe. Imajo preskriptivni značaj, kar pomeni, da je na njihovi podlagi od zavarovalnice mogoče zahtevati določeno ravnanje. Ker gre za pravila dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, mora imeti pri njihovi razlagi odločilno vlogo institucija, ki je pristojna za postopek nadzora nad njihovim spoštovanjem, to je Agencija. Sodni nadzor nad njihovo razlago je zato zadržan, kar pomeni, da je lahko tožeča stranka z drugačnim tolmačenjem Splošnih pogojev za dopolnilna zdravstvena zavarovanja uspela le, če je izkazala, da je Agencija tolmačila njihova posamezna pravila na način, ki je v nasprotju z besedilom pravil.
Predpisi Aktuarskega kodeksa so določno opredeljena strokovna pravila, ki jih je vsak aktuar dolžan upoštevati. Pri pravilih Aktuarskega kodeksa (ki jih je sprejelo Slovensko aktuarsko društvo) ne gre samo za moralne standarde aktuarskega poklica, temveč (vsebinsko) tudi za strokovna pravila (standarde), ki na splošen in abstrakten način, z učinkom za vse aktuarje, določajo postopek in načela, ki jih je treba upoštevati pri opravljanju nalog pooblaščenega aktuarja (konkretno za strokovna navodila pravilnega ravnanja v postopkih po ZZVZZ). Skratka, gre za sprejete moralne in strokovne standarde aktuarskega poklica.
Zakonodajalec ni predpisal vsebine pravil aktuarske stroke, katerih (hujša) kršitev bi imela za posledico odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega aktuarja, že v zakonskem besedilu. Vendar določba 3. točke četrtega odstavka 73. člena ZZavar, ki vsebuje nedoločen pravni pojem (hujše kršitve pravil aktuarske stroke), ni nejasna oziroma nedoločna že sama po sebi, zaradi svoje vnaprejšnje nedoločenosti. Takšna bi lahko bila le takšna njena uporaba, ki bi temeljila na prazni, nevsebinski interpretaciji.
ZZavar ne določa, kdaj gre za hujšo kršitev pravil aktuarske stroke, tudi zaradi katere lahko Agencija odvzame dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega aktuarja. Hujša kršitev namreč predstavlja nedoločen pravni pojem. Zato mora Agencija v vsakem primeru posebej in glede na konkretne okoliščine primera presoditi, ali gre za takšno kršitev ter to tudi utemeljiti.
V obravnavanem postopku Agencija ni utemeljila, zakaj so očitane kršitve pravil aktuarske stroke hujše, kar je pogoj za izrek ukrepa po 3. točki četrtega odstavka 73. člena ZZavar. Zadovoljila se je le z apodiktično trditvijo, da očitana ravnanja in opustitve predstavljajo hujšo kršitev pravil aktuarske stroke. Iz takšne utemeljitve bi izhajalo, da je vsako (nevestno ali nestrokovno) ravnanje ali opustitev že tudi hujša kršitev pravil aktuarske stroke. Takšna razlaga pa bi v celoti izvotlila pomen kvalifikatornih okoliščin kršitve. ZZavar namreč za izrek ukrepa, ki ga je izbrala Agencija, zahteva,da gre za hujšo kršitev pravil aktuarske stroke. Ker Agencija ni opredelila, kakšne značilnosti mora imeti kršitev, da bi bila lahko upoštevana kot hujša, niti utemeljila, da ugotovljena ravnanja in opustitve te značilnosti izpolnjujejo, je ta nedoločeni pravni pojem zaradi opisane splošne obrazložitve ostal nedoločen tudi v obravnavanem postopku. Zaradi pomanjkanja razlogov o tem odločilnem dejstvu pa odločbe o pogojnem odvzemu dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega aktuarja v tem pogledu ni mogoče preizkusiti. |
hujša kršitev pravil aktuarske stroke - pogojni odvzem dovoljenja - splošni pogoji za dopolnilna zdravstvena zavarovanja - aktuarski kodeks - izbira ukrepa nadzora |
| Sodba III Ips 28/2007 |
ECLI:SI:VSRS:2009:III.IPS.28.2007 |
10.03.2009 |
Vrhovno sodišče |
Prvi prevoznik za izgubo pošiljke v razmerju do pošiljatelja blaga ali prevzemnika blaga tako ali tako odgovarja na podlagi 17. člena CMR (v zvezi s 3. členom CMR). Pojem prvega prevoznika v smislu 36. člena CMR (v zvezi s 34. členom CMR) zato zajema tudi tistega prevoznika, ki je (zgolj) sklenil prevozno pogodbo s pošiljateljem blaga, pa čeprav sam ni niti prevzel blaga niti ni pristopil k izvrševanju prevoza. Ni razloga, da ne bi enak princip veljal tudi v razmerju med podprevoznikom in nadaljnjim pod-podprevoznikom. Določbe VI. poglavja o zaporednem prevozu (34. člen in naslednji CMR) veljajo zato tudi v primeru, če je bila sklenjena (le) ena prevozna pogodba za celotno relacijo, na podlagi katere je prvi prevoznik oddal prevoz podprevozniku na celotni relaciji, slednji pa ga je spet na celotni relaciji oddal naprej pod-podprevozniku, ki je pošiljko prevzel, izdal vozni list in prevoz pošiljke nato tudi dejansko pričel izvajati.
CMR ne ureja odškodninske odgovornosti prevoznika zaradi neskrbne izbire podprevoznika. Presoja o tej podlagi zahtevka zato temelji na nacionalnem pravu. Določba prvega odstavka 677. člena ZOR ne ureja medsebojnih razmerij med več prevozniki, udeleženimi pri izvajanju prevoza, ki je bil predmet ene prevozne pogodbe. |
regresni zahtevek - prevoz blaga v cestnem prometu - CMR - odgovornost prevoznika za izgubo blaga - podprevoz - zaporedni prevoz - podprevozna pogodba - riziki prevoza |
| Sklep II Ips 736/2007 |
ECLI:SI:VSRS:2009:II.IPS.736.2007 |
16.04.2009 |
Vrhovno sodišče |
V situaciji, ko je treba poplačati le edinega upnika, ki je tudi kupec nepremičnine, in je hkrati očitno, da dosežena kupnina ne dosega višine izterjevane terjatve, bi zahteva, da se v sklepu o poplačilu navede tudi natančen obračun, predstavljala goli formalizem, ki bi bil namenjen le sam sebi, saj zanj ni nobene vsebinske potrebe. |
sklep o poplačilu - prodaja nepremičnine na dražbi - obračun terjatev - edini upnik kot kupec nepremičnine |
| Sklep II Ips 368/2008 |
ECLI:SI:VSRS:2009:II.IPS.368.2008 |
17.04.2009 |
Vrhovno sodišče |
Omejitev postulacijske sposobnosti stranke v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi je omejena le z izjemo iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, ki pa v obravnavani zadevi ne pride v poštev. |
dovoljenost revizije - laična revizija - kvalificirano zastopanje - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje revizije |
| Sklep II Ips 219/2009, enako tudi VS RS II Ips 1025/2008 |
ECLI:SI:VSRS:2009:II.IPS.219.2009, ECLI:SI:VSRS:2009:VS.RS.II.IPS.1025.2008 |
21.05.2009 |
Vrhovno sodišče |
Sodišče zavrže revizijo, ki jo vloži zakoniti zastopnik stranke, če najpozneje v njej ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. |
dovoljenost revizije - revizija vložena po zakonitem zastopniku pravne osebe - dokaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu - postulacijska sposobnost - zavrženje revizije |
| Sodba in sklep II Ips 35/2009 |
ECLI:SI:VSRS:2009:II.IPS.35.2009 |
18.06.2009 |
Vrhovno sodišče |
Tožnik je imel možnost, da preveri pravilnost in popolnost izvedenskega mnenja, zato je očitek bistvene kršitve določb postopka, ki naj bi bilo storjeno z zavrnitvijo predloga za postavitev novega izvedenca cestnoprometne stroke, neutemeljen.
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo. |
povrnitev nepremoženjske škode - odmera odškodnine - dokazovanje - postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije |
| Sodba II Ips 278/2007 |
ECLI:SI:VSRS:2009:II.IPS.278.2007 |
07.05.2009 |
Vrhovno sodišče |
Toženci bi se lahko po 93. členu SPZ pred tožnikovo tožbo branili tako, da bi dokazali pravico do posesti. S trditvijo o obstoju izvršilnega naslova, po katerem je prodajalec nepremičnin dolžan prednici tožencev izstaviti listino, na podlagi katere se bo lahko kot lastnica vknjižila v zemljiško knjigo, tega niso izkazali. Dejstvo, da so toženci zoper tožnika vložili izbrisno tožbo, pa prav tako ne more biti razlog za drugačno odločitev. |
lastninska pravica na nepremičnini - domneva lastninske pravice - varstvo lastninske pravice - rei vindicatio - pravica do posesti - posestnikovi ugovori - izbrisna tožba |
| Sklep Cp 12/2009 |
ECLI:SI:VSRS:2009:CP.12.2009 |
26.03.2009 |
Vrhovno sodišče |
Presoja utemeljenosti strankinih pritožbenih navedb v zvezi z izrekom denarne kazni po 109. in 11. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. |
kaznovanje stranke - pritožba - žaljiva vloga - žaljenje oziroma razžalitev sodnice in sodišča - redovna kazen |
| Sodba II Ips 831/2008 |
ECLI:SI:VSRS:2009:II.IPS.831.2008 |
09.04.2009 |
Vrhovno sodišče |
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo. |
povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - načelo individualizacije višine odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti |
| Sodba in sklep II Ips 1209/2008 |
ECLI:SI:VSRS:2009:II.IPS.1209.2008 |
16.04.2009 |
Vrhovno sodišče |
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo. |
povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - načelo individualizacije višine odškodnine |
Veljaven predpis
Veljaven predpis, vendar se še ne uporablja
Objavljen predpis, ki še ne velja
Neveljaven predpis
Neveljaven predpis, ki se še uporablja
Predpis v pripravi
Konec postopka, predpis ni nikoli veljal
Konzumiran ali obsoleten predpis