| Sodba III Ips 50/2007 |
ECLI:SI:VSRS:2009:III.IPS.50.2007 |
07.04.2009 |
Vrhovno sodišče |
Ker ničnost opredeljujejo različna dejstva, bi jih morala zainteresirana stranka vsaj zatrjevati, da bi lahko sodišče po materialnih predpisih, veljavnih v času sklenitve pogodbe o prodaji in nakupu delnic, to je po določbah ZGD in ZOR, na ničnost pazilo po uradni dolžnosti. Sodišče namreč ni moglo paziti na ničnost navedene pogodbe po uradni dolžnosti, če mu niso bila poznana dejstva, ki naj bi ničnost opredeljevala, in ki jih je bila dolžna v postopku pred sodiščem prve stopnje (pravočasno) navesti tožeča stranka. |
ničnost skupščinskih sklepov - uveljavljanje ničnosti - upoštevanje ničnosti po uradni dolžnosti - trditveno breme - navajanje dejstev in dokazov - eventualna maksima - prekluzija |
| Sodba III Ips 84/2007 |
ECLI:SI:VSRS:2009:III.IPS.84.2007 |
10.03.2009 |
Vrhovno sodišče |
Ni mogoče šteti, da je stranka vedoma plačala nekaj, kar ni bila dolžna, če je to storila pomotoma, pa čeprav pri tem ni bila dovolj skrbna. Pravila o zmoti, ki jo zakon ureja pri izpodbojnih pravnih poslih, kjer se zahtevata njena bistvenost in opravičljivost, pri plačilu nedolga ne pridejo v poštev. Zmota glede obstoja obveznosti pri izpolnitvi nedolga je lahko tudi krivdna. |
neupravičena pridobitev - kondikcija - zmota pri plačilu nedolga - dolžnost plačila - plačilo neobstoječega dolga |
| Sodba III Ips 105/2007 |
ECLI:SI:VSRS:2009:III.IPS.105.2007 |
24.03.2009 |
Vrhovno sodišče |
Pravica do povračila škode, ki jo povzroči državni organ, je urejena v prvem odstavku 26. člena URS; prej pa je bila urejena v prvem odstavku 248. člena Ustave SRS. Revidentka zmotno meni, da je bila starejša ustavna določba s tem, da je navezovala odškodninsko odgovornost države na „nezakonito ali nepravilno“ delo njenih organov, širša od sedanje ustavne določbe, po kateri obveznost nastane, kadar ti ravnajo „protipravno“.
Iz ugotovitve, da z obsodilno sodbo v kazenskem postopku, v katerem je bilo odrejeno zavarovanje, ni bilo odločeno o odvzemu premoženjske koristi, ne sledi, da je bilo to zavarovanje že spočetka protipravno. Za odškodninsko odgovornost države zaradi odreditve začasnega zavarovanja odvzema premoženjske koristi je potrebna že začetna protipravnost.
Tudi v primeru časovno omejene začasne odredbe je po izrecni zakonski določbi prenehanje odredbe še vedno predlagal dolžnik (prvi odstavek 273. člena ZIP). Ko o prenehanju zadevne odredbe ni odločilo na lastno pobudo, kazensko sodišče torej ni ravnalo v nasprotju z zapisom določb ZIP. Zgolj obstoj drugačne pravne razlage, po kateri bi bilo o prenehanju začasne odredbe vendarle mogoče odločiti po uradni dolžnosti, pa sam po sebi ne pomeni, da je ravnalo protipravno.
Ustavna pravica do povračila škode, nastale s protipravnim ravnanjem državnih organov, je sekundarno varstvo pred takšnim ravnanjem. Tožnica, ki je imela v postopku zavarovanja, v katerem naj bi ji bila prizadejana škoda, na podlagi izrecnih določb ZIP vso možnost uveljavljati sredstva, s katerimi bi preprečila, da bi do zatrjevane zmotne uporabe materialnega prava v zvezi s prenehanjem sporne začasne odredbe sploh prišlo (eno teh sredstev – predlog – je naposled tudi dejansko uveljavila), zato ne more za čas, ko teh sredstev ni uveljavljala, mimo njih in neposredno na ustavni podlagi uveljaviti odškodninske odgovornosti države. |
odgovornost države - odgovornost države za delo sodišč - začasna odredba preiskovalnega sodnika zaradi zavarovanja ukrepa odvzema premoženjske koristi - blokada sredstev na računu - pravica do povračila škode |
| Sodba III Ips 56/2008 |
ECLI:SI:VSRS:2009:III.IPS.56.2008 |
07.04.2009 |
Vrhovno sodišče |
Odločba (sama zase) ni posegla v možnost tožeče stranke, da opravlja dejavnost. Zato je lahko le pogoj, brez katerega ne bi bilo nadaljnjega poteka dogodkov, ki so privedli do zatrjevane škode. V okviru nadaljnjih dogodkov pa se izpostavi kot odločilna opustitev tožeče stranke, da postopa skladno odredbi iz te odločbe.
Razloga, ki utemeljujeta, da je pravno odločilna opustitev tožeče stranke, sta dva. Prvi razlog izhaja iz stališča, da niti trditve tožeče stranke niti ugotovljene okoliščine konkretnega primera ne utemeljujejo presoje, po kateri bi nespoštovanju sporne upravne odločbe v kontekstu obravnavanja vzročne zveze lahko pripisali pomen razumne reakcije tožeče stranke v danem položaju. Drugi razlog pa izhaja iz dejstva, da je bilo prav nespoštovanje Odločbe z dne 15. 12. 1998 razlog za zavrnitev izdaje poprejšnjega soglasja k uporabnemu dovoljenju. Zato je šele opustitev tožeče stranke same ustvarila položaj, ki je odločilno vplival na nadaljnji potek dogodkov. |
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države - odreditev merjenja imisij škodljivih snovi - izdaja uporabnega dovoljenja - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - pravno relevantni vzrok - pogoj |
| Sklep III R 8/2009 |
ECLI:SI:VSRS:2009:III.R.8.2009 |
16.04.2009 |
Vrhovno sodišče |
Upnik namreč predlaga izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, za predlagano sredstvo izvršbe pa je po 100. in 136. členu ZIZ, upoštevaje drugi odstavek 40.c člena ZIZ, krajevno pristojno sodišče dolžnikovega stalnega prebivališča. |
spor o pristojnosti - izvršba na denarna sredstva na računu - stalno bivališče dolžnika |
| Sodba in sklep III Ips 86/2007 |
ECLI:SI:VSRS:2009:III.IPS.86.2007 |
07.04.2009 |
Vrhovno sodišče |
Za presojo o ugovoru zastaranja je treba uporabiti drugi odstavek 372. člena ZOR, ki za zastaranje anuitet določa triletni zastaralni rok. |
zastaranje - anuiteta |
| Sodba III Ips 33/2007 |
ECLI:SI:VSRS:2009:III.IPS.33.2007 |
24.03.2009 |
Vrhovno sodišče |
Institut pripoznave dolga ima le omejen doseg, ki je zlasti povezan z zastaranjem (glej zlasti 341. in 364. člen OZ). Pripoznava dolga – kot sporočilo dolžnikovega stališča upniku, da dolg obstaja – logično ne pomeni nujno tudi tega, da dolg v resnici obstaja (uspeh tožničinega tožbenega zahtevka je bil namreč odvisen od obstoja toženkinega dolga, to je od obstoja izvršenih, pa ne plačanih del, in ne neposredno od toženkinega stališča o tem). |
pripoznava dolga - pomen pripoznave dolga za obstoj pripoznane obveznosti - podpis obrazca IOP (izpis odprtih postavk) |
| Sklep III Ips 147/2008 |
ECLI:SI:VSRS:2009:III.IPS.147.2008 |
10.03.2009 |
Vrhovno sodišče |
Ker je bilo delovanje obeh pravdnih strank zvezano z njunima pridobitnima dejavnostma, je treba uporabiti pravila o postopku v gospodarskih sporih.
Ker vrednosti spornih predmetov ne presegata mejne vrednosti za dovoljenost revizije, revizija, ni dovoljena. |
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - gospodarski spor |
| Sklep III R 5/2009 |
ECLI:SI:VSRS:2009:III.R.5.2009 |
07.04.2009 |
Vrhovno sodišče |
Odločanje o tožbenem zahtevku za odpoved najemne pogodbe glede poslovnih prostorov, ki jih uporablja pristojno sodišče, je dovolj tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. |
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razloga smotrnosti - odpoved najemne pogodbe sodišču |
| Sodba III Ips 99/2007 |
ECLI:SI:VSRS:2009:III.IPS.99.2007 |
07.04.2009 |
Vrhovno sodišče |
V primerih, ko je postopek za prekršek pravnomočno ustavljen iz kakršnegakoli drugega razloga (npr. zaradi zastaranja pregona, do česar je prišlo v obravnavanem primeru), se odškodninska odgovornost države presoja na podlagi splošne določbe 26. člena Ustave, kjer je osnovna predpostavka protipravnost ravnanja osebe ali organa. |
odgovornost države za delo upravnega organa - zaseg stvari v postopku carinskega prekrška - ustavitev postopka - protipravnost |
Veljaven predpis
Veljaven predpis, vendar se še ne uporablja
Objavljen predpis, ki še ne velja
Neveljaven predpis
Neveljaven predpis, ki se še uporablja
Predpis v pripravi
Konec postopka, predpis ni nikoli veljal
Konzumiran ali obsoleten predpis