| VSK sodba Cp 778/2008 |
ECLI:SI:VSKP:2008:CP.778.2008 |
07.10.2008 |
Višje sodišče v Kopru |
Za obstoj procesne legitimacije ob vložitvi predloga za izvršbo je pomemben obstoj pravne osebe (dolžnika) in ne njegovega zakonitega zastopnika. Izvršilni postopek je začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Prehod obveznosti na novega dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, ureja 4. odst. 24. člena ZIZ. Pogoj, da se izvršilni postopek nadaljuje zoper družbenika izbrisane družbe je samo kvalificiran dokaz o prehodu obveznosti, ki opraviči vstop naslednika v procesno pravni položaj predhodnika. |
procesna legitimacija dolžnika - izbris družbe iz sodnega registra - prehod obveznosti na novega dolžnika - odgovornost univerzalnega pravnega naslednika - informativni dokaz |
| VSK sodba Cp 672/2008 |
ECLI:SI:VSKP:2008:CP.672.2008 |
02.12.2008 |
Višje sodišče v Kopru |
Ravnanje tožeče stranke ni bilo dovolj profesionalno, saj se je pri posredovanju pri prodaji stanovanja zadovoljila s kopijami kupoprodajne pogodbe in tako toženca spravila v stik z osebo, ki ni bila lastnica stanovanja, ponujenega tožencu v nakup. Zavajanje prodajalke gre zato tožeči stranki v breme, saj bi ob zahtevani skrbnosti do zapleta ne prišlo. |
pogodba o posredovanju - zahtevana skrbnost - plačilo provizije |
| VSK sklep I Cp 1565/2005 |
ECLI:SI:VSKP:2007:I.CP.1565.2005 |
17.01.2007 |
Višje sodišče v Kopru |
Prvostopenjsko sodišče je dne 3.6.2005 izdalo sklep, da je z navedenim dnem nastopilo mirovanje postopka. Ta sklep je pooblaščencu tožeče stranke vročilo šele v petek 14.10.2005, torej potem, ko je štirimesečni rok že potekel. S tem je tožeči stranki onemogočilo uveljavljanja njenih pravic v postopku, saj v zakonskem roku ni mogla predlagati nadaljevanja postopka. |
mirovanje postopka - domneva umika tožbe - prepozna vročitev sklepa o mirovanju postopka - onemogočanje stranki uveljavljanja pravic v postopku |
| VSK sodba I Cp 1004/2005 |
ECLI:SI:VSKP:2007:I.CP.1004.2005 |
09.01.2007 |
Višje sodišče v Kopru |
Ob ugotovljenem dejanskem stanju, to je, da je bilo ob nezgodi na cesti kamenje in da je do nezgode prišlo na zoženem delu ceste (kar pomeni manjši manevrski prostor za umikanje oviram na cestišču) in zaradi kamenja, je pravilen sklep sodišča prve stopnje, da škoda izvira iz sfere cestnega podjetja. Sporno pa je vprašanje, ali je za tako opustitev cestno podjetje odgovorno. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe o obrnjenem dokaznem bremenu in ugotovilo, da tožena stranka ni dokazala, da je do škode prišlo brez krivde njenega zavarovanca. Šele med dokaznim postopkom se je pokazalo, da je sporno tudi vprašanje, ali je bilo na cesti kamenje in ali je to kamenje v vzročni zvezi z nastalo škodo. Že iz tega razloga dokazni predlog tožeče stranke ni prepozen in ga brez svoje krivde ni predlagala že prej. |
prometna nezgoda - kamenje na cesti - odškodninski zahtevek - opustitev cestnega podjetja - vzročna zveza med kamenjem in škodo - krivdna odgovornost - obrnjeno dokazno breme - dokazni predlog - pravočasnost |
| VSK sklep Cp 423/2009 |
ECLI:SI:VSKP:2009:CP.423.2009 |
19.05.2009 |
Višje sodišče v Kopru |
Po določbi 76. člena Zakona o dedovanju (ZD) lahko oseba, ki ima za to pravni interes, neveljavnost oporoke zaradi napak v obliki uveljavlja po uvedbi dedovanja v enem letu od dneva, ko je zvedela za oporoko. Po določbi 77. člena Zakona o denacionalizaciji začnejo roki, ki začnejo v ZD teči od uvedbe dedovanja, v postopku dedovanja denacionaliziranega premoženja (za tako premoženje v obravnavani zadevi gre) teči od dneva pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Po podatkih spisa je bila odločba o denacionalizaciji pravnomočna 22.7.2004. Pritožniki so trditve o neveljavnosti oporoke podali v predlogu za uvedbo dedovanja 6.9.2006, torej več kot leto dni od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (in tudi več kot leto dni odkar so izvedeli za oporoko). |
neveljavnost oporoke - dedovanje denacionaliziranega premoženja - začetek teka rokov |
| VSK sklep Cp 413/2009 |
ECLI:SI:VSKP:2009:CP.413.2009 |
19.05.2009 |
Višje sodišče v Kopru |
Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče potem, ko je ugotovilo, da toženka neupravičeno ni prišla na narok, sprejelo sklep, da se narok opravi v nenavzočnosti toženke (tudi tožeča stranka izdaje zamudnega sklepa ni predlagala) in ga tudi opravilo, vključno z dokaznim postopkom. V takem procesnem položaju pa izdaja zamudne sodbe ni več možna. |
zamudna sodba - neupravičen izostanek s poravnalnega naroka - obrazložitev odločbe |
| VSK sklep Cp 1155/2008 |
ECLI:SI:VSKP:2009:CP.1155.2008 |
28.05.2009 |
Višje sodišče v Kopru |
Uporabo določbe 286. čl. ZPP v zapuščinskem postopku je treba razlagati iz namena tega postopka, ki se uvede po uradni dolžnosti. Zapuščinsko sodišče mora ves čas paziti, da se pravice strank pravilno ugotovijo. |
izločitev premoženja iz zapuščine - skupno premoženje zakoncev - subsidiarna uporaba ZPP v zapuščinskem postopku |
| VSK sodba I Cp 540/2006 |
ECLI:SI:VSKP:2007:I.CP.540.2006 |
27.06.2007 |
Višje sodišče v Kopru |
Vsi izvedenci, ki so opravili izvedensko delo so prišli do enakih ugotovitev, to je, da ni mogoče ugotoviti, da bi delavci tožene stranke pri operaciji tožnice, posebej pa pri dajanju infuzije, zagrešili kakšno strokovno napako. |
odškodnina za nepremoženjsko škodo - strokovna napaka pri zdravljenju - ugotavljanje pravilnosti zdravljenja z izvedencem |
| VSK sklep I Cp 1228/2006 |
ECLI:SI:VSKP:2007:I.CP.1228.2006 |
27.11.2007 |
Višje sodišče v Kopru |
Pooblaščenka tožene stranke bi morala sama poskrbeti, da bi bila pritožba pravilno odpremljena na sodišče. |
pritožba - rok za vložitev - pravilna odprava pritožbe na sodišče - skrbnost pooblaščenca |
| VSK sklep I Cp 881/2005 |
ECLI:SI:VSKP:2007:I.CP.881.2005 |
23.01.2007 |
Višje sodišče v Kopru |
Temeljna predpostavka za izdajo sodbe po 318. členu ZPP (zamudna sodba) je pravilna vročitev tožbe toženi stranki v odgovor. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča v danem primeru ta predpostavka ni bila izpolnjena. |
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe toženi stranki |
Veljaven predpis
Veljaven predpis, vendar se še ne uporablja
Objavljen predpis, ki še ne velja
Neveljaven predpis
Neveljaven predpis, ki se še uporablja
Predpis v pripravi
Konec postopka, predpis ni nikoli veljal
Konzumiran ali obsoleten predpis