| VSK sodba I Cp 1173/2005 |
ECLI:SI:VSKP:2007:I.CP.1173.2005 |
20.02.2007 |
Višje sodišče v Kopru |
Sodišče prve stopnje ni imelo razloga, da bi sledilo predlogu tožene stranke, da pozove izvedenca, da »vrednost ocenjenih nepremičnin ustrezno korigira«, niti ni imelo razloga, da bi postavilo drugega izvedenca - takega predloga tožena stranka niti ni podala. |
izvedeniško mnenje - dopolnitev izvedeniškega mnenja - imenovanje drugega izvedenca |
| VSK sklep I Ip 436/2008 |
ECLI:SI:VSKP:2008:I.IP.436.2008.1 |
21.08.2008 |
Višje sodišče v Kopru |
Ko notar overja podpis na zasebni listini se seznani z vsebino listine samo toliko, kolikor je potrebno, da izpolni rubrike vpisa o overitvah in potrdilih. Pri tem ni odgovoren za vsebino listine in ni dolžan ugotavljati, ali stranke smejo skleniti posel, na katerega se listina nanaša. Pri overitvi podpisa ima pravne učinke javne listine samo notarsko potrdilo o overitvi podpisa. |
odlog izvršbe na predlog tretjega - javna listina - overitev podpisa - odgovornost notarja |
| VSK sklep Cp 662/2008 |
ECLI:SI:VSKP:2009:CP.662.2008 |
14.04.2009 |
Višje sodišče v Kopru |
Pritožnica je posredovala dopis, iz katerega izhaja, da se ne strinja s podpisanim sporazumom o delitvi zapuščine. Glede na določbo tretjega odstavka 214. čl. ZD v času, ko je bila opravljena zapuščinska obravnava, torej ni šlo več za sporazumno predložitev dogovora o delitvi zapuščine. Dednega dogovora, ki ga dediči sklenejo, ni mogoče upoštevati in ga vnesti v sklep o dedovanju, če je v času odločanja postal sporen, saj v takem primeru ni mogoče govoriti o sporazumni predložitvi delitve in načina delitve. |
sporazum dedičev o delitvi zapuščine - (ne) upoštevanje spornega dednega dogovora |
| VSK sklep Cp 51/2009 |
ECLI:SI:VSKP:2009:CP.51.2009 |
07.04.2009 |
Višje sodišče v Kopru |
1. Po našem pravu je odgovornost zaradi kršitve pogodbe krivdna, vendar je ta krivda postrožena, saj se ekskulpacijski razlogi zelo približujejo razlogom za razbremenitev objektivne odgovornosti. Vprašanje, ali je podana krivda, je zato treba presojati ob upoštevanju določbe 240. člena OZ, ki ureja, na kakšen način lahko odgovorna oseba dokaže, da ni kriva.
2. Za zaključek, ali je obravnavano pogodbo treba presojati po pravilih o prodaji na obroke, je odločilno vprašanje, na kakšen način je v pogodbi predviden odkup predmeta leasinga. Če je dogovorjeno, da do odkupa pride avtomatično s plačilom zadnjega obroka, gre res za pravni posel, ki je najbližji prodaji na obroke. Drugačna pa je situacija, ko ima leasingojemalec ob plačilu zadnjega obroka možnost odločitve, da avtomobil odkupi ali pa ne in ko torej sploh ni nujno, da pride do prodaje. Če prodaja ni bistveni del posla, ni mogoče uporabiti pravil o prodaji na obroke. |
pogodba o finančnem leasingu - prodaja na obroke - odstop od pogodbe - odgovornost za kršitev pogodbe - odškodnina |
| VSK sklep Cp 579/2008 |
ECLI:SI:VSKP:2009:CP.579.2008 |
07.04.2009 |
Višje sodišče v Kopru |
Glede pravočasnosti vložitve tožbe je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, saj je svojo odločitev oprlo na določbe Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1, ki urejajo izbrisno tožbo. Predmetna tožba je bila namreč vložena v času veljavnosti navedenega zakona, po neizpodbitih ugotovitvah sodbe pa je bila sporna vknjižba opravljena 27. julija 1998, ko je veljal Zakon o zemljiški knjigi. ZZK-1 je pričel veljati 16. septembra 2003 in roka za vložitev izbrisne tožbe ne določa več. ZZK-1 ni predvidel, kako se v prehodnem obdobju rešuje vprašanje starega roka za vložitev izbrisne tožbe po ZZK, ki je v drugem odstavku 102. člena določal triletni rok za vložitev takšne tožbe, in novega zakona, ki izbrisne tožbe nič več časovno ne omejuje. ZZK-1 torej ni predpisal retroaktivne veljavnosti nove zakonodajne ureditve za izbrisne tožbe, ki so bile vložene po uveljavitvi ZZK-1, za tiste vknjižbe, ki so bile opravljene v času veljavnosti ZZK. Ob takšni ureditvi ZZK-1 je treba vprašanje veljavnosti izbrisne tožbe presojati po predpisih, ki so veljali v času vpisa izpodbijane vknjižbe. |
izbrisna tožba - pravočasna vložitev tožbe - uporaba prejšnjih predpisov |
| VSK sklep Cp 592/2009 |
ECLI:SI:VSKP:2009:CP.592.2009 |
07.07.2009 |
Višje sodišče v Kopru |
Če je sodišče v drugi zadevi postopalo stranki v korist kljub drugačnim, povsem jasnim zakonskim določbam, to še ne pomeni, da je bila z odločanjem ob pravilni uporabi zakona kršena ustavna pravica do enakega sodnega varstva. |
oprostitev plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - nepopolna vloga - pravica do enakega sodnega varstva |
| VSK sodba I Cp 1748/2006 |
ECLI:SI:VSKP:2007:I.CP.1748.2006 |
25.09.2007 |
Višje sodišče v Kopru |
V času obravnavane nezgode (27.5.1997) veljavni Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP) je določal pravico zavarovalnice do povračila izplačanega zneska, s katerim je poravnala škodo iz prometne nesreče oškodovancem, od sklenitelja pogodbe oz. tudi od odgovorne osebe, med drugim tudi v primeru, če je voznik upravljal vozilo pod vplivom alkohola. Kdaj se šteje, da je voznik pod vplivom alkohola, pa so določali splošni pogoji, med drugim tudi, če odkloni preizkus alkoholiziranosti. To, da je toženec voznik, je dokazno breme tožeče stranke. Tožeči stranki je dokaz, da je toženec voznik, uspel. To je tudi tako imenovano materialno dokazno breme tožeče stranke in je to materialno dokazno breme ves čas postopka na strani tožeče stranke, procesno dokazno breme pa se med dokaznim postopkom spreminja. Navedeni uspeh dokazovanja je namreč dokazno breme (procesno) prevalil na toženca. |
obvezno zavarovanje v prometu - materialno in procesno dokazno breme |
| VSK sklep I Ip 701/2007 |
ECLI:SI:VSKP:2007:I.IP.701.2007 |
23.10.2007 |
Višje sodišče v Kopru |
Četudi je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo datum pravnomočnosti sodne odločbe, se dolžnica na to dejstvo ne more veljavno sklicevati. Klavzula o pravnomočnosti sodbe v pravdnem postopku, ki je izvršilni naslov v predmetni zadevi, ni izpodbita, zato tudi če ta ni pravilna velja in veže tako sodišče kot stranki. |
zastaranje terjatev - judikatne terjatve |
| VSK sklep II Cp 425/2007 |
ECLI:SI:VSKP:2007:II.CP.425.2007 |
06.11.2007 |
Višje sodišče v Kopru |
Prav v tem postopku, ki ga sodišče še vedno vodi kot odprtega, je bila izvršba na nekatere dolžnikove nepremičnine pravnomočno ustavljena, ker jih na nobeni od treh razpisanih dražb ni bilo mogoče prodati. Ponovna dovolitev izvršbe na iste nepremičnine v istem postopku pa ni možna, še posebej glede na dejstvo, da upnica ni navedla nikakršnih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da bo izvršba tokrat uspešna. Drugačna odločitev bi bila v nasprotju s 194. čl. ZIZ. |
ustavitev izvršbe zaradi nezmožnosti prodaje nepremičnine - ponovna dovolitev izvršbe na iste nepremičnine |
| VSK sodba I Cp 547/2007 |
ECLI:SI:VSKP:2007:I.CP.547.2007 |
18.09.2007 |
Višje sodišče v Kopru |
65. čl. ZIZ.
Nasprotovanje ugovoru tretjih samo po sebi še ne pomeni protipravnega ravnanja, vendar, ko stranka v postopku uporabi pravico, ki ji sicer gre po zakonu, mora kljub temu ravnati z vestnostjo in poštenjem, saj sicer tvega stroškovne posledice, ki sledijo njeni procesni odločitvi. |
nedopustnost izvršbe - nasprotovanje ugovoru tretjega - načelo vestnosti in poštenja - škoda na zarubljenih vozilih - odškodninska odgovornost - zastavna pravica |
Veljaven predpis
Veljaven predpis, vendar se še ne uporablja
Objavljen predpis, ki še ne velja
Neveljaven predpis
Neveljaven predpis, ki se še uporablja
Predpis v pripravi
Konec postopka, predpis ni nikoli veljal
Konzumiran ali obsoleten predpis