| VSL sklep II Cp 2524/2012 |
ECLI:SI:VSLJ:2013:II.CP.2524.2012 |
08.05.2013 |
Višje sodišče v Ljubljani |
Pogodba, katere edina (resna, nenavidezna) podlaga (kavza, razlog) je obid zakona, nima ustrezne podlage in je nična. |
avtorska pogodba - plačilo avtorskega honorarja - kavza - nedopustna podlaga - ničnost - obid zakona - morala - javno naročanje - korupcija - condictio ob turpem causam |
| VSRS Sodba I Up 73/2016 |
ECLI:SI:VSRS:2016:I.UP.73.2016 |
14.09.2016 |
Vrhovno sodišče |
Ugotovitve komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v konkretnem primeru glede tožničinega ravnanja v okoliščinah nasprotja interesov so ugotovitveni upravni akt.
ZIntPK predvideva subsidiarno uporabo ZUP za vse vrste postopkov, ki jih vodi KPK. To pa pomeni, da morajo biti tudi v tem postopku spoštovane procesne garancije, ki jih zagotavlja ZUP, če o tem v ZIntPK ni določb, ki bi drugače urejale določeno procesno situacijo ali bi določena procesna jamstva celo izključevale.
Ker v ZIntPK o pravicah osebe, katere ravnanje je razlog za pridobivanje podatkov, posebnih določb ni, tako tudi ne o izključitvi njene navzočnosti in aktivnega sodelovanja na zaslišanju druge osebe, in sicer ne v določeni fazi postopka (npr. do izdelave osnutka) niti nasploh. Po presoji Vrhovnega sodišča zato ni podlage za razumevanje, da je z določbami ZIntPK sodelovanje osebe, zaradi ravnanja katere se vodi postopek, na zaslišanju druge osebe (torej pri izvedbi dokaza) izključena. To pa narekuje uporabo določb ZUP, ki se nanašajo na pravico stranke do sodelovanja pri izvedbi dokazov, konkretno 146. člena. |
ugotovitve komisije za preprečevanje korupcije v konkretnem primeru - upravni akt - nasprotje interesov - subsidiarna uporaba ZUP |
| Sklep I Up 129/2013 |
ECLI:SI:VSRS:2014:I.UP.129.2013 |
09.05.2014 |
Vrhovno sodišče |
Izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, to je o navedbah in ugovorih, na katerih tožba temelji. To pa predstavlja kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se po izrecni določbi tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 vselej šteje za bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu.
V novem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje konkretno in jasno opredeliti do za odločitev v tej zadevi pomembnih tožbenih ugovorov, na novo presoditi ter konkretno in jasno obrazložiti, ali in kje je pravna podlaga za sprejetje, izdajo in objavo Zaključnega poročila glede na njegovo obliko in vsebino, in posledično, ali je bilo z njim poseženo v tožnikove ustavne pravice, katerih kršitev uveljavlja s tožbo, in na podlagi tega na novo odločiti o tožbi. |
nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev - zaključno poročilo - posamični akt - varstvo ustavnih pravic - subsidiarno sodno varstvo po 4. členu ZUS-1 - pravna podlaga za sprejetje, izdajo in objavo zaključnega poročila - obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje - sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih |
| UPRS sodba I U 1431/2013 |
ECLI:SI:UPRS:2013:I.U.1431.2013 |
24.10.2013 |
Upravno sodišče |
Iz osnutka ugotovitev o konkretnem primeru izhaja, da je komisija odločala v sestavi dveh članov (predsednik komisije se je iz odločanja namreč izločil) in odločitev sprejela soglasno, iz česar sledi, da so bila v obravnavanem primeru upoštevana pravila za veljavno odločanje toženke. Tako tožniku pravica do enakega obravnavanja iz 22. člena Ustave RS na ta način ni bila kršena.
Ker ima tožnik varstvo zagotovljeno v upravnem sporu, pomeni, da je njegov tožbeni očitek o kršitvi pravice iz 25. člena Ustave neutemeljen. Iz enakega razloga tudi ni pritrditi tožniku, da mu je bilo poseženo v pravico iz 23. člena Ustave, saj je možnost vložitve upravnega spora pred naslovnim sodiščem izkoristil in spor sprožil. Tožnik je tudi imel možnost izjave na osnutek ugotovitev o konkretnem primeru (ki jo je tudi izkoristil in nanj odgovoril), kar pomeni, da ne drži, da ima tožnik šele v tem upravnem sporu možnost upoštevanja njegovih argumentov na posredovani osnutek ugotovitev o konkretnem primeru, zaradi česar tudi iz tega razloga kršitev pravice iz 23. člena Ustave RS ni podana.
Ne gre za vprašanje obstoja t.i. prejudicialnega pravnega razmerja oziroma pravice, od katerega bi bila odvisna odločitev o glavni stvari, to je o ugotovitvi nezakonitosti posega toženke v tožnikove ustavne pravice iz 22., 23. in 25. člena Ustave RS zaradi nemožnosti sodelovanja v dokaznem postopku, saj morebitna ugotovitev nezakonite sestave senata toženke ne predstavlja temelja za odločitev o ugotovitvi nezakonitosti posega v tožnikove uveljavljane ustavne pravice zaradi nemožnosti sodelovanja v dokaznem postopku pred izdajo in vročitvijo osnutka ugotovitev o konkretnem primeru. Gre namreč za nov zahtevek, s katerim tožnik razširja svojo tožbo. Ker pa je bil tožnik z vročitvijo osnutka ugotovitev, ki ga je prejel skupaj z dopisom toženke seznanjen tudi s sestavo komisije, kateri je ugovarjal tudi v svojem odgovoru na osnutek, to pomeni, da ta zahtevek uveljavlja prepozno glede na 28. člen ZUS-1, zato je na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 vmesni ugotovitveni zahtevek tožnika bilo treba zavreči.
Ker obravnavani postopek ni v fazi ''tik pred objavo ugotovitev na spletni strani ali tiskovni konferenci'', tožnik pa na to postopkovno fazo veže svoje trditve o škodi, je treba ugotoviti, da zatrjevana škoda ni izkazana, zaradi česar je tudi zahtevo tožnika za izdajo začasne odredbe treba zvrniti. |
komisija za preprečevanje korupcije - osnutek ugotovitev v konkretnem primeru - sestava komisije - poseg v človekove pravice - subsidiarni upravni spor - sodelovanje v dokaznem postopku - vmesni ugotovitveni zahtevek - začasna odredba |
| sodba U 2026/2008 |
ECLI:SI:UPRS:2008:U.2026.2008 |
14.10.2008 |
Upravno sodišče |
Ni pravilno stališče, da ni zakonske ovire, da lahko nekdo, ki je od mandata odstopil, v teku preostale mandatne dobe ponovno pridobi mandat. Preklic odstopa po tem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata, ni mogoč. Funkcija člana občinskega sveta je javna funkcija, zato obnavljanje mandata ni v dispoziciji osebe, ki je od mandata odstopila, in je mogoč le v primerih, ki jih določa zakon. |
varstvo volilne pravice - občinski svétnik - prenehanje mandata zaradi odstopa - ponovna pridobitev mandata - nadomestni mandat |
| sodba IV U 24/2013 |
ECLI:SI:UPRS:2013:IV.U.24.2013 |
11.03.2013 |
Upravno sodišče |
Ker tožnik za varstvo zatrjevanih ustavnih pravic nima zagotovljenega sodnega varstva v pravdnem postopku, niti to zaradi izrecnega zatrjevanja kršitve ustavnih pravic iz 22. in 25. člena Ustave RS ne bi bilo učinkovito, je sodišče presodilo, da so podane procesne predpostavke za odločanje v tem upravnem sporu.
Ustavna pravica iz 22. člena Ustave RS kot ustavna pravica procesnega značaja zagotavlja enakopravno obravnavo vseh strank v podobnih ali enakih primerih in enakopravnost med strankami udeleženimi v postopku, zato v spornem postopku ugotovitev, da je bila tožniku dana možnost sodelovanja v postopku, možnost izjaviti se o vseh dejstvih in okoliščinah pomembnih za odločitev, ter da je bil z obrazložitvijo Zaključnega poročila seznanjen z razlogi tožene stranke za odločitev, po presoji sodišča pomeni, da ni prišlo do očitane kršitve 22. člena Ustave RS. |
upravni spor - kršitev ustavnih pravic - drugo sodno varstvo - subsidiarni upravni spor |
| UPRS sodba I U 809/2013 |
ECLI:SI:UPRS:2014:I.U.809.2013 |
11.02.2014 |
Upravno sodišče |
Za člana upravnega odbora je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje tudi pogoj neopravljanja dela oziroma dejavnosti na področju, kjer obstaja možnost konflikta med njegovimi zasebnimi in javnimi interesi na strani javne agencije. Dovolj je obstoj možnosti na abstraktni in ne na konkretni ravni. Le na ta način je mogoče odvrniti vse morebitne pomisleke glede (ne)pristranskosti delovanja posameznega člana upravnega odbora agencije. Tožeča stranka bi se morala, če bi se hotela izogniti vsakršnemu objektivnemu dvomu o nepristranosti, iz odločanja izločiti. Zaradi slednjega (in ne zgolj zato, ker je zaposlena na fakulteti) pri njej obstaja možnost konflikta interesov med zasebnim interesom in javnim interesom javne agencije. Tožena stranka tožniku ni dolžna dokazati, da je deloval pristransko v konkretni zadevi (za to so predvideni drugi postopki), pač pa, da obstajajo okoliščine za možnost takega delovanja. |
javna agencija - razrešitev člana upravnega odbora - konflikt med zasebnimi in javnimi interesi |
| UPRS sodba I U 970/2014 |
ECLI:SI:UPRS:2014:I.U.970.2014 |
09.07.2014 |
Upravno sodišče |
Izpodbijani akt, to je Zaključno poročilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank, je glede na njegovo vsebino posamični akt v smislu prvega odstavka 4. člena ZUS-1.
Določba 13. člena ZIntPK se nanaša na vse v 1. odstavku tega člena naštete postopke, med katere pa ni mogoče uvrstiti postopka nadzora nad premoženjskim stanjem, ki je umeščen v posebno samostojno V. poglavje zakona (členi 41 do vključno 46). Postopkovne določbe, ki se nanašajo na nadzor po 13. členu ZintPK, so urejene posebej, ločeno od postopkovnih določb, ki se nanašajo na nadzor nad premoženjskim stanjem iz V. poglavja zakona. Zato sodišče kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, ki se nanaša na nespoštovanje postopkovnih določb iz 13. člena ZIntPK. Postopek nadzora nad premoženjskim stanjem je Komisija vodila za preprečevanje korupcije vodila na podlagi določb ZIntPK, vključno z določbo 45. člena, zato sodišče zavrača tudi tožbeno navedbo, da je dejansko šlo za širši nadzor, kot je opredeljen v V. poglavju ZIntPK. Iz povedanega izhaja, da tožniku pravica do enakega obravnavanja iz 22. člena Ustave RS ni bila kršena.
V postopku so mu bile zagotovljene vse pravice, ki mu gredo na podlagi posebnih postopkovnih določb ZIntPK in Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije, kot tudi postopkovne pravice, ki izhajajo iz 7. in 9. člena ZUP, ki se v postopkih, kot je obravnavani, uporablja smiselno in subsidiarno. Ustavna pravica iz 22. člena Ustave, kot ustavna pravica procesnega značaja, namreč zagotavlja posamezniku enakopravno obravnavo vseh strank v podobnih in enakih primerih in enakopravnost med strankami, udeleženimi v postopku. Ugotovitev, da je tožnik imel možnost v postopku sproti pojasnjevati svoja stališča dejanske in pravne narave ter odgovarjati na navedbe oziroma ugotovitve in stališča tožene stranke, zato pomeni, da do očitanih kršitev iz 22. člena Ustave ni prišlo.
Obveščanje javnosti o delovanju Komisije za preprečevanje korupcije je ena izmed pomembnih nalog, ki so utemeljene v učinkovitem odzivu države prosti vsem oblikam koruptivnih dejanj. Zakonodajalec je dolžnostno obveščanje javnosti s strani Komisije zelo široko opredelil. Zato v konkretnem primeru ni podlage za očitek, da je bila tožniku z javno objavo Zaključnega poročila kršena ustavna pravica iz 27. člena Ustave (domneva nedolžnosti). Tudi sicer iz sodne prakse Ustavnega sodišča in sodne prakse ESČP izhaja, da mora biti uveljavljanje domneve nedolžnosti vedno vezano na določen sodni postopek, ki sicer ni nujno kazenski postopek, ampak gre lahko tudi za druge vrste postopkov, potem ko je bil kazenski postopek ustavljen. Vezanost domneve nedolžnosti iz 27. člena Ustave in tudi pravice do pravnih jamstev v kazenskem postopku iz 29. člena Ustave na določen sodni postopek pomeni, da je mogoče kršitev te pravice presojati le v povezavi s konkretnim sodnim postopkom, česar tožnik v tožbi niti ne zatrjuje. Ker pri nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank očitno ne gre za kazenski postopek, že iz tega razloga sodišče kot neutemeljen zavrača tožbeni očitek o kršitvi tožnikove pravice iz 29. člena Ustave, ki ureja pravna jamstva v kazenskem postopku. |
nadzor nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank - zaključno poročilo - upravni spor - subsidiarni upravni spor - kršitev ustavnih pravic - enako varstvo pravic - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - domneva nedolžnosti - pravna jamstva v kazenskem postopku - pravica do zasebne lastnine |
| UPRS sodba in sklep I U 1648/2016 |
ECLI:SI:UPRS:2016:I.U.1648.2016 |
28.11.2016 |
Upravno sodišče |
V konkretnem primeru je sodišče že pri predhodnem preizkusu tožbe presodilo, da ima izpodbijani akt take bistvene pomanjkljivosti, da zaradi njih ni mogoče presoditi, ali je zakonit ali ne, primarno že iz razloga, ker tožena stranka ni nikjer navedla, da bi pri izdaji izpodbijanega sklepa sploh uporabila postopkovna pravila ZUP, čeprav bi jih morala. Prav tako je sodišče že ob predhodnem preizkusu ugotovilo, da izpodbijani upravni akt, poleg očitno manjkajočega pravnega pouka, vsebuje tako pomanjkljivo obrazložitev z vidika njene vsebine, da očitno nima vseh obveznih elementov, ki so predpisani z določili 2., 3., 4. in 5. točke 1. odstavka 214. člena ZUP, kar v tožbi utemeljeno graja tudi tožnik. |
preprečevanje korupcije - ugotovitve komisije za preprečevanje korupcije - upravni postopek - obrazložitev odločbe |
| UPRS Sodba IV U 132/2016-11 |
ECLI:SI:UPRS:2018:IV.U.132.2016.11 |
12.10.2018 |
Upravno sodišče |
Člani Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja med katerimi je bila tudi tožnica, so soglasno sprejeli sklep, da se občinsko upravo zadolži za pripravo javnega razpisa. Iz tega izhaja, da je Odbor po vsebini določil okvir javnega razpisa, vsi ti predlogi pa so bili nato vključeni v javni razpis, zaradi česar sodišče ne sledi tožbenemu zatrjevanju, da tožnica ni soodločala o vsebini javnega razpisa. Pri tem sodišče ugotavlja, da je v tovrstnih primerih treba opraviti strog test obstoja navzkrižja interesov, pri čemer zadostuje že ustvarjanje videza, da zasebni interes posameznika iz sfere opravljanje javne službe vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. |
javni razpis - posodabljanje kmetijskih gospodarstev - nasprotje interesov |
Veljaven predpis
Veljaven predpis, vendar se še ne uporablja
Objavljen predpis, ki še ne velja
Neveljaven predpis
Neveljaven predpis, ki se še uporablja
Predpis v pripravi
Konec postopka, predpis ni nikoli veljal
Konzumiran ali obsoleten predpis