| VSL sklep I Cp 2841/2009 |
ECLI:SI:VSLJ:2009:I.CP.2841.2009 |
02.12.2009 |
Višje sodišče v Ljubljani |
V skladu z določbo 1. odstavka 57. člena ZPP je za odločanje o delitvi solastnih nepremičnin izključno krajevno pristojno sodišče, na čigar območju ležijo nepremičnine.
V postopku za delitev solastnine na nepremičninah je načeloma treba v celoti razdeliti solastno premoženje udeležencev, upoštevaje pri tem njihove predloge oziroma voljo. |
delitev solastnine - civilna delitev - stvar v celoti pripade enemu solastniku - kriteriji za delitev solastnine - način delitve - krajevna pristojnost sodišča |
| VSK sodba Cpg 236/2015 |
ECLI:SI:VSKP:2015:CPG.236.2015 |
15.10.2015 |
Višje sodišče v Kopru |
Ravnanje nosilcev oblasti je protipravno že takrat, ko očitno odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti. Povedano še toliko bolj velja v predmetni zadevi, kjer je bila pravna oseba, ki vodi upravni postopek, hkrati tudi stranka v civilnopravnem razmerju. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da občinski inšpektor ni upošteval osnovnih izhodišč pri razmejitvi civilne od upravne zadeve, pri čemer se od upravnega organa pričakuje, da osnovna izhodišča prepozna in upošteva v posameznem primeru. Pri postopanju je zato šlo za očitno odstopanje od jasnih določb materialnega in procesnega prava o tem, kaj je upravna zadeva in kakšne so pristojnosti upravnega organa in zato za kvalificirano kršitev. |
temelj odškodninske odgovornosti - protipravno ravnanje nosilcev oblasti - odstranitev objekta - razmejitev civilne in upravne zadeve - navadna škoda - izgubljen dobiček - ugotovitev višine škode - izvedenec - metode |
| VSL sklep I Cp 510/2017 |
ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CP.510.2017 |
05.04.2017 |
Višje sodišče v Ljubljani |
Ker so izpovedbe le dokazno sredstvo, s katerim ni mogoče nadomeščati manjkajočih trditev, je takšno ravnanje v nasprotju z razpravnim načelom.
Izpovedbo priče je mogoče upoštevati kot dokaz le glede dejstev, v zvezi s katerimi je bil podan dokazni predlog za njeno zaslišanje.
V primerih kolizije med pravico do svobode izražanja in pravico do ugleda in dobrega imena mora sodišče opredeliti vsebino obeh pravic v koliziji ter nato vrednostno pretehtati pomen obeh pravic in težo posega.
Sankcije po 178. in 183. členu OZ se medsebojno ne izključujejo, temveč je potrebno v vsakem primeru skrbno presoditi, ali je namen, ki ga zasleduje odškodnina, s prejemom opravičila oziroma preklicem izjave že dosežen. |
pravica do odškodnine - povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - denarna odškodnina pravni osebi - poseg v ugled in dobro ime pravnih oseb - okrnitev ugleda in dobrega imena - pravica do ugleda in dobrega imena - osebnostna pravica - kršitev osebnostnih pravic - svoboda izražanja - tehtanje pravic - konflikt pravic - širjenje neresnic - dopustna strokovna kritika - zatrjevanje dejstev - podajanje mnenj - namen odškodnine - opravičilo - preklic izjave - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - nasprotje med razlogi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditveno in dokazno breme - trditvena podlaga - ugotovitev nezatrjevanih dejstev - prekoračena trditvena podlaga - razpravno načelo - dokazni predlog |
| VSM Sodba II Kp 10614/2013 |
ECLI:SI:VSMB:2017:II.KP.10614.2013 |
26.09.2017 |
Višje sodišče v Mariboru |
Tako iz izreka sodbe kot iz njenih razlogov skladno izhaja, da sta bili obtoženki oproščeni storitve očitanih kaznivih dejanj iz razloga po 3. točki 358. člena ZKP in ne iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP, kot si to napačno razlaga pritožnik. Sodišče prve stopnje namreč ni ugotavljalo, da v izreku opisani dejanji, kot se očitata obtoženkama, nimata vseh zakonskih znakov, ampak je na podlagi dokazne ocene izvedenih dokazov ugotovilo, da obtoženkama ni moč s stopnjo gotovosti očitati, da sta storili očitani kaznivi dejanji. V skladu z ustaljeno sodno prakso se namreč oprostilna sodba iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP izreče le, če dejanje, ki je predmet obtožbe, nima znakov kaznivega dejanja, pri čemer se upošteva le opis dejanja v izreku obtožnega akta, ne pa vsebina izvedenih dokazov.
Prvostopenjsko sodišče je v točkah 7 in 9 tehtno pojasnilo, zakaj ni dokazano, da sta obtoženki storili očitani dejanji, pritožba pa tudi neutemeljeno pogreša razloge o vplivu pogojnih trditev na (ne)obstoj storitve kaznivega dejanja. Kaznivo dejanje razžalitve se glede na ustaljeno sodno prakso sicer res lahko stori tudi s pogojnimi trditvami, vendar je po oceni pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče v razlogih izpodbijanega sklepa ustrezno pojasnilo vpliv takih trditev na dokazanost kaznivega dejanja razžalitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 158. člena KZ-1. Pomen pogojnih trditev je namreč sodišče prve stopnje upoštevalo v zvezi z ugotavljanjem obstoja zaničevalnega namena, ki je v konkretnem primeru odločilno dejstvo, obstoj zaničevalnega namena pa je stvar dejanske presoje, v okviru katere se med drugim upošteva tudi vsebina in način pisanja, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.
Upoštevaje celotno vsebino članka, obseg spornega zapisa glede na celotno besedilo, politično naravo izdanega časopisa in politično funkcijo zasebnega tožilca, kot tudi namen samega prispevka ter način izražanja, iz vsebine spornega zapisa ni razviden namen zaničevanja. |
kaznivo dejanje razžalitve - zakonski znaki kaznivega dejanja - stopnja gotovosti - dejanje ni dokazano - objektivna žaljivost - objektivna presoja žaljivosti - pravica do svobode izražanja - namen zaničevanja - objektivne in subjektivne okoliščine - vrednostna sodba - politična funkcija |
| VSL Sklep II Cp 783/2020 |
ECLI:SI:VSLJ:2020:II.CP.783.2020 |
02.09.2020 |
Višje sodišče v Ljubljani |
Pritožnik utemeljeno izpostavlja, da so življenjske skupnosti raznolike. Menjavanje prebivališč, razmerje z drugo žensko, namenjanje denarja in časa za osebne užitke, kar po ugotovitvah v izpodbijani sodbi utemeljuje sklep o prenehanju zapustnikove volje za skupno življenje, lahko sodijo v posameznikov življenjski slog, ki ni nujno nezdružljiv z obstojem zakonske zveze. Kot je že navedlo Vrhovno sodišče RS so skupno bivanje, finance, gospodinjstvo in zakonska postelja le nekateri izmed številnih zunanjih pokazateljev obstoja življenjske skupnosti, bistvena pa je notranja komponenta, medsebojna naklonjenost in medsebojni dogovor o vsebini in obliki skupnosti, ki jo je še mogoče kvalificirati kot življenjsko. Zavezo k vzajemnemu spoštovanju, zaupanju in medsebojni pomoči sta zakonca potrdila s privolitvijo za sklenitev zakonske zveze, kako jo bosta izpolnjevala, pa je stvar njunega dogovora. Tudi ob presoji razlogov za ločeno življenje zapustnika in prve toženke je zato treba izhajati iz konkretnih okoliščin v načinu življenja zakoncev. |
skupno premoženje - skupno in posebno premoženje zakoncev - obstoj zakonske zveze - ekonomska skupnost - življenjska skupnost zakoncev - pojem življenjske skupnosti - družinsko in intimno življenje - ločeno življenje zakoncev - prenehanje življenjske skupnosti zakoncev pred razvezo zakonske zveze - zapuščinski postopek - izjava o odpovedi dediščini - sprejem dediščine - prekinitev zapuščinskega postopka - dedna pravica zakonca |
| VSL sklep II Cp 330/2012 |
ECLI:SI:VSLJ:2012:II.CP.330.2012 |
04.04.2012 |
Višje sodišče v Ljubljani |
Argument, da si je predlagatelj »sam kriv«, ker je zavestno kupil parcelo brez urejenega dostopa (in da zato posledično zaraščenost in stroški, ki bi bili potrebni za ureditev poti po drugih trasah, ne morejo biti pravno relevantni za odločitev sodišča), je neprepričljiv, saj bi priveden do skrajnosti pomenil izničenje instituta nujne poti. |
nujna pot - ustanovitev nujne poti |
| VSC Sodba in sklep Cpg 198/2018 |
ECLI:SI:VSCE:2019:CPG.198.2018 |
03.04.2019 |
Višje sodišče v Celju |
Po realizaciji tako pogodbe kot odstopa je stvar notranjega razmerja med toženci in upravnikom, ali je ta imel zadosti glasov etažnih lastnikov glede na solastne deleže za obe dejanji. Ne drži, da se šele od dopolnitve šteje, da je bila tožba popolna in sposobna za obravnavanje. Tožnik je bil v pogodbenem razmerju z etažnimi lastniki, ki jih je zastopal upravnik kot zakoniti zastopnik. Zato je za zamudo tožencev zadoščal poziv zakonitemu zastopniku brez posebnega dostavka, da se nanaša na etažne lastnike. |
realizacija - pogodba o upravljanju - odstop naročnika od pogodbe - zastaranje - odškodnina zaradi neutemeljenega odstopa od pogodbe |
| VSL sodba II Cp 3790/2010 |
ECLI:SI:VSLJ:2011:II.CP.3790.2010 |
16.02.2011 |
Višje sodišče v Ljubljani |
Nepredvidena dela so tista, ki jih je bilo treba nujno opraviti, da bi bila zagotovljena stabilnost objekta ali da ne bi nastala škoda, povzročila pa jih je nepričakovana težja narava zemljišča, nepričakovana voda ali kakšen drug izreden in nepričakovan dogodek.
Ker pisna oblika gradbene pogodbe ni predpisana zaradi varstva širših javnih interesov, temveč izključno zaradi varstva interesov strank in zaradi dokaznih namenov, se ustno sklenjena pogodba o dodatnih delih, lahko presoja po določilih pogodbe o delu.
Napaka objekta (opravljenega posla) lahko v naročnikovi sferi poleg škode, ki jo pomeni napaka sama (neposredna škoda), povzroči tudi nadaljnje negativne posledice – druge oblike škod. Ker pa toženec ni uspel dokazati, da bi mu škoda že nastala, kar izhaja že iz njegovih trditev, niti njen nastanek ni gotov, je sodišče prve stopnje njegov zahtevek iz bodoče škode pravilno zavrnilo. |
gradbena pogodba - jamčevanje za napake - odprava napak - bodoča škoda - nepredvidena dela - ustno sklenjena pogodba o dodatnih delih |
| VSL sklep III Cp 5786/2005 |
ECLI:SI:VSLJ:2005:III.CP.5786.2005 |
02.12.2005 |
Višje sodišče v Ljubljani |
Zastopanje mladoletnih otrok je sestavni del izvrševanja roditeljske
pravice. Pri tem o vprašanjih, ki se ne nanašajo na dnevno življenje
otroka, starša odločata sporazumno. Sodišče dopusti tožbo enega od
staršev v imenu otroka, saj domneva, da drugi z njo soglaša. Kadar pa
v postopku pride do nasprotovanja enega zakonitega zastopnika
dejanjem drugega od staršev, mora sodišče predhodno rešiti spor med
staršema o izvrševanju roditeljske pravice v skladu z določbo 113.
člena ZZZDR ter ugotoviti, ali je postopek v otrokovo korist. V
takšnem primeru postopka ni mogoče prekiniti do postavitve
kolizijskega skrbnika, saj je ta predviden le v primerih, ko roditelj
ne more varovati svojih koristi in obenem zastopati koristi otroka,
ker so njune koristi v navzkrižju.
|
zastopanje - začasna odredba - zakoniti zastopnik - mladoletni otrok |
| VSC Sodba Cp 77/2022 |
ECLI:SI:VSCE:2022:CP.77.2022 |
08.06.2022 |
Višje sodišče v Celju |
Tožnik z zatrjevano odškodninsko tožbo ne bi uspel. To pomeni, da ni podane vzročne zveze med očitanim protipravnim ravnanjem odvetnika (nevložitvijo odškodninske tožbe) in domnevno nastalo škodo, ki je ena od obveznih predpostavk odškodninske odgovornosti. |
odškodninska odgovornost odvetnika - obseg pooblastila - zastaranje - vzročna zveza - mandatna pogodba |
