Sodna praksa RS

Javascript je onemogočen, omogočite Javascript in osvežite stran.

REZULTATI ISKANJA:

Odločitev	ECLI	Datum	Baza	Jedro	Inštitut
VDSS sodba in sklep Pdp 815/2012	ECLI:SI:VDSS:2012:PDP.815.2012	30.11.2012	Višje delovno in socialno sodišče	Tožnik je spoštoval navodila pristojnega zdravnika in z udeležbo na novinarski konferenci, to je v kraju, ki je od njegovega doma oddaljen 4 kilometre, ni zlorabil bolniškega staleža. V spornem času je bil tožnik v bolniškem staležu zaradi akutnega respiratornega infekta, zaradi katerega mu je bil predpisan antibiotik, pri čemer tožnik ni imel navodila, da je strogo vezan na posteljo, oziroma mu je bilo v času, ko temperatura pade, priporočeno gibanje. Pred samim shodom (novinarsko konferenco) je poklical zdravnika in mu sporočil, da je njegovo zdravstveno stanje boljše, nato pa sta skupaj ugotovila, da zaradi udeležbe na samem shodu ne bo prišlo do škode za njegovo zdravstveno stanje oziroma do poslabšanja zdravstvenega stanja, saj je imel tožnik do shoda v dolini kakšen kilometer, kar zanj ni predstavljalo posebnega napora, shod pa ni trajal dolgo časa. Glede na navedeno v obravnavanem primeru ni podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved po določb 111/1-8. člena ZDR.	izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika - zloraba bolniškega staleža
VDSS sodba Pdp 1686/2014	ECLI:SI:VDSS:2015:PDP.1686.2014	09.04.2015	Višje delovno in socialno sodišče	Tožnica je v tem individualnem delovnem sporu od toženca, ki je bil edini družbenik podjetja A. d.o.o., vtoževala izplačilo odpravnine, do katere je bila upravičena na podlagi 109. člena ZDR, sorazmernega dela plače za sporno obdobje in regresov za letni dopust za sporna leta. Tožnici je delovno razmerje pri tej družbi prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tožničin delodajalec je na podlagi 425. člena ZGD-1 prenehal po skrajšanem postopku brez likvidacije. Glede na to, da je iz podatkov AJPES razvidno, da je bila družba A. d.o.o. izbrisana iz registra, da je celotno premoženje družbe po njenem prenehanju prevzel toženec kot edini družbenik in da je prevzel tudi obveznost plačila morebitnih obveznosti izbrisane družbe, je toženec pasivno legitimiran v tem individualnem delovnem sporu. Tožnici terjatve iz naslova delovnega razmerja, ki jih je vtoževala v tem individualnem delovnem sporu, niso bile obračunane in poplačane, zato je njen tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.	odpravnina - pravna oseba - odgovornost družbenika
VDSS sodba Pdp 992/2008	ECLI:SI:VDSS:2009:PDP.992.2008	10.03.2009	Višje delovno in socialno sodišče	Po določbi 1. odstavka 38. člena ZDR so predmet varstva tista proizvodno-tehnična in druga znanja ter usposobljenost, ki pomenijo posebno vrednost v okviru poslovanja določenega delodajalca. To so delodajalčeva tehnična in poslovna znanja, izkušnje in zveze, ki so plod lastnih raziskav, dela in izkušenj, ne pa splošnih znanj, ki jih delavec pridobi v času trajanja delovnega razmerja ali v zvezi z njim. Zmotno je stališče tožeče stranke, da pomeni kršitev dogovorjene konkurenčne klavzule že sama sklenitev delovnega razmerja pri drugem delodajalcu, saj bi to pomenilo prepoved opravljanja poklica, za katerega je bil delavec (toženec) izučen. Toženec je v času zaposlitve pri tožeči stranki pridobil splošna znanja. Za specifična znanja je šteti pri tožeči stranki tiskanje vrednostnih tiskovin, vendar se je toženec v tem delu šele pričel uvajati in ni začel delati samostojno, poleg tega se toženčev novi delodajalec s tiskanjem vrednostnih tiskovin ne ukvarja. To pomeni, da toženec z zaposlitvijo pri novem delodajalcu ni kršil konkurenčne klavzule.	konkurenčna klavzula
VDSS sodba Pdp 697/2011	ECLI:SI:VDSS:2011:PDP.697.2011	26.10.2011	Višje delovno in socialno sodišče	Ker je sodišče prve stopnje na podlagi izpovedbe tožnika ugotovilo, da se je za čas dela v tujini s toženo stranko dogovoril za plačo po urni postavki 10,00 EUR neto, je tožniku, ker tožena stranka ni dokazala, da bi dogovorjeno plačo plačala, prisodilo vtoževane zneske.	plača - urna postavka - povračilo stroškov v zvezi z delom - službeno potovanje - dnevnice - nadurno delo - regres za letni dopust - odškodnina za neizkoriščeni letni dopust
VDSS sodba in sklep Pdp 150/2014	ECLI:SI:VDSS:2014:PDP.150.2014	07.05.2014	Višje delovno in socialno sodišče	Tožena stranka ni bila dolžna predhodno o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga obvestiti sindikata, saj je šlo za individualni odpust, prav tako pa tožnik ni bil član sindikata. O odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca samostojno odloča zakoniti zastopnik delodajalca, torej direktor in le-ta ni vezan na nikakršne sklepe nadzornega sveta, ki v zvezi z odpovedmi pogodb o zaposlitvi po ZDR nima zakonskih pristojnosti. Tako pogoj za zakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi niso sklepi nadzornega sveta tožene stranke, seveda pa ni nezakonito, če tudi nadzorni svet obravnava problematiko. Delodajalec ni dolžan takoj odpovedati pogodbe o zaposlitvi v primeru slabega poslovanja in je povsem običajno, da najprej poskuša izboljšati poslovne rezultate z različnimi ukrepi, odpovedi pa delavcem poda, ko več ni mogoče drugače uspešno poslovati.	redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kolektivna pogodba - obveščanje sindikata - rok za podajo odpovedi
VDSS sodba Pdp 1209/2011	ECLI:SI:VDSS:2012:PDP.1209.2011	09.02.2012	Višje delovno in socialno sodišče	Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi je nezakonita, saj je bila podana več kot šest mesecev po tem, ko je pri toženi stranki prišlo do kraje vlečnih in priklopnih vozil, kar je povzročilo, da tožena stranka dela tožnika po pogodbi o zaposlitvi (voznika) ni več potrebovala.	redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi
VDSS Sodba Pdp 754/2022	ECLI:SI:VDSS:2023:PDP.754.2022	11.04.2023	Višje delovno in socialno sodišče	Toženka je sprejela poslovno odločitev, da tečajev ne bo več izvajala, s tem pa je dokazala, da je odpadla potreba po delu tožnika, ki je edini izvajal izobraževanja za toženko. Kot je to pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, gre za poslovno odločitev delodajalca, smiselnost in smotrnost katere sodišče ne more presojati. Sodišče lahko preveri le, ali je res prišlo do ukinitve izobraževanj, kar je toženka dokazala z izpovedbo direktorja ter prič, smotrnosti takšne odločitve pa niso podvržene sodni presoji.	redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazložitev odpovedi - dejanski razlog - utemeljenost odpovednega razloga - delo na projektih
VDSS Sodba Pdp 134/2021	ECLI:SI:VDSS:2021:PDP.134.2021	24.03.2021	Višje delovno in socialno sodišče	Ker ne gre za vračanje po pravilih o neupravičeni pridobitvi, ni pomembno sklicevanje pritožbe na zadevo I Cp 3829/2009, ki se je nanašala na vprašanje solidarne obveznosti v primeru neupravičene pridobitve. Vseeno pa pritožba utemeljeno izpodbija del odločitve, ki se glasi na solidarno vračanje orodja. Ker je predmet odločanja stvarnopravni zahtevek, uporaba določb OZ o solidarni obveznosti dolžnikov (395. člen OZ) ne pride v poštev. Le v tem manjšem delu (glede solidarne vrnitve) torej ni izpolnjen pogoj iz 3. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, pri čemer odprava nesklepčnosti tožbe ne pride v poštev, saj je očitno, da tožnik te nesklepčnosti ne bi mogel odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka (četrti odstavek 318. člena ZPP).	zamudna sodba - stvarnopravni zahtevek - vrnitev sredstev
VDSS sodba in sklep Pdp 678/2012	ECLI:SI:VDSS:2012:PDP.678.2012	20.08.2012	Višje delovno in socialno sodišče	Za presojo pravočasnosti tožbe, s katero tožnik izpodbija sklep tožene stranke o premestitvi, je bistveno le, ali je bila tožba vložena v 30-dnevnem roku od dne, ko je tožnik prejel odločbo Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja (ne pa, v kakšnem roku je ta komisija sprejela svojo odločitev).	premestitev - dokončna odločba - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
VDSS sodba Pdp 944/2013	ECLI:SI:VDSS:2013:PDP.944.2013	17.10.2013	Višje delovno in socialno sodišče	Prvi toženec (aktivni družbenik izbrisane družbe) je tožniku odgovoren za izpolnitev obveznosti, ki ga je do njega imela izbrisana družba. Šesti odstavek 442. člena ZFPPIPP je namreč določal, da aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev neplačanih obveznosti, ki jih je imela pravna oseba ob njenem prenehanju po 441. členu ZFPPIPP. Okoliščina, da prvi toženec ni izvrševal pooblastil, ki jih je imel kot edini družbenik in direktor izbrisane družbe, ne more pomeniti, da ga ni možno šteti za aktivnega družbenika v smislu določb šestega in sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP.	regres za letni dopust - izbris družbe iz sodnega registra - aktivni družbenik - terjatev iz delovnega razmerja - odgovornost družbenikov izbrisanih družb - solidarna odgovornost aktivnih družbenikov

Prikaz 1-10 od 12,944 zapisov.

|< < 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 > >|

S pomočjo iskalnika na tej strani lahko najdete odločitve Vrhovnega sodišča, višjih sodišč, Višjega delovnega in socialnega sodišča ter Upravnega sodišča. Odločitve Ustavnega sodišča najdete tako, da pri prikazu rezultatov iskanja v navigaciji na levi strani izberete »Odločitve Ustavnega sodišča«, bodisi znotraj zavihka »Ustavno sodišče RS«.
Iskanje je omogočeno po ključnih besedah, številki dokumenta in številki ECLI.

Informacije za udeležence v sodnih postopkih so na voljo na spletni strani nasodiscu.si.