| VSM Sodba III Kp 49668/2019 |
ECLI:SI:VSMB:2020:III.KP.49668.2019 |
16.01.2020 |
Višje sodišče v Mariboru |
Obdolženi je bil spoznan za krivega, da je skupaj z neznanimi storilci za plačilo nezakonito spravil čez mejo in ozemlje države Republike Slovenije 16 tujcev, državljanov Pakistana, in sicer na način, da jih je sprejel v tovorno vozilo znamke Fiat Talento z namenom, da jih odpelje v Italijo. Prevažal jih je v tovornem delu vozila, ki nima sedežev in varnostnih pasov ter je namenjeno za prevoz blaga. Zato je bilo med vožnjo ogroženo njihovo zdravje in življenje. Okoliščina, da je obdolženi šele na poti izvedel, da bo prevažal ljudi v tovornem delu vozila in da gre za nelegalne prebežnike, kar izpostavlja pritožba, za odmero kazni ni odločilna. Obdolženi je imel možnost odstopiti od izvršitve kaznivega dejanja, ko je za to okoliščino izvedel, pa tega ni storil. |
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji - obteževalne in olajševalne okoliščine - teža kaznivega dejanja |
| VSL Sklep II Cp 1522/2021 |
ECLI:SI:VSLJ:2021:II.CP.1522.2021 |
06.10.2021 |
Višje sodišče v Ljubljani |
Če dolžnik ne izpolni obveznosti, opravi sodišče po uradni dolžnosti izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni. |
izvršilni postopek - izvršba po uradni dolžnosti - denarna kazen - začasna odredba - izvršilni naslov - izterjava denarne kazni - slikovno snemanje brez privolitve - nepravilna vročitev sklepa - posest na delu nepremičnine - prepoved približevanja - enako varstvo pravic - enakost pred zakonom |
| VSL Sklep II Cp 1259/2022 |
ECLI:SI:VSLJ:2022:II.CP.1259.2022 |
13.10.2022 |
Višje sodišče v Ljubljani |
Tožnik s prepovednim zahtevkom izpodbija ravnanje javne oblasti oz. nasprotuje določbam odloka kot podzakonskega predpisa. Po značaju gre za javnopravni spor. Pritožbeno sodišče je seznanjeno s prakso Vrhovnega sodišča RS I Up 81/2022 z dne 13. 7. 2022, da ravnanje šole v podobnem primeru (zahteva trikrat tedenskega testiranja) ne presega narave opozorila oziroma obvestila o tem, kaj odlok zahteva od naslovnikov, in zato pri navodilih osnovne šole, tudi če so razumljena kot celota njenih dejanj in navodil, ne gre za oblastveni akt ali dejanje. Vendar pa je prav takšna vsebinska presoja stvar upravnega spora in ne pravdnega postopka in zato zadeva sodi v pristojnost upravnega in ne pravdnega sodišča. |
odškodninsko pravo - odškodninska odgovornost osnovne šole - kršitev ustavne pravice - pravica do izobraževanja - pogoj PCT - nosilec javnih pooblastil - stvarna pristojnost - upravni spor - zavrženje tožbe |
| VSL Sklep I Cp 621/2022 |
ECLI:SI:VSLJ:2022:I.CP.621.2022 |
26.05.2022 |
Višje sodišče v Ljubljani |
Ker sta se pravdni stranki pred CSD dogovorili, da toženka uredi poslovne prostore v kletnem stanovanju, njuna poslovna dejavnost pa je konkurenčna, je sodišče pravilno sklepalo, da je v okviru tega dogovora tudi dopustna zamenjava ključavnice na teh poslovnih prostorih. |
motenje posesti - soposest - odvzem posesti - zamenjava ključavnice - posest ključev - izročitev ključev - bivanje v stanovanju - soglasje - prepoved vstopa - opravljanje dejavnosti - klet |
| VSM Sodba I Cp 11/2023 |
ECLI:SI:VSMB:2023:I.CP.11.2023 |
04.05.2023 |
Višje sodišče v Mariboru |
Četudi se je sodišče prve stopnje zmotno postavilo na stališče, da je za odklonitev sprejema v članstvo v lovski družini potrebna pravnomočna kazenska obsodilna sodba za kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime, je presojalo konkretno sporno dejanje tožnika ne glede na neobstoj pravnomočne obsodilne sodbe. V obravnavanem primeru pa po oceni sodišča druge stopnje tudi ni pomembno zgolj to, da je podan izključitveni razlog zaradi okrnitve časti in ugleda lovske družine, ampak je pomembno tudi, da je takšno dejanje storjeno v javnosti. Samo dejanje okrnitve ugleda in časti lovske družine oziroma njenih članov v javnosti namreč ustreza določilu drugega odstavka 8. člena citiranih Pravil. |
odklonitev sprejema v članstvo - lovska družina - izključitveni razlog - okrnitev časti in ugleda - javnost - sprejem v članstvo lovske družine - kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime |
| VSL sodba I Cp 3033/2011 |
ECLI:SI:VSLJ:2012:I.CP.3033.2011 |
18.04.2012 |
Višje sodišče v Ljubljani |
Za primere neupravičene obogatitve, nastale z uporabo stvari, je potrebno uporabiti pravila 95. do 97. člena SPZ. Gre namreč za predpis, ki je v razmerju do pravil OZ kasnejši, pa tudi specialnejši. Po teh določbah ima dobrovernost, poštenost pridobitelja oziroma njegova nedobrovernost in nepoštenost poseben pomen.
Predpostavke, ki so skupne vsem položajem neupravičene pridobitve, so prikrajšanje na strani osiromašene osebe, povečanje premoženja oziroma obogatitev na strani obogatene osebe, obstoj vzročne zveze med prikrajšanjem premoženja na eni strani in povečanjem na drugi, odsotnost pravne podlage, ki bi opravičevala zmanjšanje premoženja na eni strani in njegovo povečanje na drugi in odsotnost privolitve prikrajšanca v prikrajšanje (načelo volenti non fit iniuria).
Drugi toženec je v času od izdaje sklepa o izročitvi nepremičnine do poteka roka za izselitev res še lahko (so)uporabljal nepremičnino, vendar pa mu sklep izvršilnega sodišča niti določila ZIZ niso dajali podlage za brezplačno uporabo. |
neupravičena obogatitev - uporabnina - nadomestilo za uporabo stvari - dobra vera pridobitelja - uporabnina za bivanje v nepremičnini od izdaje sklepa o izročitvi nepremičnine do poteka roka za izselitev |
| VSL sodba in sklep I Cpg 1032/2006 |
ECLI:SI:VSLJ:2007:I.CPG.1032.2006 |
18.10.2007 |
Višje sodišče v Ljubljani |
Stališče prvostopnega sodišča, da je iz 2. odstavka 285. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD) jasno razvidno, da je dovoljeno pogojevati udeležbo na skupščini s predhodno prijavo le v primeru, če tako določa statut ter da statut tožene stranke v določbi 41. člena, (ki pravi, da se morajo: "pogoji udeležbe ali uresničevanja glasovalne pravice iz predhodnega odstavka objaviti v sklicu skupščine"), navedenega pogoja ni določil, je pravilno. Pogoj za udeležbo na skupščini s predhodno prijavo namreč ne more biti določen šele v objavi sklica skupščine, temveč mora biti izrecno in jasno določen že v samem statutu. Določba 3. odstavka 41. člena Statuta je v tem smislu preohlapna in nedoločna. Statut tudi ne more pooblastiti sklicatelja skupščine, oziroma temu prepustiti, da določi pogoje za udeležbo na skupščini, temveč mora te določiti že statut.
|
sklic skupščine - izpodbojnost sklepov |
| VSL Sodba I Cp 1556/2019 |
ECLI:SI:VSLJ:2019:I.CP.1556.2019 |
27.11.2019 |
Višje sodišče v Ljubljani |
Tožnika sta kot solastnika upravičena dostopati do sporne nepremičnine in jo uporabljati, saj sta dostopnost in razpoložljivost dva od ključnih elementov lastninske pravice.
V skladu z načelom dispozitivnosti lahko stranka v pravdi vselej zahteva manj, kot ji pripada, zato ni nikakršne ovire, da ne bi stranka zahtevala zgolj izročitve ključev, ne pa tudi izročitve nepremičnine v (so)posest. |
varstvo lastninske pravice - solastninska pravica - upravičenja solastnika - izročitev ključev - izročitev nepremičnine v posest - lastninska tožba (rei vindicatio) - posest - soposest - način uporabe nepremičnine - dogovor o uporabi solastne nepremičnine - pravica do zasebnosti - pravica do nedotakljivosti stanovanja - sprememba zahtevka - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - načelo dispozitivnosti - nesklepčnost - odločba sodišča - odločitev o stroških pravdnega postopka - sorazmerno majhen uspeh |
| VSL sodba in sklep IV Cp 1384/2016 |
ECLI:SI:VSLJ:2016:IV.CP.1384.2016 |
02.06.2016 |
Višje sodišče v Ljubljani |
Položaj centra za socialno delo v postopkih pred sodiščem se približuje položaju, ki ga ima v sodnem postopku izvedenec. Poročilo CSD ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja. CSD v sporih iz razmerij med starši in otroki kot organ socialnega skrbstva sodeluje v funkciji varstva javnega interesa. Z zbiranjem podatkov opravlja naloge pomožnega preiskovalnega organa, hkrati pa ima poseben procesni položaj. |
razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo drugemu roditelju - korist otroka - stiki - preživljanje - položaj centra za socialno delo - poročilo centra za socialno delo - kršitev pravice do izjave - določno uveljavljanje kršitve - neprerekana dejstva |
| VSC sodba Kp 409/2003 |
ECLI:SI:VSCE:2004:KP.409.2003 |
22.01.2004 |
Višje sodišče v Celju |
Ker je sodišče prve stopnje na glavni obravnavi združilo kazenska postopka zoper mladoletnega storilca s kazenskim postopkom zoper polnoletnega, je lahko polnoletnega zaslišalo samo kot obtoženca in je lahko njegov zagovor dokazno ocenjevalo tudi potem, ko je bil postopek razdružen. Zato tak zagovor ni nezakonit dokaz, ki bi moral biti izločen iz spisa.
|
sostorilstvo - združitev postopkov |
