| Zakon | ||||||
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) |
||||||
|
||||||
|
||||||||||||||||||||
Členi
|
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
6 .a |
7 |
8 |
9 |
10 |
11 |
12 |
13 |
14 |
15 |
16 |
17 |
18 |
19 |
|
20 |
21 |
22 |
23 |
24 |
25 |
26 |
27 |
28 |
29 |
30 |
31 |
32 |
33 |
34 |
35 |
36 |
37 |
38 |
39 |
|
40 |
41 |
42 |
43 |
44 |
45 |
46 |
47 |
48 |
49 |
50 |
51 |
52 |
53 |
54 |
55 |
56 |
57 |
58 |
59 |
|
60 |
61 |
62 |
63 |
64 |
65 |
66 |
67 |
68 |
69 |
70 |
71 |
72 |
73 |
74 |
75 |
76 |
77 |
78 |
79 |
|
80 |
81 |
82 |
83 |
84 |
85 |
86 |
87 |
88 |
89 |
90 |
90 .a |
91 |
92 |
93 |
94 |
95 |
96 |
97 |
98 |
|
99 |
100 |
101 |
102 |
103 |
104 |
105 |
106 |
107 |
108 |
109 |
110 |
111 |
112 |
113 |
114 |
115 |
116 |
117 |
118 |
|
119 |
120 |
121 |
122 |
123 |
124 |
125 |
126 |
127 |
128 |
129 |
130 |
131 |
132 |
133 |
134 |
135 |
136 |
137 |
138 |
|
139 |
140 |
141 |
142 |
143 |
144 |
145 |
146 |
147 |
148 |
149 |
150 |
151 |
152 |
153 |
154 |
155 |
156 |
157 |
158 |
|
159 |
160 |
161 |
162 |
163 |
164 |
165 |
166 |
167 |
168 |
169 |
170 |
171 |
172 |
173 |
174 |
175 |
176 |
177 |
178 |
|
179 |
180 |
181 |
182 |
183 |
184 |
185 |
186 |
187 |
188 |
189 |
190 |
191 |
192 |
193 |
194 |
195 |
196 |
197 |
198 |
|
199 |
200 |
201 |
202 |
203 |
204 |
205 |
206 |
207 |
208 |
209 |
210 |
211 |
212 |
213 |
214 |
215 |
216 |
217 |
218 |
|
219 |
220 |
221 |
222 |
223 |
224 |
225 |
226 |
227 |
228 |
229 |
230 |
231 |
232 |
233 |
234 |
235 |
236 |
237 |
238 |
|
239 |
240 |
241 |
242 |
243 |
244 |
245 |
246 |
Sodna praksa RS:
| Odločitev | Datum | Baza | Jedro | Inštitut |
|---|---|---|---|---|
| VDSS sodba Pdp 123/2013 | 14.02.2013 | Višje delovno in socialno sodišče | Delodajalec, ki delavcu odpoved pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, se lahko razbremeni obveznosti plačila odpravnine po 109. členu ZDR, če so izpolnjeni naslednji pogoji: delodajalec mora ponuditi delavcu zaposlitev pri drugem delodajalcu; ponudba mora biti dana v času odpovednega roka; ponudba se mora nanašati na ustrezno zaposlitev za nedoločen v smislu tretjega odstavka 90. člena ZDR; da delavec sprejme ponudbo in sklene pogodbo o zaposlitvi z novim delodajalcem ter da se novi delodajalec v pogodbi o zaposlitvi zaveže, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih. Delodajalec lahko ponudi novo pogodbo o zaposlitvi pri drugem delodajalcu ves čas odpovednega roka (ni potrebno, da istočasno z odpovedjo), vendar pa se delodajalec razbremeni plačilo odpravnine le, če se delavec odloči in sprejme ponujeno zaposlitev pri drugem delodajalcu, če pa je ne sprejme, pa čeprav gre za ustrezno zaposlitev v smislu tretjega odstavka 90. člena, delavec ne izgubi pravice do odpravnine. Bistven pa je seveda pogoj, da novi delodajalec v pogodbi o zaposlitvi prevzame obveznost, da bo pri odpravnini in odpovednem roku upošteval tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu. | odpravnina - obveznost plačila |
| VDSS sodba Pdp 982/2012 | 16.01.2013 | Višje delovno in socialno sodišče | Delavec, ki je sprejel ponudbo delodajalca in podpisal novo pogodbo o zaposlitvi, ima na podlagi ugotovitve o neutemeljenosti odpovednega razloga lahko le odškodninske zahtevke, ne more pa doseči reintegracije na staro delovno mesto. | redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - obseg sodnega varstva - sprejem ponudbe nove pogodbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove |
| Sklep VIII DoR 96/2012 | 21.11.2012 | Vrhovno sodišče | Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali gre za ustrezno novo zaposlitev tudi v primeru zaposlitve delavca na delovnem mestu v drugem kraju, do katerega delavec od svojega bivališča nima javnega prevoza, ki ne bi v obe smeri trajal več kot tri ure, se pa na delo vozi z lastnim prevoznim sredstvom, s tem da čas vožnje v obe smeri skupno traja eno uro in deset minut. | predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sprejem ponudbe nove pogodbe - ustrezna zaposlitev - sorazmerni del odpravnine |
| VDS sklep Pdp 1884/2004 | 04.08.2005 | Višje delovno in socialno sodišče | 1. Delodajalec v primeru odpovedi PZ iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga delavcu ni dolžan ponuditi neustrezne zaposlitve (3. odstavek 88. člena ZDR). Zato odpoved PZ iz poslovnega razloga ni nezakonita, če delodajalec delavcu ni ponudil neustrezne zaposlitve. 2. Neformalni pogovori med delavcem in delodajalcem pred odpovedjo PZ o morebitni zaposlitvi delavca na drugem delovnem mestu ne pomenijo ponudbe ustrezne zaposlitve. 3. Ustrezna zaposlitev je le zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnje izobrazbe, kot se je zahtevala na prejšnjem delovnem mestu, za katero je imel delavec sklenjeno PZ. Ni odločilna vrsta in stopnja izobrazbe, ki jo delavec ima, ampak vrsta in stopnje izobrazbe, ki se je zahtevala za opravljanje dela na prejšnjem delovnem mestu. | odpoved |
| VDS sklep Pdp 481/2005 | 13.05.2005 | Višje delovno in socialno sodišče | V primeru odpovedi PZ s ponudbo nove pogodbe začne rok za izpodbijanje utemeljenosti odpovednega razloga iz 3. odst. 90. čl. ZDR teči z dnem vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe in ne z dnem podpisa nove pogodbe o zaposlitvi. | odpoved - pogodba o zaposlitvi - rok |
| VDS sklep Pdp 91/2005 | 09.06.2005 | Višje delovno in socialno sodišče | Tožnik je tožbo vložil po preteku 30 dnevnega prekluzivnega roka iz 3. odst. 204. člena ZDR, zato jo je sodišče pravilno zavrglo. Na začetek teka navedenega roka ne vpliva dejstvo, da naj bi tožnica prejela le odpoved pogodbe o zaposlitvi, ponudbo nove pogodbe pa šele kasneje in je tožbo vložila v 30 dneh od podpisa nove pogodbe o zaposlitvi, saj rok začne teči z vročitvijo odpovedi o zaposlitvi in ne s podpisom nove pogodbe. | delovno razmerje - odpoved |
| VDS sodba Pdp 856/2004 | 22.09.2005 | Višje delovno in socialno sodišče | 1. Če so podani pogoji za odpoved PZ, je delavcu mogoče PZ dopovedati le za delovno mesto, na katerega je bil dokončno razporejen in na katerem je tudi delal, tudi če za to delovno mesto ni sklenil PZ. Zmotno je stališče, da je potrebno odpovedati PZ, ki jo delavec sklenil pred prerazporeditvijo (po starem ZDR). 2. Odškodnina po 1. odstavku 118. člena ZDR je določena z zakonom in predstavlja posebno vrsto odškodnine ali odmene, do katere je upravičen delavec, če se ugotovi, da mu je PZ prenehala nezakonito, delavec pa ne želi nadaljevati z delovnim razmerjem. Višino odškodnine določi sodišče ob upoštevanju pravil civilnega prava, pri čemer so primerni kriteriji npr: trajanje delovnega razmerja, starost delavca, možnost nove zaposlitve, socialno stanje ipd. | delovno razmerje - odškodnina |
| VDS sodba Pdp 483/2005 | 12.01.2006 | Višje delovno in socialno sodišče | 1. Delodajalec lahko avtonomno odloča o ukinitvi delovnih mest, v posledici česar lahko delavcem na takšnih delovnih mestih redno odpove PZ iz poslovnega razloga. Ukinitev posameznega delovnega mesta pa ne sme biti zgolj navidezna, saj bi to pomenilo zlorabo te pravice, niti razlog ukinitve posameznega delovnega mesta ne sme biti le v tem, da se delavcu na ta način za enako delo bistveno zmanjša plača. 2. Če delavec po odpovedi PZ iz poslovnega razloga podpiše novo PZ za neustrezno delo, lahko zahteva ugotovitev neutemeljenosti odpovednega razloga in ne ugotovitve nezakonitosti odpovedi v celoti. V takšnem primeru delavec tudi ni upravičen do razlike v plači, temveč do odškodnine za nastalo premoženjsko škodo. Ugotovitev o neutemeljenosti odpovednega razloga predstavlja temelj za odškodninsko odgovornost delodajalca za povračilo premoženjske škode delavcu v višini razlike med delavčevo plačo za prejšnje in novi (neustreznim) delovnim mestom. | redna odpoved - odpovedni razlog |
| VDSS sodba Pdp 605/2006 | 01.02.2007 | Višje delovno in socialno sodišče | Po ZDR/90 so se za vprašanja, ki niso bila posebej urejena v delovno pravnih predpisih, uporabljala splošna pravila obligacijskega prava, med drugim tudi pravilo o neobličnosti pogodb. Zato je bila pogodba o zaposlitvi lahko veljavno sklenjena (ali podaljšala), če ni bila sklenjena (podaljšana) v pisni obliki. Ker je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da sta se stranki ustno dogovorili za podaljšanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas do dokončanja projekta oziroma do določenega datuma, je na ta datum tožniku pogodba o zaposlitvi zakonito prenehala, saj pogodba o zaposlitvi za določen čas ni prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (ampak je bila le njena veljavnost za določen čas podaljšana). | stari ZDR - pogodba o zaposlitvi za določen čas - podaljšanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - pisna oblika - obličnost - splošna pravila obligacijskega prava |
| VDSS sodba Pdp 572/2009 | 22.10.2009 | Višje delovno in socialno sodišče | Tožena stranka je imela v času, ko je tožnica vložila ugovor zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja, ki je bil izdan na podlagi izjave tožnice in v katerem se je sklicevala na napako volje oziroma na neprištevnost, možnost to preveriti. Ker tega ni storila, je s svojim ravnanjem povzročila nezakonito prenehanje delovnega razmerja, kar je bilo tudi ugotovljeno s sodno odločbo. Na tej podlagi je tožnici dolžna izplačati pogodbeno kazen. | pogodbena kazen - nezakonito prenehanje delovnega razmerja |
| Prikaz 61-70 od 543 zapisov. |
| |< < 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 > >| |
Pravna mnenja in stališča:
| Pravna mnenja in stališča | Datum | Baza | Jedro | Inštitut |
|---|---|---|---|---|
| VS032173 | 26.08.1993 | Pravna mnenja in stališča | ORIGINAL: Sodišče združenega dela lahko spremeni disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja tako, da izvršitev ukrepa pogojno odloži, če so podani pogoji po splošnem aktu. | pogojna odložitev izvršitve disciplinskega ukrepa - pogoji po splošnem aktu |
