| Zakon | ||||||
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) |
||||||
|
||||||
|
||||||||||||||||||||
Členi
|
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
6 .a |
7 |
8 |
9 |
10 |
11 |
12 |
13 |
14 |
15 |
16 |
17 |
18 |
19 |
|
20 |
21 |
22 |
23 |
24 |
25 |
26 |
27 |
28 |
29 |
30 |
31 |
32 |
33 |
34 |
35 |
36 |
37 |
38 |
39 |
|
40 |
41 |
42 |
43 |
44 |
45 |
46 |
47 |
48 |
49 |
50 |
51 |
52 |
53 |
54 |
55 |
56 |
57 |
58 |
59 |
|
60 |
61 |
62 |
63 |
64 |
65 |
66 |
67 |
68 |
69 |
70 |
71 |
72 |
73 |
74 |
75 |
76 |
77 |
78 |
79 |
|
80 |
81 |
82 |
83 |
84 |
85 |
86 |
87 |
88 |
89 |
90 |
90 .a |
91 |
92 |
93 |
94 |
95 |
96 |
97 |
98 |
|
99 |
100 |
101 |
102 |
103 |
104 |
105 |
106 |
107 |
108 |
109 |
110 |
111 |
112 |
113 |
114 |
115 |
116 |
117 |
118 |
|
119 |
120 |
121 |
122 |
123 |
124 |
125 |
126 |
127 |
128 |
129 |
130 |
131 |
132 |
133 |
134 |
135 |
136 |
137 |
138 |
|
139 |
140 |
141 |
142 |
143 |
144 |
145 |
146 |
147 |
148 |
149 |
150 |
151 |
152 |
153 |
154 |
155 |
156 |
157 |
158 |
|
159 |
160 |
161 |
162 |
163 |
164 |
165 |
166 |
167 |
168 |
169 |
170 |
171 |
172 |
173 |
174 |
175 |
176 |
177 |
178 |
|
179 |
180 |
181 |
182 |
183 |
184 |
185 |
186 |
187 |
188 |
189 |
190 |
191 |
192 |
193 |
194 |
195 |
196 |
197 |
198 |
|
199 |
200 |
201 |
202 |
203 |
204 |
205 |
206 |
207 |
208 |
209 |
210 |
211 |
212 |
213 |
214 |
215 |
216 |
217 |
218 |
|
219 |
220 |
221 |
222 |
223 |
224 |
225 |
226 |
227 |
228 |
229 |
230 |
231 |
232 |
233 |
234 |
235 |
236 |
237 |
238 |
|
239 |
240 |
241 |
242 |
243 |
244 |
245 |
246 |
Sodna praksa RS:
| Odločitev | Datum | Baza | Jedro | Inštitut |
|---|---|---|---|---|
| Sodba VIII Ips 144/2012 | 03.09.2012 | Vrhovno sodišče | Ker tožnik ni imel statusno-pravnega položaja poslovodne osebe pri toženi stranki, temveč v drugi družbi, pri kateri pa ni bil v delovnem razmerju, podlaga za urejanje pravic in obveznosti s tožnikom iz delovnega razmerja ne more izhajati 72. členu ZDR. Če je tožnik pristal na podpis novo ponujene pogodbe o zaposlitvi, to še ne pomeni, da je pristal tudi na oškodovanje zaradi nižje plače. Očitno se namreč ni strinjal niti z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, saj jo je izpodbijal, oziroma v okviru omejenega sodnega varstva v takšnem primeru pred sodiščem izpodbijal utemeljenost odpovednega razloga (tretji odstavek 90. člena ZDR), kar je njegova zakonska pravica. | odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovodna oseba - utemeljenost odpovednega razloga - odškodninski zahtevek - sprejem ponudbe nove pogodbe |
| VDS sodba Pdp 492/2006 | 25.01.2007 | Višje delovno in socialno sodišče | Delovni invalid je deležen splošnega delovnopravnega varstva (kot vsi delavci) in posebnega delovnopravnega varstva glede na položaj invalida. Delodajalec mu mora v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove zagotoviti ustrezno zaposlitev glede na njegovo preostalo delovno zmožnost, ki ne poslabša njegove invalidnosti na drugem delovnem mestu, upoštevajoč pri tem tudi opredelitev ustrezne zaposlitve po 3. odstavku 90. člena ZDR. | odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - delovni invalid - ustrezna zaposlitev |
| VDS sodba Pdp 1302/2006 | 31.08.2007 | Višje delovno in socialno sodišče | Če je predmet individualnega delovnega spora odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove, se tak spor uvršča med spore o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, ne glede na to, če delavec ponujeno pogodbo o zaposlitvi podpiše. To pa pomeni, da delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka. | odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi- stroški postopka |
| VDS sodba Pdp 946/97 | 26.03.1999 | Višje delovno in socialno sodišče | V primeru preklica pogojne odložitve izvršitve disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja ni potrebno ugotavljati, ali so podane zahtevane posledice, ki so po zakonu (89. člen ZDR) pogoj za izrek samostojnega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja (t.i. kvalifikatorne okoliščine), saj zadostuje le storitev nove hujše kršitve delovne obveznosti, ki je kot taka opredeljena v splošnem aktu delodajalca. | prenehanje delovnega razmerja - preklic pogojne odložitve izvršitve disciplinskega ukrepa - kvalifikatorne okoliščine |
| VDS sodba Pdp 163/2006 | 23.03.2006 | Višje delovno in socialno sodišče | Če delodajalec delavcu poda odpoved PZ s ponudbo nove ustrezne zaposlitve, delavec, ki sprejeme ponudbo za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas pri istem delodajalcu, pa tudi delavec, ki takšne ustezne zaposlitve za nedoločen čas ne sprejme, nima pravice do odpravnine po 1. odstavku 109. člena ZDR. Če pa delodajalec delavcu zagotovi ustrezno zaposlitev pri drugem delodajalcu in delavec to zaposlitev sprejme, pravice do odpravnine po 1. odstavku 109. člena ZDR ne izgubi. Ne gre za kršitev pravice do enakosti pred zakonom po 14. členu URS, če so različno urejeni pravni položaji delavcev, ki jim delodajalec zagotovi drugo ustrezno delo pri sebi po 90. členu ZDR, oz. jim zagotovi drugo ustrezno zaposlitev pri drugem delodajalcu oz. jim ponudi neustrezno zaposlitev pri sebi. Te razlike utemeljujejo tudi razlikovanje v zvezi s pravico do odpravnine. | novi ZDR - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - ustrezna zaposlitev - odpravnina |
| VDS sodba in sklep Pdp 797/2006 | 08.03.2007 | Višje delovno in socialno sodišče | V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove delovno razmerje delavca ne preneha, če delavec ponudbo sprejme. Ker je tožnik upravičen zgolj do izpodbijanja utemeljenosti odpovednega razloga in posledično do odškodnine, določba 5. odstavka 41. člena ZDSS-1, da delodajalec v sporu o prenehanju delovnega razmerja krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, ne pride v poštev. | odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - utemeljenost odpovednega razloga - stroški postopka |
| VSRS sodba VIII Ips 247/2015 | 08.12.2015 | Vrhovno sodišče | Zakon ne določa, koliko znaša sorazmerni del odpravnine in tudi ne določa kriterijev za določitev sorazmernega dela odpravnine, kar je razumljivo glede na to, da napotuje na dogovor med delavcem in delodajalcem. Vendar pa to ne pomeni, da je ta pravica delavca nedoločljiva. Če ne pride do dogovora med delavcem in delodajalcem mora o tej pravici odločati sodišče. Višino razlike med plačo, ki je delavcu šla na podlagi odpovedane pogodbe o zaposlitvi in plačo na podlagi ponujene pogodbe za neustrezno delovno mesto, je potrebno upoštevati pri odmeri sorazmerne odpravnine na podlagi četrtega odstavka 90. člena ZDR tako, da je pri višji razliki delavec upravičen do večjega deleža odpravnine, ki gre delavcu v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kot pa v primeru, ko je ta razlika manjša. Sorazmerna odpravnina sicer ne more dosegati polne odpravnine, ki gre delavcu v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, vendar pa obenem tudi ni nobenega razloga za stališče, da najvišji možni sorazmerni del odpravnine znaša 2/3 pripadajoče odpravnine. | odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - neustreznost nove zaposlitve - sorazmerna odpravnina |
| VSRS sodba in sklep VIII Ips 122/2015 | 24.11.2015 | Vrhovno sodišče | V primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ko je delavec na podlagi 90.člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) sprejel ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi na drugem ustreznem delovnem mestu, se je izoblikovala enotna praksa, da delavec nima pravice do integracije na podlagi nezakonito odpovedane pogodbe, ima pa pravico do ustrezne odškodnine, ker ostaja v zaposlitvi na podlagi nove pogodbe, če mu ta znižuje pravice iz delovnega razmerja, predvsem višino plače. Takšna praksa se je oblikovala predvsem na podlagi tega, da delavec ostaja še naprej zaposlen pri delodajalcu, res pa ob objektivno slabših pogojih na podlagi nove pogodbe, ki je bila sicer zakonito sklenjena. Če se delavčeva zaposlitev pri delodajalcu tudi na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi prekine, to pomeni novo okoliščino, ki pretrga vzročno zvezo med nezakonitostjo odpovedi prve pogodbe o zaposlitvi in slabšim položajem delavca na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi, sklenjene v smislu 90. člena ZDR. | sprejem nove pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi - odpovedni razlog - odškodnina - razlika plače |
| Sodba VIII Ips 12/2009 | 07.06.2010 | Vrhovno sodišče | Za razlikovanje med delavcem, ki sprejme ponujeno pogodbo, in delavcem, ki ponujene pogodbe ne sprejme, obstojijo stvarni razlogi. Bistvena je razlika v položaju tistih delavcev, ki so še naprej zaposleni pri delodajalcu (pod spremenjenimi pogoji, vendar za nedoločen čas in na ustreznem delu), in tistimi, ki jim je delovno razmerje dejansko prenehalo. | odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - obseg sodnega varstva |
| VDSS sodba Pdp 40/2007 | 23.04.2008 | Višje delovno in socialno sodišče | Trajna potreba po tožnikovem delu je obstajala že ob sklenitvi prve pogodbe o zaposlitvi, kar je razvidno iz dejstev, da je bil pri toženi stranki zaposlen več kot pet let, da je ves čas opravljal delo na istem delovnem mestu in da je pred sklenitvijo prve pogodbe o zaposlitvi za določen čas tri leta delo opravljal za pravnega prednika tožene stranke za istega naročnika. | pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - transformacija |
| Prikaz 81-90 od 543 zapisov. |
| |< < 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 > >| |
Pravna mnenja in stališča:
| Pravna mnenja in stališča | Datum | Baza | Jedro | Inštitut |
|---|---|---|---|---|
| VS032173 | 26.08.1993 | Pravna mnenja in stališča | ORIGINAL: Sodišče združenega dela lahko spremeni disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja tako, da izvršitev ukrepa pogojno odloži, če so podani pogoji po splošnem aktu. | pogojna odložitev izvršitve disciplinskega ukrepa - pogoji po splošnem aktu |
