Opozorilo: Besedilo osnovnega predpisa z vključenim
popravkom
Na podlagi 61., 64., 68., 69., 70. in v zvezi s 110.a
členom Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno
besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18),
44. in 49. členom Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti
2020 in 2021 (Uradni list RS, št. 75/19 in 61/20 – ZDLGPE) ter na podlagi 12.
točke prvega odstavka 4. člena in drugega odstavka 4. člena Zakona o
opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (Uradni list RS, št.
77/16 in 47/19) minister za finance izdaja
PRAVILNIK
o poslovanju sistema enotnega zakladniškega računa
države oziroma občine
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) Ta pravilnik ureja poslovanje sistema enotnega
zakladniškega računa (v nadaljnjem besedilu: sistem EZR) države oziroma občine.
(2) Poslovanje sistema EZR države oziroma občine je enotno
izvajanje javnofinančnih tokov in zajema:
-
upravljanje v sistemu EZR: sprejemanje vlog in dajanje posojil, odobravanje
prekoračitve pozitivnega stanja na podračunih ter sistem enotnega upravljanja
denarnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: sistem enotnega upravljanja) ter
-
upravljanje izven sistema EZR: nalaganje denarnih sredstev in
zadolževanje sistema EZR izven sistema.
(3) Ta pravilnik določa tudi:
-
pogoje nalaganja prostih denarnih sredstev imetnikov podračunov izven
sistema EZR in poročanje o teh naložbah,
-
način obrestovanja, roke obračuna in plačila obresti ter določanje
obrestnih mer za posle sistema EZR,
-
način in roke za izdelavo obračuna presežka upravljanja sistema EZR,
njegovo razporeditev in poročanje ter
-
vodenje računovodskih evidenc upravljavca sredstev sistema EZR.
2. člen
(1) Sistem EZR je vzpostavljen na ravni države oziroma
posamezne občine. V posamezni sistem EZR so vključeni upravljavec sredstev
sistema EZR in imetniki podračunov posameznega sistema EZR. Posamezni sistem
EZR ima pri Banki Slovenije odprt enotni zakladniški račun, ki ima vlogo
skupnega transakcijskega računa vseh imetnikov podračunov, ki so vključeni v
posamezni sistem EZR.
(2) Sistem enotnega upravljanja daje imetnikom podračunov
pravico do pridobivanja posojil od upravljavca sredstev sistema EZR pod pogoji,
ki jih opredeljuje ta pravilnik.
(3) Upravljavec sredstev sistema EZR države je ministrstvo,
pristojno za finance, ki upravlja denarna sredstva sistema EZR države.
Upravljavec sredstev sistema EZR države se registrira pri Upravi Republike
Slovenije za javna plačila (v nadaljnjem besedilu: UJP) s svojo matično
številko kot del ministrstva, pristojnega za finance. Upravljavec sredstev
sistema EZR občine je za finance pristojen organ občinske uprave. Upravljavec
sredstev sistema EZR občine se registrira pri UJP s svojo matično številko kot
del občinske uprave.
(4) Upravljavec sredstev sistema EZR države oziroma občine
opravlja vse transakcije, povezane z upravljanjem posameznega sistema EZR prek
zakladniškega podračuna, kateri je vključen v posamezni sistem EZR. Zakladniški
podračun se ne uporablja za izvrševanje proračuna oziroma izvajanje finančnih
načrtov imetnikov podračunov.
2. NALAGANJE PROSTIH DENARNIH SREDSTEV IMETNIKOV PODRAČUNOV,
KI SO VKLJUČENI V SISTEM EZR DRŽAVE OZIROMA OBČINE
3. člen
Imetniki podračunov samostojno upravljajo svoja prosta
denarna sredstva, pri čemer morajo spoštovati načela varnosti, likvidnosti in
donosnosti. Prosta denarna sredstva nalagajo v skladu s tem pravilnikom ter
predpisi in akti, ki urejajo upravljanje za posameznega imetnika podračuna.
4. člen
(1) Upravljanje prostih denarnih sredstev proračunskih
skladov, ki spadajo v pristojnost neposrednih uporabnikov državnega proračuna,
izvaja ministrstvo, pristojno za finance, v skladu z dogovorom, sklenjenim med
predstojnikom neposrednega proračunskega uporabnika, v katerega pristojnost
spada proračunski sklad, in ministrom, pristojnim za finance.
(2) Upravljanje prostih denarnih sredstev proračunskih
skladov, ki spadajo v pristojnost neposrednih uporabnikov občinskega proračuna,
izvaja župan v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje posameznega proračunskega
sklada.
5. člen
(1) Imetniki podračunov, ki so vključeni v sistem EZR države,
prosta denarna sredstva nalagajo pri upravljavcu sredstev sistema EZR države.
Pri nalaganju prostih denarnih sredstev izven sistema EZR države so samostojni
do skupnega obsega naložb v višini 200.000 eurov. Prosta denarna sredstva,
katerih znesek je enak ali višji od 200.000 eurov, morajo najprej ponuditi
upravljavcu sredstev sistema EZR države. Upravljavec sredstev sistema EZR
države lahko zaradi upravljanja likvidnosti sistema EZR države pozove imetnike
podračunov, ki so vključeni v sistem EZR države, da mu ponudijo prosta denarna
sredstva pred nalaganjem izven sistema v zneskih do višine 200.000 eurov.
(2) Imetniki podračunov, ki so vključeni v sistem EZR občine,
morajo pred nalaganjem prostih denarnih sredstev izven sistema EZR občine in v
dolžniške vrednostne papirje, katerih izdajatelj je Republika Slovenija,
sredstva najprej ponuditi upravljavcu sredstev sistema EZR občine. Če jih ta ne
potrebuje za upravljanje likvidnosti sistema EZR občine, lahko imetniki
podračunov prosta denarna sredstva naložijo izven sistema EZR občine.
(3) Imetniki podračunov, ki so vključeni v sistem EZR države,
nimajo omejitev višine zneska nalaganja pri naložbah v dolžniške vrednostne
papirje, katerih izdajatelj je Republika Slovenija.
(4) V primeru neupoštevanja omejitev iz prvega do tretjega
odstavka tega člena upravljavec sredstev sistema EZR države oziroma občine o
tem obvesti pristojno ministrstvo oziroma župana.
6. člen
(1) Imetniki podračunov, ki so vključeni v sistem EZR,
poročajo o naložbah prostih denarnih sredstev izven sistema EZR upravljavcu
sredstev sistema EZR, v katerega je vključen, v desetih delovnih dneh od
naložbe ali na poziv upravljavca sredstev sistema EZR.
(2) Vsebina poročanja je določena v Obrazcu za poročanje o
naložbah prostih denarnih sredstev izven sistema EZR, ki je Priloga 1 tega
pravilnika in njegov sestavni del. Obrazec se pošlje po elektronski pošti.
(3) V primeru neupoštevanja določil iz tega člena upravljavec
sredstev sistema EZR države oziroma občine obvesti pristojno ministrstvo
oziroma župana.
7. člen
V primeru pologa depozita pri poslovni banki ali hranilnici
zaradi pridobitve bančne garancije imetnik podračuna, ki je vključen v sistem
EZR države oziroma občine o tem obvesti upravljavca sredstev sistema EZR države
oziroma občine.
3. UPRAVLJANJE SISTEMA EZR DRŽAVE OZIROMA OBČINE
8. člen
Upravljavec sredstev sistema EZR države uporablja zakladniški
podračun za obrestovanje denarnih sredstev podračunov, vključenih v sistem EZR
države, za sprejemanje vlog in dajanje posojil imetnikom podračunov, nalaganje
denarnih sredstev sistema EZR države izven sistema in za zadolževanje sistema
EZR države izven sistema ter za nakazilo proračunu pripadajočega dela presežka
upravljanja.
9. člen
(1) Do vzpostavitve upravljanja sredstev sistema EZR občine
lahko upravljavec sredstev sistema EZR občine uporablja zakladniški podračun le
za transakcije, povezane z nočnim nalaganjem pri poslovnih bankah, za
obrestovanje denarnih sredstev na podračunih in za nakazilo proračunu
pripadajočega dela presežka upravljanja.
(2) Do vzpostavitve upravljanja sredstev sistema EZR občine
lahko župan od posrednih uporabnikov občinskega proračuna zahteva, da ti pred
nalaganjem prostih denarnih sredstev pri poslovnih bankah in hranilnicah ali
pred nalaganjem teh sredstev v dolžniške vrednostne papirje ponudijo prosta
denarna sredstva občini za zagotavljanje likvidnosti izvrševanja občinskega
proračuna.
(3) Zahtevo za ponudbo prostih denarnih sredstev iz
prejšnjega odstavka organ občinske uprave sporoči posrednemu proračunskemu
uporabniku občine. Pogoji, po katerih se obrestujejo posojena prosta denarna
sredstva, morajo odražati splošne razmere na denarnih trgih.
10. člen
(1) Župan z namero o vzpostavitvi upravljanja sredstev
sistema EZR občine obvesti upravljavca sredstev sistema EZR države. O roku
možne vzpostavitve upravljanja sredstev sistema EZR občine odloči minister,
pristojen za finance.
(2) Po vzpostavitvi upravljanja denarnih sredstev sistema EZR
občine iz prejšnjega odstavka ostanejo pogodbe, ki jih je imel imetnik
podračuna sklenjene za vezavo prostih denarnih sredstev, v veljavi do njihovega
izteka.
(3) Po vzpostavitvi upravljanja sredstev sistema EZR občine
iz prvega odstavka tega člena upravljavec sredstev sistema EZR občine uporablja
zakladniški podračun za obrestovanje denarnih sredstev podračunov, vključenih v
sistem EZR občine, za sprejem kratkoročnih vlog in dajanje likvidnostnih
oziroma kratkoročnih posojil imetnikom podračunov, nalaganje denarnih sredstev
sistema EZR občine izven sistema in za nakazilo proračunu pripadajočega dela
presežka upravljanja.
11. člen
Pri upravljanju sistema EZR se uporablja program za
upravljanje denarnih sredstev sistema EZR (v nadaljnjem besedilu: program EZRLKV).
12. člen
Župan lahko predlaga ministru, pristojnemu za finance, da se
sistem EZR občine ukine in se ta vključi v sistem EZR države. Postopki za
ukinitev sistema EZR občine so podrobneje določeni v navodilu, objavljenem na
spletnem mestu državne uprave.
13. člen
(1) Upravljavec sredstev sistema EZR mora pri upravljanju
denarnih sredstev sistema EZR upoštevati načela varnosti, likvidnosti in
donosnosti. Načelo varnosti ima prednost pred načeloma likvidnosti in
donosnosti. Načelo likvidnosti ima prednost pred načelom donosnosti.
(2) Načelo varnosti se upošteva z naložbami v nizko tvegane
dolžniške naložbe in njihovo razpršitvijo ter z izračunavanjem maksimalne
izpostavljenosti do nasprotne stranke ter z ustreznim zavarovanjem, če je to
potrebno.
(3) Načelo likvidnosti se upošteva z določanjem ročnosti
naložb, ki temeljijo na napovedih denarnih tokov, in zahteva, da ima kljub
nalaganju denarnih sredstev daljših ročnosti imetnik podračuna vedno na voljo
dovolj denarnih sredstev za plačilo zapadlih obveznosti. Temu se zadosti z
ustreznim vodenjem denarnih tokov na letni, mesečni in dnevni ravni ter s
spremljanjem stanja denarnih sredstev na podračunu oziroma EZR. Likvidnost se
zagotavlja z uskladitvijo prilivov in odlivov, ki se jim ustrezno prilagaja
ročnost naložb.
(4) Načelo donosnosti se upošteva z naložbami, ki ob
sprejemljivem kreditnem tveganju zagotavljajo višjo donosnost.
14. člen
Upravljavec sredstev sistema EZR mora pred nalaganjem
denarnih sredstev izven sistema EZR zagotoviti likvidnost v sistemu EZR.
15. člen
(1) Likvidnost v sistemu EZR države se zagotavlja tako, da
upravljavec sredstev sistema EZR države upravlja denarna sredstva na
podračunih, sprejema vloge, daje posojila in odobri prekoračitev pozitivnega
stanja na podračunu.
(2) Likvidnost v sistemu EZR občine se zagotavlja tako, da
upravljavec sredstev sistema EZR občine upravlja denarna sredstva na
podračunih, sprejema vloge in daje posojila.
16. člen
(1) Upravljanje denarnih sredstev izven sistema EZR države se
izvaja tako, da upravljavec sredstev sistema EZR države nalaga denarna sredstva
izven sistema in se zadolžuje izven sistema.
(2) Upravljanje denarnih sredstev izven sistema EZR občine se
izvaja tako, da upravljavec sredstev sistema EZR občine nalaga denarna sredstva
izven sistema.
4. UPRAVLJANJE V SISTEMU EZR DRŽAVE OZIROMA OBČINE
4.1 Vloga
17. člen
(1) Vloga je prenos prostih denarnih sredstev s posameznega
podračuna imetnika podračuna na zakladniški podračun v posameznem sistemu EZR,
ki se opravi na podlagi plačilnega naloga imetnika podračuna.
(2) Imetnik podračuna lahko vlogo v sistemu EZR države naloži
za najdlje tri leta.
(3) Imetnik podračuna lahko vlogo v posameznem sistemu EZR
občine naloži za najdlje eno leto.
18. člen
(1) Imetnik podračuna napove polog vloge upravljavcu sredstev
sistema EZR najpozneje do 12. ure en delovni dan pred pologom vloge. Napoved
vloge vsebuje vsaj ime in številko podračuna imetnika podračuna, podatek o
vrsti vloge, znesku in valuti vloge, datumu vezave ter datumu zapadlosti.
(2) Imetnik podračuna napove vlogo z vnosom v spletni program
EZRLKV. V primeru nedelovanja spletnega programa EZRLKV napove vlogo po
elektronski pošti.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko Ministrstvo za
finance za državni proračun, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije napovejo polog vloge
upravljavcu sredstev sistema EZR države tudi na dan pologa vloge do 9. ure.
(4) Vloga se prenese na zakladniški podračun po izplačilu
vseh tekočih obveznosti imetnika podračuna na dan pologa vloge.
19. člen
Na dan zapadlosti vloge upravljavec sredstev sistema EZR do
10. ure prenese denarna sredstva vloge in pripadajoče obresti z zakladniškega
podračuna na podračun imetnika podračuna, ki je položil vlogo.
4.2 Posojilo
20. člen
(1) Posojilo je prenos denarnih sredstev z zakladniškega
podračuna na podračun imetnika podračuna z namenom financiranja njegovega
primanjkljaja denarnih sredstev, pri čemer se imetnik podračuna zavezuje, da bo
po določenem času vrnil enak znesek denarnih sredstev, povečan za dogovorjene
obresti.
(2) Do posojil pri upravljavcu sredstev sistema EZR je
upravičen imetnik podračuna, ki je vključen v posamezni sistem enotnega
upravljanja sredstev sistema EZR.
(3) Posojilo se lahko obravnava kot:
-
likvidnostno, kadar gre za ročnost posojila v okviru koledarskega leta,
ali
-
kratkoročno, kadar gre za ročnost posojila do enega leta in vračilom v
naslednjem koledarskem letu.
21. člen
(1) Posojilo lahko upravljavec sredstev sistema EZR odobri,
če ima ustrezno strukturo vlog. Upravljavec sredstev sistema EZR lahko odobri
posojilo tudi iz denarnih sredstev na podračunih, pri čemer mora upoštevati
načeli varnosti in likvidnosti.
(2) Odobritev posojila lahko obravnava tudi odbor oziroma
komisija, ki ga oziroma jo za ta namen ustanovi minister, pristojen za finance,
oziroma župan.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko upravljavec
sredstev sistema EZR države za dodeljevanje posojil zadolži v skladu z 41. in
42. členom tega pravilnika.
22. člen
(1) Posojilo lahko pridobi le imetnik podračuna, katerega
zadolžitev je v okviru omejitev, ki jih določajo predpisi.
(2) Imetnik podračuna mora pred zadolžitvijo upravljavcu
sredstev sistema EZR predložiti finančni načrt ter pripraviti in predložiti
napovedi ter preglede izvršenih denarnih tokov v obliki, rokih in na način, kot
jih določi upravljavec sredstev sistema EZR.
(3) S poslom o zadolžitvi se imetnik podračuna zaveže, da:
1.
izkazuje vse prevzete obveznosti v poslovnih knjigah,
2.
ima za vse nezapadle zadolžitve in dana poroštva pridobljena ustrezna
soglasja,
3.
ima v primeru zadolžitve z vračilom v naslednjem koledarskem letu, za to
pridobljeno ustrezno soglasje,
4.
ima znane vire za vračilo posojila,
5.
ob črpanju posojila nima prostih denarnih sredstev,
6.
ima poravnane vse davčne in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel
zakonski rok plačila, in
7.
bo s posojilom financirano izvajanje javne službe, in ne gospodarska
oziroma tržna dejavnost, o čemer predloži ustrezno izjavo.
23. člen
Upravljavec sredstev sistema EZR lahko zaradi zagotavljanja
načela varnosti od imetnika podračuna zahteva ustrezno zavarovanje posojila in
predložitev dodatnih pojasnil o poslovanju.
24. člen
(1) Imetnik podračuna, ki namerava v naslednjem mesecu črpati
posojilo, mora do 15. v mesecu za naslednji mesec poslati upravljavcu sredstev
sistema EZR mesečno napoved posojil. Mesečna napoved posojil vsebuje vsaj ime
in številko podračuna imetnika podračuna, znesek in valuto posojila, datum
črpanja ter datum zapadlosti.
(2) Imetnik podračuna pošlje mesečno napoved posojil z vnosom
v spletni program EZRLKV. V primeru nedelovanja spletnega programa EZRLKV
pošlje mesečno napoved posojil po elektronski pošti.
25. člen
(1) Imetnik podračuna pošlje zahtevek za črpanje posojila
upravljavcu sredstev sistema EZR najpozneje do 11. ure en delovni dan pred
predvidenim črpanjem posojila. Zahtevek za črpanje posojila vsebuje vsaj ime in
številko podračuna imetnika podračuna, podatek o vrsti posojila, znesku in
valuti posojila, datumu črpanja ter datumu zapadlosti.
(2) Imetnik podračuna pošlje zahtevek za črpanje posojila z
vnosom v spletni program EZRLKV. V primeru nedelovanja spletnega programa
EZRLKV pošlje zahtevek za črpanja posojila po elektronski pošti.
(3) Upravljavec sredstev sistema EZR odgovori na zahtevek
najpozneje en delovni dan pred predvidenim črpanjem do 13. ure tako, da
zahtevku za črpanje posojila ugodi ali ga z obrazložitvijo zavrne.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko Ministrstvo za
finance za državni proračun, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije zahtevek za črpanje
posojila pošljejo upravljavcu sredstev sistema EZR države tudi na dan črpanja
posojila do 9. ure.
26. člen
Upravljavec sredstev sistema EZR prejemniku zagotovi črpanje
posojila najpozneje do 10. ure na dan črpanja posojila.
27. člen
Imetnik podračuna vrne zapadlo glavnico posojila in
pripadajoče obresti s svojega podračuna na zakladniški podračun na dan
zapadlosti posojila najpozneje do 12. ure.
28. člen
(1) V primeru zamude vračila posojila lahko upravljavec
sredstev sistema EZR naloži UJP, da izda in izvrši plačilni nalog za vračilo
posojila s podračuna imetnika podračuna na zakladniški podračun, ki se nanaša
na znesek nevrnjenega posojila, pripadajoče obresti in zakonite zamudne obresti
za obdobje od zapadlosti posojila do njegovega vračila.
(2) V primeru nezadostnega kritja na podračunu imetnika
podračuna za plačilo neplačanih obveznosti iz prejšnjega odstavka lahko
upravljavec sredstev sistema EZR naloži UJP, da izda in izvrši plačilni nalog
do višine neporavnane obveznosti v breme denarnih sredstev imetnika podračuna v
kateri koli valuti, s katero prosto razpolaga, na katerem koli rednem
podračunu, odprtem pri UJP.
(3) Za nakazilo sredstev iz prvega in drugega odstavka tega člena
imetnik podračuna pooblasti UJP ob sklenitvi posla. Upravljavec sredstev
sistema EZR pošlje pooblastilo UJP.
4.3 Prekoračitev pozitivnega stanja na podračunu, ki je
vključen v sistem EZR države
29. člen
(1) Prekoračitev pozitivnega stanja na podračunu, ki je
vključen v sistem EZR države, je sestavni del kritja na podračunu imetnika
podračuna in je namenjena financiranju meddnevnega primanjkljaja denarnih
sredstev.
(2) Za prekoračitev pozitivnega stanja na podračunu lahko
zaprosi Ministrstvo za finance za državni proračun, Zavod za zdravstveno
zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Slovenije.
30. člen
Pri odobritvi prekoračitve pozitivnega stanja na podračunu
mora upravljavec sredstev sistema EZR države upoštevati načeli varnosti in
likvidnosti sistema EZR države.
31. člen
(1) Prekoračitev pozitivnega stanja na podračunu lahko
upravljavec sredstev sistema EZR države odobri le v primeru zagotovljenih
prilivov na podračun na dan odobritve.
(2) Višina odobrene prekoračitve pozitivnega stanja na
posameznem podračunu znaša največ 70 % predvidenih prilivov na ta podračun na
dan odobritve.
32. člen
(1) Imetnik podračuna iz drugega odstavka 29. člena tega
pravilnika pošlje zahtevek za odobritev prekoračitve pozitivnega stanja na podračunu
upravljavcu sredstev sistema EZR države najpozneje do 9. ure na dan predvidene
prekoračitve pozitivnega stanja. Zahtevek vsebuje ime in številko podračuna,
znesek in valuto prekoračitve ter datum prekoračitve.
(2) Zahtevek za odobritev prekoračitve pozitivnega stanja na
podračunu se pošlje z vnosom v spletni program EZRLKV. V primeru nedelovanja
spletnega programa EZRLKV se zahtevek za odobritev prekoračitve pozitivnega
stanja na podračunu pošlje po elektronski pošti.
33. člen
Upravljavec sredstev sistema EZR države odgovori na zahtevek
za odobritev prekoračitve pozitivnega stanja na podračunu do 10. ure na dan
prekoračitve tako, da zahtevku za odobritev prekoračitve pozitivnega stanja na
podračunu ugodi ali ga zavrne. Če zahtevku ugodi, se na podračunu omogoči
plačevanje obveznosti do višine kritja na podračunu.
34. člen
Imetnik podračuna, ki mu je bila odobrena prekoračitev
pozitivnega stanja na podračunu, mora zagotoviti pozitivno stanje na svojem
podračunu najpozneje do 14. ure na dan odobritve.
5. UPRAVLJANJE IZVEN SISTEMA EZR DRŽAVE OZIROMA OBČINE
5.1 Nalaganje denarnih sredstev izven sistema EZR države
35. člen
Nalaganje denarnih sredstev sistema EZR države mora biti v
skladu z načeli varnosti, likvidnosti in donosnosti ter temelji na naložbeni politiki
upravljavca sredstev sistema EZR države, ki jo sprejme minister, pristojen za
finance, in je objavljena na spletnem mestu državne uprave.
36. člen
Upravljavec sredstev sistema EZR države nalaga denarna
sredstva sistema EZR države v obliki depozitov za največ tri leta in v obliki
nakupov zakladnih menic s preostalo ročnostjo do dospetja, krajšo od treh let.
37. člen
Upravljavec sredstev sistema EZR države nalaga denarna
sredstva sistema EZR države pri poslovnih bankah s sedežem v Republiki
Sloveniji in izven nje, v hranilnicah, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije za
opravljanje bančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo (v
nadaljnjem besedilu: hranilnica), pri Banki Slovenije ter državnih zakladnicah
držav evropske monetarne unije pod pogojem, da Republika Slovenija ni njihova
upnica po zakonu, ki ureja dodelitev posojila državi evropske monetarne unije
(v nadaljnjem besedilu: državna zakladnica držav evropske monetarne unije).
38. člen
(1) Upravljavec sredstev sistema EZR države lahko nalaga
denarna sredstva sistema EZR države pri poslovnih bankah, hranilnicah, Banki
Slovenije in državnih zakladnicah držav evropske monetarne unije v obliki
nočnih depozitov, depozitov na odpoklic in vezanih depozitov.
(2) Upravljavec sredstev sistema EZR države lahko nalaga
denarna sredstva EZR države pri državnih zakladnicah držav evropske monetarne
unije v obliki nakupov zakladnih menic. Naložba v zakladno menico se izvede po
najnižji dosegljivi ceni v času naložbe.
39. člen
(1) Obrestna mera za vezane depozite pri poslovnih bankah in
hranilnicah se določa na avkcijski način na podlagi ponudb.
(2) Obrestna mera za nočne depozite in depozite na odpoklic
se določa na avkcijski način. Če zaradi posebnosti depozita avkcijski način ni
mogoč, se obrestna mera določi na podlagi kotacije nasprotne stranke.
(3) Obrestna mera za depozite pri Banki Slovenije in državnih
zakladnicah držav evropske monetarne unije se določi na podlagi kotacije.
5.2 Nalaganje denarnih sredstev izven sistema EZR občine
40. člen
(1) Upravljavec sredstev sistema EZR občine nalaga denarna
sredstva sistema EZR občine v obliki depozitov za največ 12 mesecev ter v
obliki nakupov dolžniških vrednostnih papirjev, katerih izdajatelj je Republike
Slovenije, s preostalo ročnostjo do dospetja, krajšo od enega leta.
(2) Upravljavec sredstev sistema EZR občine lahko sklepa
depozite v obliki nočnih depozitov, depozitov na odpoklic in vezanih depozitov
pri Banki Slovenije ter poslovnih bankah in hranilnicah s sedežem v Republiki
Sloveniji.
(3) Obrestna mera za nočne depozite se določi v pogodbi o
poslovnem sodelovanju med upravljavcem sredstev sistema EZR občine in nasprotno
stranko.
(4) Obrestna mera za depozite na odpoklic in vezane depozite
se določa na avkcijski način na podlagi ponudb nasprotne stranke.
(5) Način sklepanja depozitov in določitev obrestne mere za
depozite pri Banki Slovenije se podrobneje uredita v pogodbi med upravljavcem
sredstev sistema EZR občine in Banko Slovenije.
5.3 Zadolževanje sistema EZR države
41. člen
(1) Upravljavec sredstev sistema EZR države se lahko za
učinkovito upravljanje denarnih sredstev sistema EZR države in zagotovitev
denarnih sredstev za zadolževanje imetnikov podračunov zadolžuje pri poslovnih
bankah in hranilnicah v skladu z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna
Republike Slovenije.
(2) Konec proračunskega leta stanje zadolžitve upravljavca
sredstev sistema EZR države ne sme biti višje od izkazanega stanja danih
posojil imetnikom podračunov in ne višje od možnega obsega zadolževanja teh.
42. člen
Obrestna mera za kredite se določa na avkcijski način na
podlagi ponudb poslovne banke in hranilnice.
6. NAČIN OBRESTOVANJA, ROKI OBRAČUNA IN PLAČILA OBRESTI TER
DOLOČANJE OBRESTNIH MER ZA POSLE SISTEMA EZR DRŽAVE OZIROMA OBČINE
6.1 Način obračunavanja obresti
43. člen
(1) Za obračunavanje obresti se uporablja dekurzivni način
obrestovanja z uporabo linearne metode. Linearna obrestna mera je določena v
odstotku na največ tri decimalna mesta natančno.
(2) Za obračun obresti se upošteva dejansko število dni v
obdobju, za katero se obračunavajo obresti, in 360 dni v letu.
(3) Obdobje obrestovanja se določi tako, da se upošteva prvi
dan obrestovanja, zadnji dan pa ne.
44. člen
(1) Obresti se izračunajo po
naslednji enačbi:

(2) Obresti za denarna sredstva na podračunih, za stanje na
EZR pri Banki Slovenije in za nočne depozite se izračunavajo na dnevno stanje,
zaokroženo na dve decimalni mesti natančno. Znesek izračunanih obresti na
mesečni ravni je enak vsoti dnevno izračunanih obresti v mesecu.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se obresti za denarna
sredstva na podračunih v tuji valuti in na podračunih v domači valuti tistega
sistema EZR, ki nima nočnega deponiranja, izračunavajo na dnevno stanje na dve
decimalni mesti natančno brez zaokroževanja. Znesek izračunanih obresti na
mesečni ravni je enak vsoti dnevno izračunanih obresti v mesecu.
6.2 Roki obračuna in plačila obresti
45. člen
(1) Obresti se obračunajo in plačajo praviloma na dan
dospelosti glavnice.
(2) Za denarna sredstva na podračunih, za stanje na EZR pri
Banki Slovenije in za nočne depozite se obresti obračunajo in plačajo prvi
delovni dan v mesecu za pretekli mesec.
(3) Obračun obresti za denarna sredstva na podračunu in
plačilo tako obračunanih obresti izvrši upravljavec sredstev sistema EZR s
prenosom obresti z zakladniškega podračuna na podračun imetnika podračuna.
Obrestni list za posamezen podračun objavi v spletnem programu EZRLKV.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko obračun in plačilo
obresti za denarna sredstva na podračunu z zakladniškega podračuna na podračun
imetnika podračuna v imenu upravljavca sredstev sistema EZR izvrši UJP.
Obrestni list za posamezen podračun UJP objavi v spletnem programu, namenjenem
elektronskemu poslovanju proračunskih uporabnikov (UJPnet).
(5) Če je obračun obresti za stanje EZR države oziroma občine
pri Banki Slovenije negativen, se obresti plačajo v breme državnega proračuna
za stanje EZR države in v breme posameznega občinskega proračuna za stanje EZR
posameznega EZR občine.
6.3 Način določanja obrestnih mer
6.3.1 Obrestne mere za denarna sredstva na podračunih
46. člen
Način določanja obrestnih mer za obrestovanje denarnih
sredstev na podračunih je enak v sistemu EZR države in EZR občine.
47. člen
(1) Obrestna mera za
obrestovanje denarnih sredstev na podračunih se določi kot povprečna obrestna
mera za posamezni mesec, in sicer po naslednji enačbi:

pri čemer:
-
so obračunane obresti vsota obračunanih obresti za nočne depozite in
vsota obračunanih obresti za stanje na EZR pri Banki Slovenije za mesec
obračuna,
-
so stroški izračunani kot število nalogov za nočne depozite, pomnoženo s
stroškom posameznega naloga, po veljavni tarifi Banke Slovenije za tovrstne
naloge za mesec obračuna,
-
je število dni koledarsko število dni v mesecu obračuna,
-
je glavnica vsota povprečnega stanja nočnih depozitov in povprečnega
stanja na EZR pri Banki Slovenije za mesec obračuna.
(2) Obrestna mera za denarna sredstva na podračunih se določi
brez zaokroževanja na največ tri decimalna mesta natančno.
(3) Če je obrestna mera, izračunana na podlagi prvega
odstavka tega člena, negativna, se za obrestovanje denarnih sredstev na
podračunih določi obrestna mera v višini 0 %.
(4) Če je obrestna mera, izračunana na podlagi prvega
odstavka tega člena, višja od minimalne obrestne mere za vlogo katere koli
standardne ročnosti, izračunane na podlagi prvega odstavka 52. člena tega
pravilnika in veljavne v preteklem mesecu, se za obrestovanje denarnih sredstev
na podračunih sistema EZR uporabi slednja.
48. člen
Obračun obresti za denarna sredstva na podračunih, vključenih
v sistem EZR, se opravi za vsak podračun. Prenos obračunanih obresti z
zakladniškega podračuna na posamezni podračun se izvrši tako, da se obračunane
obresti za stanje na posameznem podračunu:
-
posrednega uporabnika državnega oziroma občinskega proračuna,
proračunskega sklada in na podračunu, odprtem za donacije, prenesejo na ta
podračun,
-
neposrednega uporabnika državnega oziroma občinskega proračuna prenesejo
na podračun državnega proračuna oziroma občinskega proračuna,
-
neposrednega uporabnika občinskega proračuna, ki je pravna oseba,
prenesejo na ta podračun,
-
za plačevanje obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov
prenesejo na podračun imetnika podračuna, ki mu posamezni javnofinančni
prihodki pripadajo.
6.3.2 Obrestne mere za vloge in posojila
49. člen
Obrestne mere za obrestovanje vlog in posojil sistema EZR
občine so enake obrestnim meram za obrestovanje vlog in posojil sistema EZR
države. Izračunava jih upravljavec sredstev sistema EZR države. Obrestne mere
so dnevno objavljene na spletnem mestu državne uprave.
50. člen
(1) Obrestne mere za vloge in posojila se izračunavajo za
standardne ročnosti, in sicer:
-
en dan od 1 do 6 dni,
-
en teden od 7 do 13 dni,
-
dva tedna od 14 do 20 dni,
-
tri tedne od 21 do 29 dni,
-
en mesec od 30 do 59 dni,
-
dva meseca od 60 do 89 dni,
-
tri mesece od 90 do 119 dni,
-
štiri mesece od 120 do 149 dni,
-
pet mesecev od 150 do 179 dni,
-
šest mesecev od 180 do 209 dni,
-
sedem mesecev od 210 do 239 dni,
-
osem mesecev od 240 do 269 dni,
-
devet mesecev od 270 do 299 dni,
-
deset mesecev od 300 do 329 dni,
-
enajst mesecev od 330 do 359 dni,
-
eno leto od 360 do 729 dni,
-
dve leti od 730 do 1094 dni in
-
tri leta od 1095 do 1096 dni.
(2) Upravljavec sredstev sistema EZR države konec dneva
izračuna obrestne mere za vloge in posojila za vse standardne ročnosti.
Izračunane obrestne mere veljajo za predložene napovedi naslednji delovni dan.
Obrestna mera je fiksna za celotno obdobje trajanja posla.
6.3.3 Obrestne mere za vlogo posamezne standardne ročnosti
51. člen
Obrestne mere za vlogo posamezne standardne ročnosti so
odvisne od dejavnikov finančnega trga, ki vplivajo na oblikovanje obrestnih mer
depozitov sistema EZR države.
52. člen
(1) Obrestna mera za vlogo
posamezne standardne ročnosti se izračuna po naslednji enačbi:
OMv
= ROM + razmikD-ROM,
pri čemer so:
-
OMv – obrestna mera za vlogo posamezne standardne ročnosti,
-
ROM – referenčna obrestna mera in
-
razmikD-ROM –povprečni razmik med doseženimi oziroma
kotirajočimi obrestnimi merami za depozite sistema EZR države in ROM v
preteklem obdobju.
(2) Pri izračunih obrestnih mer upravljavec sredstev sistema
EZR države za referenčne obrestne mere uporablja tržno uveljavljene referenčne
obrestne mere primerljivih ročnosti.
(3) Če je obrestna mera, izračunana na podlagi prvega
odstavka tega člena, negativna, se za obrestovanje vloge posamezne standardne
ročnosti uporabi obrestna mera v višini 0 %.
6.3.4 Obrestne mere za posojilo posamezne standardne
ročnosti
53. člen
Obrestne mere za posojilo posamezne standardne ročnosti so odvisne
od dejavnikov finančnega trga, ki vplivajo na oblikovanje obrestnih mer
depozitov in kreditov sistema EZR države.
54. člen
(1) Obrestna mera za posojilo posamezne standardne ročnosti
se izračuna po naslednji enačbi:
OMp = OMv
+ razmikK-D,
pri čemer so:
-
OMp – obrestna mera za posojilo posamezne standardne
ročnosti,
-
OMv – obrestna mera za vlogo posamezne standardne ročnosti,
-
razmikK-D – povprečni razmik med obrestnimi merami za kredite
in depozite na medbančnem denarnem trgu.
(2) Za namen izračuna obrestne mere iz prejšnjega odstavka za
obrestno mero za vlogo posamezne standardne ročnosti ne velja prag 0 % iz
tretjega odstavka 52. člena tega pravilnika.
(3) Če je obrestna mera, izračunana na podlagi prvega
odstavka tega člena, nižja od 0,05 %, se za obrestovanje posojila posamezne
standardne ročnosti uporabi obrestna mera v višini 0,05 %.
6.3.5 Obrestne mere za vloge na odpoklic
55. člen
Pri določanju obrestne mere za vlogo na odpoklic na določen
dan se upoštevajo obrestna mera za denarna sredstva na podračunih za pretekli
mesec, obrestna mera za vloge na določen dan in delež, ki odraža nižjo
likvidnost vlog na odpoklic v primerjavi z vezanimi vlogami.
56. člen
Obrestna mera za vlogo na odpoklic posamezne standardne
ročnosti se izračuna po naslednji enačbi:
OMvo = OMpodračun
+ deležvo x (OMv – OMpodračun),
pri čemer so:
-
OMvo – obrestna mera za vlogo na odpoklic posamezne
standardne ročnosti,
-
OMpodračun – obrestna mera za denarna sredstva na podračunih
za pretekli mesec,
-
deležvo – odraža nižjo likvidnost vlog na odpoklic v
primerjavi z vezanimi vlogami,
-
OMv – obrestna mera za vlogo posamezne standardne ročnosti.
6.3.6 Obrestne mere za posojila na odpoklic
57. člen
Pri določanju obrestne mere za posojilo na odpoklic na
določen dan se upoštevata obrestna mera za posojilo na določen dan in delež, ki
odraža tveganja ponovnih naložb denarnih sredstev sistema EZR države zaradi
nepredvidljivosti vračil posojil.
58. člen
Obrestna mera za posojila na odpoklic posamezne standardne
ročnosti se izračuna po naslednji enačbi:
OMpo = OMp
+ (deležpo x OMp),
pri čemer so:
-
OMpo – obrestna mera za posojilo na odpoklic posamezne
standardne ročnosti,
-
OMp – obrestna mera za posojilo posamezne standardne
ročnosti,
-
deležpo – odraža tveganja ponovnih naložb denarnih sredstev
sistema EZR države zaradi nepredvidljivosti vračil posojil.
59. člen
Upravljavec sredstev sistema EZR države določa razmikD-ROM
iz 52. člena, razmikK-D iz 54. člena, deležvo iz 56.
člena in deležpo iz 58. člena tega pravilnika najmanj enkrat letno
do 31. januarja.
7. PRESEŽEK UPRAVLJANJA SISTEMA EZR DRŽAVE OZIROMA OBČINE
60. člen
(1) Presežek upravljanja so prejete obresti, zmanjšane za
plačane obresti.
(2) Preteklo obdobje je:
1.
letno obdobje, za katero se pripravi letni obračun presežka upravljanja
(v nadaljnjem besedilu: letni obračun), in zajema čas od 1. januarja do 31.
decembra, ali
2.
izredno obdobje, za katero se pripravi izredni obračun presežka
upravljanja (v nadaljnjem besedilu: izredni obračun), in zajema čas od 1.
januarja do zadnjega dne delovanja sistema EZR občine, kadar se ta ukine in
vključi:
-
v sistem EZR države ali
-
v primeru združitve občin v sistem EZR nove občine.
(3) Proračunu pripadajoči del presežka upravljanja je znesek
rezerve preteklega obdobja, povečan za presežek upravljanja preteklega obdobja
in zmanjšan za rezervo tekočega leta.
61. člen
(1) Obračun presežka upravljanja izdela upravljavec sredstev
sistema EZR.
(2) Upravljavec sredstev sistema EZR do 20. februarja izdela
obračun presežka upravljanja ter predlog razporeditve presežka upravljanja na
rezervo tekočega leta in na proračunu pripadajoči del presežka upravljanja.
Obračun izdela na obrazcu Obračun presežka upravljanja, ki je Priloga 2 tega
pravilnika in njegov sestavni del, ter ga do 28. februarja pošlje ministru,
pristojnemu za finance, za sistem EZR države oziroma županu za sistem EZR
občine.
62. člen
V primeru izrednega obračuna izdela upravljavec sredstev
sistema EZR občine obračun presežka upravljanja ter predlog razporeditve
presežka upravljanja na rezervo tekočega leta in na proračunu pripadajoči del
presežka upravljanja v roku, ki ga predstojnik drugega sistema EZR določi v
soglasju za vključitev neposrednih in posrednih uporabnikov ukinjenega sistema
EZR občine v drug sistem, ter ga isti dan pošlje županu. Obračun izdela na
obrazcu iz Priloge 2 tega pravilnika.
63. člen
(1) Rezerva tekočega leta se določi za vsako tekoče leto pri
izračunu proračunu pripadajočega dela presežka upravljanja preteklih obdobij.
Namenjena je poravnavanju obveznosti, nastalih zaradi neusklajenosti prihodkov
in odhodkov ter splošnih tveganj upravljanja sredstev sistema EZR, in znaša
najmanj 0,25 % bilančne vsote sistema EZR na zadnji dan v preteklem obdobju.
(2) Znesek rezerve tekočega leta se zaokroži navzgor na 10
eurov.
(3) Znesek rezerve tekočega leta je nič, kadar občina nima
vzpostavljenega upravljanja sredstev sistema EZR občine.
64. člen
(1) Minister, pristojen za finance, oziroma župan na podlagi
prejetega obračuna presežka upravljanja upravljavca sredstev sistema EZR iz 61.
in 62. člena tega pravilnika s sklepom o nakazilu proračunu pripadajočega dela
presežka upravljanja do 15. marca določi znesek in sklic za plačilni nalog.
(2) V primeru izrednega obračuna izda župan sklep iz
prejšnjega odstavka naslednji delovni dan po prejemu obračuna presežka upravljanja
upravljavca sredstev sistema EZR občine.
(3) V primeru izrednega obračuna znesek proračunu
pripadajočega dela presežka upravljanja ne sme biti večji od zneska,
prenesenega z zakladniškega podračuna ukinjenega sistema EZR občine na
zakladniški podračun drugega sistema EZR.
65. člen
(1) Minister, pristojen za finance, oziroma župan v treh
delovnih dneh od izdaje sklepa iz prejšnjega člena tega dostavi upravljavcu
sredstev sistema EZR, da izvede nakazilo proračunu pripadajočega dela presežka
upravljanja na podračun proračuna.
(2) V primeru izrednega obračuna župan dostavi sklep o
nakazilu proračunu pripadajočega dela presežka upravljanja upravljavcu drugega
sistema EZR naslednji delovni dan po izdaji sklepa.
66. člen
(1) Proračunu pripadajoči del presežka upravljanja z
zakladniškega podračuna nakaže upravljavec sredstev sistema EZR v desetih
delovnih dneh po prejemu sklepa.
(2) V primeru izrednega obračuna upravljavec sredstev drugega
sistema EZR nakaže proračunu pripadajoči del presežka upravljanja v dveh
delovnih dneh po prejemu sklepa. Presežek upravljanja nakaže na novo odprti
podračun občinskega proračuna.
8. VODENJE RAČUNOVODSKIH EVIDENC UPRAVLJAVCA SREDSTEV SISTEMA
EZR DRŽAVE OZIROMA OBČINE
8.1 Vodenje poslovnih knjig in računovodsko poročanje
67. člen
UJP vodi podatke upravljavca sredstev sistema EZR v registru
proračunskih uporabnikov pod šifro zakladnice.
68. člen
(1) Upravljavec sredstev sistema EZR vodi ločene poslovne
knjige. Ločeno izdela računovodsko poročilo, ki ga predloži Agenciji Republike
Slovenije za javnopravne evidence in storitve in ga vključi v prilogo
zaključnega računa proračuna, ter premoženjsko bilanco. Pri tem upošteva
pravila za neposredne proračunske uporabnike po zakonu, ki ureja javne finance,
pri čemer svojega računovodskega poročila ne vključi v računovodsko poročilo
državnega oziroma občinskega proračuna.
(2) Za namen poenotenega računovodskega poročanja upravljavec
sredstev sistema EZR države pridobiva podatke s področja vseh enotnih
zakladniških sistemov.
8.2 Prihodki in odhodki pri vrednotenju bilančnih postavk
upravljavca sredstev sistema EZR države oziroma občine
69. člen
(1) Denarna sredstva imetnikov podračunov evidentira
upravljavec sredstev sistema EZR v svojih poslovnih knjigah in poročilih,
namenjenih konsolidaciji, kot denarna sredstva na računih – na ločenih
podkontih glede na podkonto denarnih sredstev zakladniškega podračuna – in kot
obveznost do imetnikov podračunov, ki se obrestuje. Imetniki podračunov
evidentirajo ta denarna sredstva v svojih poslovnih knjigah kot denarna
sredstva na računih, v poročilih, namenjenih konsolidaciji, pa jih izkazujejo
kot terjatev do upravljavca sredstev sistema EZR.
(2) Sprememba stanja denarnih sredstev EZR mora biti enaka
vsoti:
1.
prihodkov, zmanjšanih za odhodke,
2.
prejemkov, zmanjšanih za izdatke,
3.
sprememb zunajbilančnih postavk in
4.
sprememb stanja denarnih sredstev sistema EZR zaradi tečajnih razlik.
(3) Zaradi kontroliranja sprememb stanja podračunov imetnikov
podračunov in denarnih sredstev zakladniškega podračuna upravljavec sredstev
sistema EZR na zunajbilančnih postavkah spremlja:
1.
stanje in promet EZR pri Banki Slovenije ter
2.
denarne tokove upravljanja denarnih sredstev EZR, ki niso izkazani kot
prihodki in odhodki oziroma prejemki in izdatki.
(4) Upravljavec sredstev sistema EZR evidentira:
-
vloge imetnikov podračunov kot obveznost iz prejetega depozita, imetniki
podračunov, ki te vloge dajejo, pa jih evidentirajo kot terjatev iz danega
depozita do upravljavca sredstev sistema EZR;
-
zadolževanje izven sistema EZR kot zadolževanje pri poslovnih bankah;
-
nalaganje denarnih sredstev sistema EZR v sistemu EZR kot dano posojilo
imetnikom podračunov, imetniki podračunov, ki ta posojila dobijo, pa jih
evidentirajo kot zadolževanje;
-
nalaganje denarnih sredstev sistema EZR izven sistema EZR kot terjatev
iz depozitov, nakupov zakladnih menic oziroma dolžniških vrednostnih papirjev,
katerih izdajatelj je Republika Slovenija.
(5) Upravljavec sredstev sistema EZR ugotovljeno rezervo
evidentira pri splošnem skladu, prenos proračunu pripadajočega dela presežka
upravljanja preteklega leta pa evidentira kot odhodek.
(6) Prejeta zavarovanja danih posojil se izkazujejo v
zunajbilančni evidenci.
70. člen
(1) Razmejitve in obračuni obresti ter drugih donosov
finančnih naložb v sistemu EZR in izven njega se obravnavajo kot samostojne
terjatve.
(2) Razmejitve in obračuni obresti ter drugih stroškov
finančnih obveznosti, vključno z vlogami, v sistemu EZR in izven njega se
obravnavajo kot samostojne obveznosti.
8.3 Način vpisovanja podatkov, potrebnih za spremljanje
upravljanja sredstev sistema EZR države oziroma občine, v plačilne naloge
71. člen
(1) Podrobnejša navodila, ki opredeljujejo označevanje vrst
poslov in posameznih dogodkov upravljanja sredstev sistema EZR (v nadaljnjem
besedilu: navodila), so objavljena na spletnem mestu državne uprave.
(2) Za vsa plačila, povezana z zakladniškim podračunom, se
uporablja sklic na številko obremenitve oziroma odobritve modela 58, ki ima
naslednjo obliko:
58
nnnnN-ppppppP-VPšššššš,
pri čemer so:
-
nnnnN 4-mestna šifra imetnika podračuna, ki je vključen v sistem EZR,
oziroma upravljavca sredstev sistema EZR in kontrolna številka;
-
ppppppP 6-mestna številka podkonta in kontrolna številka;
-
VP 2-mestna oznaka vrste posla iz navodila;
-
šššššš 6-mestna oznaka posla iz navodila.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko imetnik podračuna za
prilive na svoj podračun od upravljavca sredstev sistema EZR določi svoj sklic
odobritve.
9. KONČNI DOLOČBI
72. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehajo veljati:
-
Pravilnik za upravljanje likvidnosti sistema enotnega zakladniškega
računa (Uradni list RS, št. 18/04, 78/04, 120/07 in 22/10),
-
Pravilnik o nalaganju prostih denarnih sredstev posrednih uporabnikov
državnega in občinskih proračunov ter ožjih delov občin, ki so pravne osebe
(Uradni list RS, št. 62/14),
-
Pravilnik za upravljanje likvidnosti v sistemu enotnega zakladniškega
računa (Uradni list RS, št. 62/14),
-
Pravilnik o načinu obrestovanja, rokih obračuna in plačila obresti ter
določanju obrestnih mer za posle sistema enotnega zakladniškega računa (Uradni
list RS, št. 64/15),
-
Pravilnik o načinu ter rokih izdelave obračuna, poročanja in
razporejanja presežka upravljanja s prostimi denarnimi sredstvi na računih,
vključenih v sistem enotnega zakladniškega računa (Uradni list RS, št. 41/07,
81/09, 95/11 in 109/13),
-
Pravilnik o nalaganju denarnih sredstev izven sistema enotnega
zakladniškega računa države (Uradni list RS, št. 40/15),
-
Pravilnik o zadolževanju sistema enotnega zakladniškega računa države
(Uradni list RS, št. 40/15),
-
Pravilnik o poročanju o naložbah prostih denarnih sredstev izven sistema
enotnega zakladniškega računa države (Uradni list RS, št. 62/14) in
-
Pravilnik o vodenju računovodskih evidenc upravljanja denarnih sredstev
sistema enotnega zakladniškega računa (Uradni list RS, št. 120/07 in 104/09).
73. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 007-574/2019/10
Ljubljana, dne 15. maja 2020
EVA 2019-1611-0106
Mag. Andrej Šircelj
minister
za finance
Priloga
1: Obrazec za poročanje o naložbah prostih denarnih sredstev izven sistema
enotnega zakladniškega računa
Priloga
2: Obrazec za obračun presežka upravljanja