Uredba o samozaposlenih v kulturi

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o samozaposlenih v kulturi obsega:

-       Uredbo o samozaposlenih v kulturi (Uradni list RS, št. 45/10 z dne 4. 6. 2010),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o samozaposlenih v kulturi (Uradni list RS, št. 43/11 z dne 3. 6. 2011),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o samozaposlenih v kulturi (Uradni list RS, št. 64/12 z dne 24. 8. 2012),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o samozaposlenih v kulturi (Uradni list RS, št. 28/14 z dne 18. 4. 2014),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o samozaposlenih v kulturi (Uradni list RS, št. 35/16 z dne 13. 5. 2016),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o samozaposlenih v kulturi (Uradni list RS, št. 84/16 z dne 23.12. 2016),

-       Uredbo o spremembah Uredbe o samozaposlenih v kulturi (Uradni list RS, št. 25/23 z dne 24. 2. 2023).

UREDBA

o samozaposlenih v kulturi

(neuradno prečiščeno besedilo št. 6)

I. Vsebina uredbe

1. člen

Ta uredba podrobneje ureja vpis posameznikov v razvid samozaposlenih v kulturi pri ministrstvu, pristojnem za kulturo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), in pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje ter starševsko varstvo in zaposlovanje iz državnega proračuna (v nadaljnjem besedilu: pravica do plačila prispevkov za socialno varnost) ter določa postopek vpisa v razvid samozaposlenih v kulturi (v nadaljnjem besedilu: razvid) in postopek za priznanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost.

II. Vpis v razvid

2. člen

(1) V razvid se lahko vpiše, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:

-       da opravlja samostojno specializiran poklic na področjih iz 4. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17, 21/18 – ZNOrg, 3/22 – ZDeb in 105/22 – ZZNŠPP; v nadaljnjem besedilu: zakon) in ni uživalec pokojnine, in

-       da ima ustrezno strokovno izobrazbo oziroma z dosedanjim delom izkazuje, da je usposobljen za opravljanje te dejavnosti.

(2) Kdor prvič po končanem študiju zaprosi za vpis v razvid, se vpiše pod naslednjimi pogoji:

-       da njegovi študijski dosežki obetajo pomembno delovanje na področju kulture ali ko gre za deficitarni poklic,

-       da od zaključka študija oziroma strokovnega izpita, če je ta predpisan, nista minili več kakor dve leti.

(3) Šteje se, da posameznik samostojno opravlja specializiran poklic iz prvega odstavka tega člena, če z osebnim delom samostojno opravlja umetniško ali kakšno drugo kulturno dejavnost iz prve alinee prvega odstavka tega člena.

(4) Posameznikova usposobljenost za opravljanje dejavnosti na področju kulture se presoja na podlagi predloženega življenjepisa, bibliografije (po možnosti izpis iz COBISS) oziroma seznama del ali umetniških dosežkov, kritik in objav v strokovni literaturi, iz katerih sta razvidna tudi obseg in kakovost njegovega dela v zadnjem petletnem obdobju.

(5) Za študijske dosežke, ki obetajo pomembno delovanje na področju kulture, se štejejo dela in dosežki študentov v času študija, za katere so prejeli univerzitetno študentsko nagrado ali študentsko nagrado drugega visokošolskega zavoda na področju umetnosti in kulture ali drugi pomembni dosežki v času študija na področju umetnosti in kulture, ki se presojajo na podlagi življenjepisa, bibliografije oziroma seznama del ali umetniških dosežkov v času študija.

(6) Za deficitarne poklice se štejejo poklici, ki jih je zaradi kadrovskih potreb v kulturi treba posebej podpirati, pri čemer se pri njihovi določitvi upošteva pomanjkanje predstavnikov posameznega poklica ter dejstvo, da gre za nov poklic, ki se uveljavlja.

(7) Specializirani poklici in specializirani deficitarni poklici po tem členu uredbe so določeni v prilogah I in II, ki sta sestavni del te uredbe. Poklici se določijo na predlog ministra, pristojnega za kulturo (v nadaljnjem besedilu: minister), po predhodnem posvetovanju s strokovnimi komisijami iz 20. člena zakona za posamezna področja oziroma vidike kulture.

(8) Strokovne komisije najmanj vsaka tri leta znova pregledajo seznama specializiranih poklicev in ministru lahko predlagajo spremembo uredbe v tem delu.

3. člen

Posamezniku, ki je že bil vpisan v razvid in po izbrisu iz razvida ponovno poda vlogo za vpis z istim specializiranim poklicem in je ta poklic ob ponovnem vpisu opredeljen v tej uredbi, se ponovno preveri le pogoj, da posameznik ni uživalec pokojnine. Prejšnji stavek ne velja za posameznika, ki je bil izbrisan po uradni dolžnosti na podlagi 7. člena.

4. člen

Posameznik se vpiše v razvid na podlagi vloge. Vlogi priloži dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 2. člena te uredbe, ki jih organ sam ne more pridobiti iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, po uradni dolžnosti.

5. člen

(1) O zahtevi za vpis v razvid odloči minister z odločbo.

(2) Minister sprejme odločitev o vpisu v razvid po posvetovanju s strokovno komisijo iz 20. člena zakona.

6. člen

Na podlagi odločbe iz prvega odstavka prejšnjega člena se predlagatelj vpiše v razvid.

III. Izbris iz razvida

7. člen

(1) Samozaposleni se izbriše iz razvida na lastno zahtevo ali po uradni dolžnosti, če ministrstvo ugotovi, da ne izpolnjuje več pogojev.

(2) Izbris po uradni dolžnosti se opravi tudi v primeru upokojitve, plačevanja prispevkov za obvezno socialno varnost na drugi pravni podlagi, iz česar izhaja, da samozaposleni v kulturi ne opravlja samostojno specializiranega poklica, ali v primeru smrti upravičenca.

(3) Z dnem izbrisa samozaposlenega iz razvida preneha tudi pravica do plačila prispevkov za socialno varnost.

IV. Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost

8. člen

(1) Samozaposleni v kulturi lahko z vlogo zaprosi za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost, če njegovo delo v zadnjih petih letih pomeni izjemen kulturni prispevek.

(2) Pri deficitarnih poklicih lahko samozaposleni v kulturi zaprosi za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru, če njegovo delo v zadnjih petih letih pomeni prispevek k razvoju področja, ki ga zajema deficitarni poklic iz priloge II, ki je sestavni del te uredbe.

(3) Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost se podeljuje za pet let, z možnostjo ponovnih podeljevanj.

(4) Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost samozaposlenemu v kulturi preneha po zakonu naslednji dan, ko izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena se samozaposlenemu v kulturi, ki je dosegel starost najmanj 55 let in mu je bila priznana pravica do plačila prispevkov iz državnega proračuna v skupnem trajanju najmanj 20 let, pri čemer se v to obdobje všteva tudi čas zaposlitve v javnih zavodih s področja kulture, prizna pravica do plačila prispevkov za socialno varnost vse do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

9. člen

(1) Za izjemen kulturni prispevek iz prvega odstavka prejšnjega člena se šteje predlagateljevo delo, ki je po obsegu in kakovosti v strokovni in širši javnosti ovrednoteno kot izjemno (npr. državna nagrada na področju kulture ali primerljiva nagrada, ki jo podeljujejo stanovska društva, primerljiva mednarodna nagrada ali priznanje za izvedeno avtorsko delo, dokumentirane kritike oziroma objave v strokovni literaturi, odmevnost izvedbe dela in drugi viri o izvedbi dela v domači oziroma mednarodni javnosti).

(2) Za prispevek k razvoju področja, ki ga zajema deficitarni poklic iz drugega odstavka prejšnjega člena, se šteje predlagateljevo delo, ki je po obsegu in kakovosti v strokovni in širši javnosti ovrednoteno kot visoko strokovno (npr. odzivi strokovne javnosti, odmevnost izvedbe/opravljenega dela, priporočila stanovskih društev ali stroke, izkazana strokovnost delovnih referenc, profesionalni prispevek na področju ter pomen dela za razvoj in uveljavitev poklica).

(3) Podrobnejši kvantitativni in kvalitativni kriteriji izjemnega kulturnega prispevka in prispevka k razvoju področja, ki ga zajema deficitarni poklic, za posamezne poklice so določeni v prilogah I in II te uredbe.

10. člen

(1) Vloga za priznanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost mora vsebovati naslednja dokazila:

-       dokumentacijo, iz katere je razvidno, da pomeni vlagateljevo delo v zadnjih petih letih izjemen kulturni prispevek, ali dokumentacijo, iz katere je razvidno, da pomeni njegovo delo v zadnjih petih letih prispevek k razvoju področja, ki ga zajema deficitarni poklic (v primeru vloge za več poklicev mora biti priložen seznam del za zadnjih pet let za vsak poklic posebej),

-       odločbe o odmeri dohodnine oziroma davčne obračune akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki so bili podlaga za odločbo o odmeri dohodnine, in druge davčne odločbe ter podatke iz obračunov davčnega odtegljaja, za pretekla tri leta,

-       dokazilo o izpolnjevanju pogoja iz druge alinee petega odstavka 8. člena te uredbe, če vlagatelj uveljavlja pravico do plačila prispevkov za socialno varnost trajno do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine,

-       podatek o datumu izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine,

-       pisne izjave o soavtorstvu

-       pisne izjave in seznam iz 21.b člena uredbe.

(2) Potrdila, izpiske in druge podatke o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, ki jih je treba priložiti vlogi kot dokazilo na podlagi te uredbe, pridobi organ, ki odloča o zahtevku vlagatelja.

11. člen

(1) O zahtevi za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost odloči minister z odločbo.

(2) Minister sprejme odločitev o priznanju pravice do plačila prispevkov po posvetovanju s strokovno komisijo iz 20. člena zakona in po posvetovanju s Kulturniško zbornico Slovenije.

(3) Minister sprejme odločitev iz prejšnjega odstavka na podlagi mnenja strokovne komisije o izpolnjevanju kvantitativnih in kvalitativnih kriterijev iz tretjega odstavka 9. člena te uredbe in mnenja, da je predlagateljevo delo v zadnjih petih letih po obsegu in kakovosti v strokovni in širši javnosti ovrednoteno kot izjemno oziroma kot visoko strokovno.

(4) Če Kulturniška zbornica Slovenije ne predloži mnenja najpozneje v 15 dneh od dneva vročitve zahteve, minister odloči o pravici do plačila prispevkov brez njenega mnenja.

(5) Če posameznik poda zahtevo za vpis v razvid in zahtevo za priznanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost istočasno, minister o obeh vlogah odloči hkrati.

(6) Če je zahteva za priznanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost podana istočasno z zahtevo za vpis v razvid, se pravica do plačila prispevkov lahko prizna z dnem vpisa v razvid, sicer se lahko prizna s prvim dnem naslednjega meseca, ko je vloga za priznanje pravice do plačila prispevkov popolna.

V. Uveljavljanje pravice do plačila prispevkov

11.a člen

(1) Upravičenec do plačila prispevkov za socialno varnost (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) lahko uveljavlja pravico do plačila prispevkov za socialno varnost, če:

-       njegovi dohodki ne presegajo dohodkovnega cenzusa iz 13. člena te uredbe in

-       je rezident Republike Slovenije za davčne namene.

(2) Izpolnjevanje pogojev iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka tega člena se preverja vsako leto.

12. člen

(1) Dohodkovni položaj samozaposlenemu ne zagotavlja normalnih pogojev za delo, če njegovi dohodki ne presegajo dohodkovnega cenzusa po tej uredbi.

(2) Dohodki iz prejšnjega odstavka so dohodki, ki so obdavčeni z dohodnino, in sicer:

1.     dohodek iz dejavnosti in

2.     drugi dohodki.

(3) Dohodki iz prejšnjega odstavka se ugotavljajo na naslednji način:

1.     dohodek iz dejavnosti:

-   če se samozaposlenemu davčna osnova za dohodek iz dejavnosti ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, se za dohodek štejejo davčno priznani prihodki. Ta dohodek se ugotovi na podlagi obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki je bil podlaga za odločbo o odmeri dohodnine (v nadaljnjem besedilu: obračun),

-   če se samozaposlenemu davčna osnova za dohodek iz dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se za dohodek šteje prihodek. Ta dohodek se ugotovi na podlagi odločbe o odmeri dohodnine oziroma obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

2.     drugi dohodki: se upoštevajo v višini, ki je enaka vsoti davčnih osnov od teh dohodkov, v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino. Ti dohodki se ugotovijo na podlagi davčnih odločb ter podatkov iz obračuna davčnega odtegljaja.

(4) Pri izračunu cenzusa se od dohodkov iz prejšnjega odstavka, ugotovljenih za posamezno leto, odštejejo:

-       obračunani obvezni prispevki za socialno varnost, ki jih je samozaposleni plačal sam,

-       obračunani obvezni prispevki za socialno varnost, plačani iz državnega proračuna, za samozaposlene, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov v obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, če so bili navedeni prispevki vključeni kot prihodki v davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti,

-       zneski dohodkov, ki jih je samozaposleni prejel iz naslova delovnih štipendij in kulturnih žepnin ministrstva, delovnih štipendij Javne agencije za knjigo, delovnih štipendij iz naslova knjižničnega nadomestila ter drugih primerljivih umetniških štipendij, namenjenih spodbujanju ustvarjanja na področjih, ki jih določa 4. člen zakona in jih podeljujejo domače ali tuje organizacije, ter

-       dohodki iz naslova nagrad na področju kulture, ki so zajeti v odločbah oziroma obračunih iz prejšnjega odstavka.

(5) Nagrade iz prejšnjega odstavka so:

-       nacionalne nagrade določene v prilogi V, ki je sestavni del te uredbe, ter

-       najvišje nagrade in priznanja svetovnega merila, ki se podeljujejo na nadnacionalni ravni, ter druge mednarodne nagrade in priznanja, za katere strokovne komisije iz 20. člena zakona za posamezno področje presodijo, da so na primerljivi ravni z nagradami iz prejšnje alinee.

(6) Druge primerljive umetniške štipendije iz četrtega odstavka tega člena so štipendije namenjene spodbujanju ustvarjanja s področij, ki jih določa 4. člen zakona, ki jih podeljujejo slovenske in tuje organizacije ter nimajo izobraževalnega značaja. Mnenje o tem, ali gre za primerljivo umetniško štipendijo, podajo strokovne komisije iz 20. člena zakona za posamezno področje.

13. člen

(1) Dohodkovni cenzus se za vsako posamezno leto določi na podlagi povprečne bruto plače za 36. plačni razred, v obsegu osnovne plače, iz plačne lestvice, ki je priloga zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, za pretekla tri leta, ki se preračuna na letno raven. Preračun se opravi na naslednji način: (vsota 36 bruto plač za pretekla tri leta/3).

(2) Višino dohodkovnega cenzusa za posamezno leto objavi ministrstvo najpozneje do konca februarja na spletnih straneh ministrstva.

14. člen

(1) Izpolnjevanje dohodkovnega cenzusa se ugotavlja za vsako tekoče leto na podlagi povprečja dohodkov za pretekla tri leta, ugotovljenih na podlagi odločb o odmeri dohodnine oziroma davčnih obračunov akontacij dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki so bili podlaga za odločbo o odmeri dohodnine, in drugih davčnih odločb ter podatkov iz obračuna davčnega odtegljaja za pretekla zadnja tri leta.

(2) Ministrstvo na podlagi zahtevka, pridobi od pristojnega davčnega organa podatke iz prejšnjega člena, potrebne za odločanje o pravici do plačila prispevkov iz državnega proračuna. Upravičenec, ki želi uveljavljati znižanje dohodkovnega cenzusa iz naslova obračunanih obveznih prispevkov za socialno varnost, plačanih iz državnega proračuna, mora ministrstvu za kulturo predložiti izjavo, da je za znesek teh prispevkov povečal prihodke v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Podatke o prejemu delovnih štipendij ministrstva, Javne agencije za knjigo ter delovnih štipendij iz naslova knjižničnega nadomestila in kulturnih žepnin pridobi ministrstvo iz lastnih evidenc in evidenc Javne agencije za knjigo. Upravičenec, ki želi uveljavljati odbitek iz naslova nagrad na področju kulture in drugih primerljivih umetniških štipendij, ki jih je prejel v preteklih zadnjih treh letih in so opredeljene v petem in šestem odstavku 12. člena te uredbe, mora predložiti dokazila o njihovem prejemu ter podati izjavo, da so ti dohodki zajeti v odločbah oziroma obračunih iz prejšnjega odstavka.

(3) (črtan).

15. člen

(1) Dokler dohodkovni cenzus ni ugotovljen, se prispevki za socialno varnost plačujejo kot akontacija.

(2) Ministrstvo izda upravičencu odločbo, s katero ustavi plačevanje prispevkov za socialno varnost s prvim dnem naslednjega meseca, če ugotovi preseganje dohodkovnega cenzusa. Ministrstvo upravičencu ustavi plačevanje prispevkov za socialno varnost do pridobitve novih podatkov, iz katerih izhaja, da je ponovno upravičen do izplačila prispevkov.

(3) Z odločbo iz prejšnjega odstavka se upravičencu naloži tudi vračilo vseh že plačanih akontacij prispevkov v tekočem letu.

(4) Če upravičenec ne vrne plačanih akontacij prispevkov iz prejšnjega odstavka, se obveznost iz teh odločb pošlje v izvršitev pristojnemu davčnemu organu.

(5) Upravičenec lahko pisno zahteva ustavitev izplačevanja akontacije prispevkov za tekoče leto. Ministrstvo izda o tem odločbo, s katero upravičencu ustavi izplačevanje akontacije prispevkov s prvim dnem naslednjega meseca in ne čaka na pridobitev podatkov skladno s 14. členom te uredbe, iz katerih izhaja, da upravičenec presega dohodkovni cenzus.

(6) Če se pozneje iz pridobljenih podatkov potrdi upravičenost do plačila prispevkov za socialno varnost, lahko upravičenec od pristojnega davčnega organa zahteva vračilo zneska prispevkov za socialno varnost, ki jih je v tekočem letu plačal sam, in sicer do višine, določene v prvem odstavku 83. člena zakona.

(7) Če se pozneje iz pridobljenih podatkov potrdi pravilnost ustavitve plačila prispevkov za socialno varnost, se upravičencu naloži tudi vrnitev zneska vseh že plačanih prispevkov za socialno varnost od 1. januarja tekočega leta naprej.

15.a člen

(1) Ministrstvo izda upravičencu odločbo, s katero ustavi plačevanje akontacij prispevkov oziroma prispevkov za socialno varnost s prvim dnem naslednjega meseca, če ugotovi, da samozaposleni v kulturi v času plačevanja prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna ni bil rezident Republike Slovenije za davčne namene. Ministrstvo upravičencu ustavi plačevanje prispevkov za socialno varnost do pridobitve novih podatkov, iz katerih izhaja, da je ponovno upravičen do izplačila prispevkov.

(2) Z odločbo iz prejšnjega odstavka se upravičencu naloži tudi vračilo vseh že plačanih prispevkov v tekočem letu za čas, ko samozaposleni v kulturi ni bil rezident Republike Slovenije za davčne namene.

(3) Če upravičenec ne vrne plačanih akontacij prispevkov oziroma prispevkov iz prejšnjega odstavka, se obveznost iz teh odločb pošlje v izvršitev pristojnemu davčnemu organu.

16. člen

(1) Ministrstvo izda odločbo, s katero začne upravičencu ponovno izplačevati akontacije prispevkov s prvim dnem naslednjega meseca, ko pridobi podatke skladno s 14. členom te uredbe, iz katerih izhaja, da upravičenec ne presega dohodkovnega cenzusa.

(2) V primeru iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec od pristojnega davčnega organa za obdobje od 1. januarja tekočega leta naprej zahteva vračilo zneska prispevkov za socialno varnost, ki jih je plačal sam, do višine, določene v prvem odstavku 83. člena zakona.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko upravičenec od 1. januarja dalje pisno zaprosi za ponovno izplačevanje akontacije prispevkov za tekoče leto. Ministrstvo izda odločbo, s katero začne upravičencu ponovno izplačevati akontacije prispevkov s prvim dnem naslednjega meseca, ko upravičenec poda izjavo, da ne presega dohodkovnega cenzusa in ne čaka na pridobitev podatkov skladno s 14. členom te uredbe, iz katerih izhaja, da upravičenec ne presega dohodkovnega cenzusa.

(4) Če se pozneje iz pridobljenih podatkov skladno s 14. členom te uredbe ugotovi, da upravičenec presega dohodkovni cenzus, se upravičencu naloži tudi vrnitev zneska vseh že plačanih akontacij prispevkov za tekoče leto.

17. člen

(1) Ministrstvo izda odločbo, s katero začne upravičencu ponovno izplačevati akontacije prispevkov oziroma prispevke s prvim dnem naslednjega meseca, ko pridobi podatke, iz katerih izhaja, da je upravičenec rezident Republike Slovenije za davčne namene.

(2) V primeru iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec od pristojnega davčnega organa za obdobje, ko je bil rezident Republike Slovenije za davčne namene zahteva vračilo zneska prispevkov za socialno varnost, ki jih je plačal sam, do višine, določene v prvem odstavku 83. člena zakona.

VI. Mirovanje pravice do prispevkov

18. člen

(1) Upravičenec lahko iz utemeljenih razlogov, in sicer v primeru študija, zaposlitve za določen čas, začasnega odhoda v tujino, zaradi bolezni, poškodbe ali nege družinskih članov po predpisih o zdravstvenem zavarovanju v trajanju nad 30 delovnih dni, ali starševskega dopusta po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo, zaprosi za mirovanje pravice do prispevkov za socialno varnost, vendar ne dlje kot za eno leto. Vloga za mirovanje te pravice mora biti vložena vsaj mesec dni pred želenim datumom mirovanja pravice.

(2) Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost se lahko na predlog upravičenca podaljša za čas trajanja mirovanja zaradi starševskega dopusta ali zaradi bolezni, poškodbe ali nege družinskih članov po predpisih o zdravstvenem zavarovanju v trajanju nad 30 delovnih dni. V tem primeru upravičenec predloži odločbo pristojnega centra za socialno delo o priznanju posamezne vrste starševskega dopusta oziroma mnenje zdravniške komisije o zadržanosti z dela.

19. člen

(1) Ministrstvo pošlje odločbe, ki jih izda po tej uredbi, v osmih dneh pristojni izpostavi Davčne uprave Republike Slovenije, območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.

(2) Upravičenec lahko za čas trajanja pravice do plačila prispevkov pooblasti ministrstvo, da zanj oddaja elektronski obrazec obračuna prispevkov za socialno varnost in zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: elektronski obrazec obračuna) na pristojni davčni organ. V primeru, da upravičenec zaradi višje zavarovalne osnove doplačuje mesečne prispevke, v primeru, da ministrstvo zaradi preseganja dohodkovnega cenzusa ali v primeru, da ni rezident Republike Slovenije za davčne namene ustavi plačevanje prispevkov ali v primeru mirovanja pravice do plačila prispevkov, oddaja elektronski obrazec obračuna upravičenec sam.

(3) V primeru, da upravičenec v skladu z 20. členom te uredbe ne predloži podatkov, ki vplivajo na oddajo elektronskega obrazca obračuna, mora obrazec oziroma popravek tega oddati sam.

VII. Sporočanje podatkov in uporaba predpisov

20. člen

Samozaposleni v kulturi in upravičenec do plačila prispevkov za socialno varnost morata sporočiti vsako spremembo podatkov, ki vpliva na vpis v razvid in pridobitev oziroma uživanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost, na oddajo elektronskega obrazca obračuna in določitev višine plačila prispevkov za socialno varnost v 15 dneh po njenem nastanku.

21. člen

Za uveljavljanje pravic po tej uredbi se glede vseh postopkovnih vprašanj, ki niso urejena s to uredbo, uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek.

VII.a Pomoč po pravilu »de minimis«

21.a člen

(1) Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost po tej uredbi se dodeli kot pomoč »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči »de minimis« (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013).

(2) Skupna pomoč »de minimis«, ki se odobri in izplača istemu upravičencu − enotnemu podjetju, ne sme presegati zgornje meje, 200.000 eurov, v kateremkoli obdobju treh proračunskih let ne glede na obliko in namen pomoči. Enotno podjetje je podjetje, kot je opredeljeno v 2. točki 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013.

(3) Če je upravičenec za iste upravičene stroške prejel ali namerava prejeti tudi državno pomoč, skupni znesek prejete pomoči ne sme preseči zgornje meje in intenzivnosti pomoči, določene za posebne okoliščine vsakega primera v predpisih Evropske unije.

21.b člen

(1) Ministrstvo od prejemnika pomoči pred dodelitvijo pomoči »de minimis« pridobi:

-       pisno izjavo o že prejetih pomočeh »de minimis«, vključno z navedbo, pri katerih dajalcih in v kakšnem znesku, o kandidaturi za pomoč »de minimis« in o že odobreni in še ne izplačani pomoči »de minimis«, vse v zadnjem triletnem obdobju,

-       pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške,

-       pisno izjavo, da z dodeljenim zneskom pomoči »de minimis« ne bo presežena zgornja meja pomoči »de minimis« in dovoljene intenzivnosti pomoči po drugih predpisih, in

-       seznam vseh z njim povezanih podjetij.

(2) Ministrstvo prejemnika obvesti, da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije št. 1407/2013, o višini pomoči »de minimis« pomoči ter o nazivu in številki sheme »de minimis« pomoči.

Priloga I: Specializirani poklici na področju kulture in kriteriji izjemnega kulturnega prispevka za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost

Priloga II: Specializirani poklici na področju kulture − deficitarni poklici in kriteriji prispevka k razvoju področja, ki ga zajema deficitarni poklic, za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost

Priloga III: (črtana)

Priloga IV: (črtana)

Priloga V: Nacionalne nagrade na področju kulture

Uredba o samozaposlenih v kulturi (Uradni list RS, št. 45/10) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»VIII. Prehodne in končna določba

22. člen

Upravičenci, ki so pridobili pravico do plačila prispevkov za socialno zavarovanje pred uveljavitvijo te uredbe, obdržijo to pravico do izteka obdobja, za katero jim je bila priznana, pod pogoji iz Uredbe o samozaposlenih v kulturi (Uradni list RS, št. 9/04 in 76/06).

23. člen

(1) Postopki za vpis v razvid, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se dokončajo po določbah te uredbe.

(2) Postopki za priznanje pravice do plačila prispevkov za socialno zavarovanje, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo po predpisih, ki so za vlagatelja ugodnejši.

24. člen

Podatki iz razvida samozaposlenih se uskladijo s to uredbo v treh mesecih po njeni uveljavitvi.

25. člen

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o samozaposlenih v kulturi (Uradni list RS, št. 9/04 in 76/06).

26. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o samozaposlenih v kulturi (Uradni list RS, št. 43/11) spreminja 22. člen uredbe tako, da se glasi:

»22. člen

Upravičenci, ki so pridobili pravico do plačila prispevkov za socialno varnost pred uveljavitvijo te uredbe, obdržijo to pravico do izteka obdobja, za katero jim je bila priznana, pod pogoji iz Uredbe o samozaposlenih v kulturi (Uradni list RS, št. 9/04 in 76/06).«;

spreminja 23. člen uredbe tako, da se glasi:

»23. člen

(1) Postopki za vpis v razvid, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se dokončajo po določbah te uredbe.

(2) Postopki za priznanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo po predpisih, ki so za vlagatelja ugodnejši.«;

ter vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

9. člen

(1) Ta uredba se uporablja že pri ugotavljanju cenzusa za leto 2011, razen če je za upravičenca, ki mu je bila pravica do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna v skladu s 83. členom Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08 in 4/10) podeljena pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 20/11), ugodneje, da se njegov cenzus ugotovi po do sedaj veljavnih predpisih.

(2) Samozaposleni, katerim je bil ob uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 20/11) že ugotovljeno preseganje dohodkovnega cenzusa iz 85. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08 in 4/10), lahko v treh mesecih po uveljavitvi sprememb uredbe zaprosi za ponovno ugotovitev cenzusa po tej uredbi. Če se na podlagi novega izračuna izkaže, da upravičenec ne presega dohodkovnega cenzusa, se mu povrnejo že plačani obvezni prispevki za socialno varnost, ki jih je samozaposleni plačal sam, brez obresti.

10. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o samozaposlenih v kulturi (Uradni list RS, št. 64/12) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

7. člen

Upravičenci, ki so pridobili pravico do plačila prispevkov za socialno varnost pred uveljavitvijo te uredbe, obdržijo to pravico do izteka obdobja, za katero jim je bila priznana, pod pogoji iz Uredbe o samozaposlenih v kulturi (Uradni list RS, št. 45/10 in 43/11).

8. člen

(1) Postopki za vpis v razvid, o katerih pred uveljavitvijo te uredbe še ni bilo odločeno z dokončno odločbo, se dokončajo po določbah te uredbe.

(2) Postopki za priznanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost, o katerih pred uveljavitvijo te uredbe še ni bilo odločeno z dokončno odločbo, se končajo po določbah te uredbe.

9. člen

Podatki iz razvida samozaposlenih se uskladijo s to uredbo v treh mesecih po njeni uveljavitvi.

Samozaposleni, ki so na dan uveljavitve te uredbe vpisani v razvid pod spodaj navedene poklice, se jim po uradni dolžnosti sedanji poklic nadomesti z novim poklicem v skladu s to uredbo, in sicer:

-       vpisani pod poklic arhivar se vpišejo pod poklic arhivist;

-       vpisani pod poklic avtor radijskih iger in poklic dramatik se vpišejo pod poklic dramatik (avtor radijskih iger);

-       vpisani pod poklice cirkuški artist, iluzionist, kaskader, klovn, lajnar, mimik/pantomimik, pravljičar/pripovedovalec se vpišejo pod poklic performer;

-       vpisani pod poklic konservator-restavrator za mozaik, vitraž, stara glasbila se vpišejo pod poklic konservator-restavrator;

-       vpisani pod poklic kritik in poklic recenzent se vpišejo pod poklic kritik/recenzent;

-       vpisani pod poklic lektor se vpišejo pod poklic lektor (gledališki lektor);

-       vpisani pod poklic masker se vpišejo pod poklic oblikovalec maske;

-       vpisani pod poklic opremljevalec, glasbeni se vpišejo pod poklic glasbeni opremljevalec;

-       vpisani pod poklic prevajalec na področju leposlovja in humanistike, prevajalec klasičnih besedil s področja leposlovja in humanistike in poklic prevajalec filmov se vpišejo pod poklic prevajalec v slovenski jezik in iz slovenskega jezika v tuj jezik;

-       vpisani pod poklic redaktor in poklic urednik se vpišejo pod poklic urednik (redaktor);

-       vpisani pod poklic restavrator se vpišejo pod poklic konservator/restavrator;

-       vpisani pod poklic tonski mojster se vpišejo pod poklic oblikovalec zvoka;

-       vpisani pod poklic ustvarjalec glasbe s pomočjo nosilcev zvoka se vpišejo pod poklic skladatelj.

(3) Samozaposlene, ki so na dan uveljavitve te uredbe vpisani v razvid, pod naslednjimi poklici: avtor gledališke zvočne in glasbene opreme, igralec-animator lutk, intermedijski tehnik – programer, kaligraf/iluminator, karikaturist, knjigarnar, modelar / maketar, preparator, risar, svetovalec za kulturno-umetniške programe, tapiserist, tehnični oblikovalec uprizoritve, se pozove, da v roku enega meseca od prejema poziva podajo vlogo za spremembo poklica v skladu s to uredbo oziroma podajo vlogo za izbris iz razvida. V primeru podaje izjave o spremembi poklica in izpolnjevanja pogojev za vpis pod željen poklic bo izdana odločba o spremembi poklica. V primeru, da samozaposleni, vpisan v enem mesecu od prejema poziva, ne poda izjave ali vloge za spremembo vpisa poklica oziroma ne poda vloge za izbris, se samozaposleni za navedene poklice izbriše iz razvida po uradni dolžnosti, in sicer z dnem, ko poteče trimesečni rok od uveljavitve te uredbe.

10. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o samozaposlenih v kulturi (Uradni list RS, št. 28/14) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

13. člen

(1) Postopki za vpis v razvid, o katerih pred uveljavitvijo te uredbe še ni bilo odločeno z dokončno odločbo, se dokončajo v skladu s to uredbo.

(2) Postopki za priznanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost, o katerih pred uveljavitvijo te uredbe še ni bilo odločeno z dokončno odločbo, se končajo v skladu s to uredbo.

(3) Določba 6. člena te uredbe, ki se nanaša na način določanja dohodkovnega cenzusa, se začne uporabljati s 1. 1. 2015. Do uveljavitve te določbe se uporablja določba prvega odstavka 13. člena Uredbe o samozaposlenih v kulturi (Uradni list RS, št. 45/10, 43/11 in 64/12).

14. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o samozaposlenih v kulturi (Uradni list RS, št. 35/16) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

4. člen

Obveznost priglasitve velja za upravičence do plačila prispevkov za socialno varnost, katerim je odločba o dodelitvi pravice izdana od uveljavitve te uredbe dalje in za obdobje pravice od uveljavitve te uredbe dalje.

5. člen

Ta uredba začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o samozaposlenih v kulturi (Uradni list RS, št. 84/16) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:

»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA

8. člen

(1) Postopki za vpis v razvid, o katerih pred uveljavitvijo te uredbe še ni bilo odločeno, se končajo v skladu s to uredbo.

(2) Določbe te uredbe se uporabljajo od 1. januarja 2017. Do takrat se za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna uporabljajo določbe Uredbe o samozaposlenih v kulturi (Uradni list RS, št. 45/10, 43/11, 64/12, 28/14 in 35/16).

(3) Postopki za priznanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se dokončajo po dosedanjih predpisih.

(4) Poklici iz razvida samozaposlenih se uskladijo s to uredbo v treh mesecih po njeni uveljavitvi.

9. člen

(1) Samozaposlenim, ki so na dan uveljavitve te uredbe vpisani v razvid pod spodaj navedene poklice, se jim po uradni dolžnosti dosedanji naziv poklica nadomesti z novim nazivom poklica v skladu s to uredbo, in sicer:

-       vpisani pod poklica arhitekt in krajinski arhitekt se vpišejo pod poklic arhitekt (arhitekt, krajinski arhitekt, arhitekt urbanist, oblikovalec notranje opreme);

-       vpisani pod poklica dirigent in zborovodja se vpišejo pod poklic dirigent (dirigent, zborovodja);

-       vpisani pod poklice dramatik, pesnik in pisatelj se vpišejo pod poklic književnik (dramatik, esejist, pesnik, pisatelj);

-       vpisani pod poklice industrijski oblikovalec, oblikovalec vidnih sporočil, oblikovalec tekstilij in oblačil in unikatni oblikovalec se vpišejo pod poklic oblikovalec (industrijski oblikovalec, unikatni oblikovalec, oblikovalec vidnih sporočil, oblikovalec tekstilij in oblačil);

-       vpisani pod poklic mešalec slike se vpišejo pod poklic snemalec (filmski, videa, za elektronske medije);

-       vpisani pod poklica mešalec zvoka in režiser zvoka se vpišejo pod poklic oblikovalec zvoka;

-       vpisani pod poklic moderator/voditelj in napovedovalec (radijski, televizijski) se vpišejo pod poklic napovedovalec voditelj;

-       vpisani pod poklic pisec glasbenih besedil se vpišejo pod poklic pisec glasbenih besedil/libretist;

-       vpisani pod poklic konservator (arhitekt, gradbenik, strojnik) se vpišejo pod poklic konservator.

(2) Samozaposlene, ki so na dan uveljavitve te uredbe vpisani v razvid pod naslednjimi poklici: antikvar, interdisciplinarni ustvarjalec sodobne umetnosti in leksikograf, se pozove, da v roku treh mesecev od prejema poziva podajo vlogo za spremembo naziva poklica v skladu s to uredbo oziroma podajo vlogo za izbris iz razvida za navedeni poklic. V primeru podaje izjave o spremembi naziva poklica in izpolnjevanja pogojev za vpis pod želeni poklic bo izdana odločba o spremembi poklica. Če samozaposleni v enem mesecu od prejema poziva ne poda izjave ali vloge za spremembo vpisa naziva poklica oziroma ne poda vloge za izbris, se za navedene poklice izbriše iz razvida po uradni dolžnosti, in sicer z dnem, ko poteče šestmesečni rok od uveljavitve te uredbe. Samozaposleni, ki ima priznano pravico do plačila prispevkov za socialno varnost, se za navedene poklice izbriše iz razvida s potekom priznane pravice do plačila prispevkov za socialno varnost.

10. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah Uredbe o samozaposlenih v kulturi (Uradni list RS, št. 25/23) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

6. člen

(1) Ne glede na prilogo I Uredbe o samozaposlenih v kulturi (Uradni list RS, št. 45/10, 43/11, 64/12, 28/14, 35/16 in 84/16) se za izjemen kulturni prispevek šteje tudi predlagateljevo delo, ki izpolnjuje najmanj 50 odstotkov vseh točk pri kvantitativnem kriteriju in najmanj 50 odstotkov zahtevanih točk za vsak posamezen kvalitativni kriterij iz priloge I Uredbe o samozaposlenih v kulturi (Uradni list RS, št. 45/10, 43/11, 64/12, 28/14, 35/16 in 84/16), če predlagateljevo delo v zadnjih petih letih zajema tudi obdobje od 12. marca 2020 do 31. maja 2022.

(2) Ne glede na prilogo II Uredbe o samozaposlenih v kulturi (Uradni list RS, št. 45/10, 43/11, 64/12, 28/14, 35/16 in 84/16) se za prispevek k razvoju področja, ki ga zajema deficitarni poklic, šteje tudi predlagateljevo delo, ki izpolnjuje najmanj 50 odstotkov vseh točk pri kvantitativnem kriteriju in najmanj 50 odstotkov zahtevanih točk za vsak posamezen kvalitativni kriterij iz priloge II Uredbe o samozaposlenih v kulturi (Uradni list RS, št. 45/10, 43/11, 64/12, 28/14, 35/16 in 84/16), če predlagateljevo delo v zadnjih petih letih zajema tudi obdobje od 12. marca 2020 do 31. maja 2022.

(3) V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena znaša prag za izpolnitev pogoja izjemnosti v okviru posameznega specializiranega poklica oziroma prag za izpolnitev pogoja strokovnosti v okviru posameznega specializiranega deficitarnega poklica 62 točk.

7. člen

Dohodkovni cenzus za leto 2023 se določi na podlagi spremenjenega plačnega razreda v skladu s 4. členom te uredbe.

8. člen

(1) Postopki za vpis v razvid, v katerih do uveljavitve te uredbe še ni bilo odločeno z dokončno odločbo, se dokončajo po določbah te uredbe.

(2) Postopki za priznanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost, v katerih do uveljavitve te uredbe še ni bilo odločeno z dokončno odločbo, se dokončajo po določbah te uredbe.

9. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.