Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini obsega:

-       Uredbo o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 14/09 z dne 20. 2. 2009),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 23/09 z dne 27. 3. 2009),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 51/10 z dne 28. 6. 2010),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 67/10 z dne 20. 8. 2010),

-       Zakon o urejanju trga dela – ZUTD (Uradni list RS, št. 80/10 z dne 12. 10. 2010),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 41/12 z dne 31. 5. 2012),

-       Uredbo o dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 68/12 z dne 7. 9. 2012),

-       Uredbo o spremembi in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 47/13 z dne 31. 5. 2013),

-       Uredbo o spremembah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 96/14 z dne 29. 12. 2014),

-       Uredbo o spremembi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 39/15 z dne 5. 6. 2015),

-       Uredbo o spremembi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 57/15 z dne 31. 7. 2015),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 73/15 z dne 30. 9. 2015),

-       Uredbo o spremembah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 98/15 z dne 18. 12. 2015),

-       Uredbo o spremembi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 6/16 z dne 29. 1. 2016),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 38/16 z dne 27. 5. 2016),

-       Uredbo o spremembi in dopolnitvi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 62/16 z dne 30. 9. 2016),

-       Uredbo o spremembi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 4/17 z dne 27. 1. 2017),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 26/17 z dne 26. 5. 2017),

-       Uredbo o dopolnitvi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 35/17 z dne 7. 7. 2017),

-       Uredbo o spremembi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 54/17 z dne 29. 9. 2017),

-       Uredbo o spremembah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 5/18 z dne 26. 1. 2018),

-       Uredbo o spremembi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 35/18 z dne 25. 5. 2018),

-       Uredbo o spremembi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 43/18 z dne 22. 6. 2018),

-       Uredbo o spremembi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 64/18 z dne 28. 9. 2018),

-       Uredbo o spremembi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 6/19 z dne 30. 1. 2019),

-       Uredbo o spremembi in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 35/19 z dne 31. 5. 2019),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 59/19 z dne 4. 10. 2019),

-       Uredbo o dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 78/19 z dne 20. 12. 2019),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 7/20 z dne 31. 1. 2020),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 129/20 z dne 25. 9. 2020),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 3/21 z dne 8. 1. 2021),

-       Uredbo o spremembi in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 16/21 z dne 5. 2. 2021),

-       Uredbo o spremembi in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 61/21 z dne 16. 4. 2021),

-       Uredbo o spremembi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 87/21 z dne 28. 5. 2021),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 158/21 z dne 30. 9. 2021),

-       Uredbo o spremembah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 15/22 z dne 4. 2. 2022),

-       Uredbo o spremembi in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 68/22 z dne 13. 5. 2022),

-       Uredbo o spremembi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 74/22 z dne 27. 5. 2022),

-       Uredbo o spremembah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 138/22 z dne 28. 10. 2022),

-       Uredbo o dopolnitvi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 81/23 z dne 27. 7. 2023).

UREDBA

o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini

(neuradno prečiščeno besedilo št. 39)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(veljavnost)

Ta uredba velja za vse uporabnike proračuna Republike Slovenije, kakor jih določa Sklep o subjektih, za katere velja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 115/02), razen za pripadnike Slovenske vojske, ki so napoteni na opravljanje vojaške službe zunaj države zaradi izvajanja obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah in z mednarodnimi pogodbami v operacijah kriznega odzivanja, civilne strokovnjake, ki so napoteni na operacije in misije na obrambnem področju, pripadnike Civilne zaščite med izvajanjem pomoči ob naravnih in drugih nesrečah zunaj države oziroma izpolnjevanjem mednarodnih obveznosti ter uradne osebe Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, ki opravljajo naloge v tujini pod posebnimi pogoji in za javne uslužbence – rezidenčne projektne svetovalce, ki sodelujejo v projektih tesnega medinstitucionalnega sodelovanja.

2. člen

(vsebina uredbe)

(1) Ta uredba ureja plače in druge prejemke javnih uslužbencev na diplomatskih predstavništvih, konzulatih in uradih Republike Slovenije v tujini, pripadnikov Slovenske vojske na mednarodnih in drugih vojaških dolžnostih v ali pri skupnih poveljstvih ali enotah mednarodnih organizacij, drugih organih, predstavništvih ali službah mednarodnih organizacij (v nadaljnjem besedilu: predstavništva), javnih uslužbencev, ki so napoteni v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije, ter drugih javnih uslužbencev, ki so napoteni na delo v tujino.

(2) Ta uredba ureja tudi plače funkcionarjev, ki so napoteni na delo v tujino in jim funkcija v skladu z zakonom med napotitvijo miruje, ter plače in druge prejemke državnih tožilcev, ki so imenovani za nacionalnega predstavnika, namestnika in pomočnika nacionalnega predstavnika v Eurojustu, za čas, ko funkcijo opravljajo v tujini.

(3) Določbe te uredbe, ki se nanašajo na javne uslužbence, se smiselno uporabljajo tudi za funkcionarje iz prejšnjega odstavka.

3. člen

(zagotavljanje sredstev)

(1) Sredstva za plače in druge prejemke ter povračila stroškov se zagotavljajo iz proračuna ministrstev in drugih organov oziroma v finančnem načrtu uporabnika proračuna, ki napotijo javnega uslužbenca na delo v tujino. Stroške, ki nastanejo s tako napotitvijo na podlagi sporazuma iz 15. člena Zakona o zunanjih zadevah ministrstvu, pristojnemu za zunanje zadeve, povrne organ, v katerem je bil javni uslužbenec zaposlen pred napotitvijo v tujino, razen če sporazum določa drugače. Izračun plače in drugih prejemkov zagotovi organ, ki javnega uslužbenca napoti na delo v tujino.

(2) Sredstva ali del sredstev za plače in druge prejemke institucije drugih držav ali mednarodne organizacije se zagotavljajo tako, kakor to določa sporazum med organom, ki javnega uslužbenca napoti v tujino, in institucijo druge države ali mednarodno organizacijo.

(3) Če obstaja možnost izbire med prejemki, ki jih zagotavlja institucija tuje države ali mednarodna organizacija, in prejemki, ki jih zagotavlja organ Republike Slovenije oziroma uporabnik proračuna, se predstojnik organa oziroma predstojnik uporabnika proračuna pri sklepanju sporazuma iz prejšnjega odstavka ravna po načelu dobrega gospodarjenja.

II. PLAČA

4. člen

(vrsta plače)

(1) Javni uslužbenci za čas razporeditve na delo v tujini prejemajo plačo za delo v tujini (v nadaljnjem besedilu: plača za delo v tujini). Poleg tega so v tem času upravičeni do zneska, ki ustreza višini akontacije dohodnine in prispevkov delojemalca za socialno varnost, obračunanih od plače za delo v Republiki Sloveniji.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek javni uslužbenec, napoten na delo v tujino, v primerih iz 5. člena te uredbe prejema plačo za delo v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: plača za delo v Sloveniji).

(3) Plača za delo v Sloveniji in plača za delo v tujini se izračunata in izplačata v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.

5. člen

(plača za delo v Sloveniji)

(1) Plača za delo v Sloveniji je plača, ki bi jo javni uslužbenec prejemal, če bi opravljal delo v Republiki Sloveniji. Pri določitvi višine osnovne plače se upoštevajo že dosežena napredovanja v plačnih razredih. Pri izračunu plače za delo v Sloveniji se upošteva osnovna plača, položajni dodatek, dodatek za delovno dobo, dodatek za stalnost, dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat in dodatek za dvojezičnost. Plača za delo v Sloveniji se spremeni, če javni uslužbenec med napotitvijo v tujino napreduje ali se mu spremeni kateri od upoštevanih dodatkov.

(2) Plača za delo v Sloveniji je podlaga za obračun:

-       prispevkov, davkov in drugih dajatev ter obveznosti, ki bremenijo plače med delom v tujini,

-       nadomestila plače, ki izhaja iz zavarovanja za starševsko varstvo,

-       nadomestila zaradi bolezni, poškodbe ali nege in spremstva družinskega člana od 31. delovnega dne zadržanosti od dela, razen v primeru iz drugega stavka 37. člena te uredbe. Nadomestilo pripada za delovne dneve oziroma delovne ure, ko je zadržan od dela, kot tudi za praznične in druge dela proste dneve, določene s predpisi v Republiki Sloveniji,

-       denarnega nadomestila za brezposelnost,

-       odpravnine ob upokojitvi in ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi,

-       odškodnine za neizrabljeni letni dopust pred prenehanjem delovnega razmerja.

(3) Plača za delo v Sloveniji se izplača v naslednjih primerih:

-       če se je moral javni uslužbenec začasno vrniti v Republiko Slovenijo zaradi službenih razlogov, evakuacije, nevarnosti ali zdravstvenih razlogov, po preteku 30 koledarskih dni, razen v primeru iz drugega stavka 37. člena te uredbe,

-       zaradi začasne odstranitve z dela, in to z dnevom odstranitve,

-       v času dela v tujini, kadar izraba letnega dopusta v tujini presega sorazmerni del letnega dopusta v posameznem koledarskem letu glede na čas dela v tujini v tem koledarskem letu, razen če je javni uslužbenec zaprosil za koriščenje letnega dopusta in je bila izraba sorazmernega letnega dopusta v Republiki Sloveniji zavrnjena zaradi delovnih potreb delodajalca,

-       učiteljem slovenščine na tujih univerzah za 30 koledarskih dni na leto v času obveznega opravljanja dela v Sloveniji, praviloma med dvema študijskima letoma, z namenom usposabljanja in priprave na delo na tuji univerzi, izobraževanja, stikov z delodajalcem, s slovenskimi ustanovami in kulturnim okoljem.

-       v času priprav in usposabljanj za delo na delovnem mestu v tujini, pred nastopom dela v tujini.

6. člen

(sestava plače za delo v tujini)

(1) Plača za delo v tujini je sestavljena iz osnovne plače za delo v tujini, dodatkov za delo v tujini in dela plače za redno delovno uspešnost ter dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v času priprav in izvedbe predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije 2021.

(2) Plača za delo v tujini se začne obračunavati z dnem razporeditve oziroma z dnem začetka opravljanja dela v tujini in preneha z dnem prenehanja razporeditve oziroma z dnem zaključka opravljanja dela v tujini.

(3) Za javne uslužbence predstavništva začetek dela v tujini sporoči predstavništvo.

(4) Plača za delo v tujini je določena za povprečno mesečno delovno obveznost in dovoljeno število ur dela prek polnega delovnega časa.

7. člen

(1) Osnova za izračun plače za delo v tujini je določena z nominalno osnovo za delo v tujini, ki je za posamezno funkcijo, delovno mesto oziroma naziv za delo v tujini določena v prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe. Vrednosti stopenj nominalnih osnov so določene v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe. Stopnja nominalne osnove za delo v tujini se spremeni, če javni uslužbenec med napotitvijo v tujino napreduje v skladu s predpisi. Plače funkcionarjev, ki so napoteni na delo v tujino ter jim v skladu z zakonom v času napotitve funkcija miruje, se določijo glede na delovna mesta iz priloge 4 te uredbe pod šiframi TA17001, TA17002 ali TA17003. Na delovno mesto pod šifro TA17001 se uvrsti v tujino napoteni vrhovni sodnik ali vrhovni državni tožilec, na delovno mesto pod šifro T100002 se uvrsti v tujino napoteni višji sodnik, višji državni tožilec ali državni odvetnik, na delovno mesto pod šifro TA17003 pa se uvrstijo v tujino napoteni drugi funkcionarji v pravosodnih organih.

(2) Vrednost stopnje nominalne osnove za izračun plače za delo v tujini iz prejšnjega odstavka se pomnoži z indeksi življenjskih stroškov, ki so določeni v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe. Zmnožek predstavlja osnovno plačo za delo v tujini.

(3) Indeks življenjskih stroškov za posamezni kraj iz priloge 2 te uredbe temelji na indeksu življenjskih stroškov, ki ga objavlja Organizacija združenih narodov, z izključitvijo stroškov nastanitve, zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, za posamezni kraj v prilogi 2 te uredbe. Določi se z aritmetično sredino zadnjih treh objavljenih indeksov in izhodiščem Republika Slovenija (indeks za Ljubljano znaša 1). Če za posamezni kraj, kjer deluje predstavništvo Republike Slovenije, ne obstaja indeks življenjskih stroškov Organizacije združenih narodov, se indeks za tak kraj določi na osnovi metodologije, ki jo uporablja Organizacija združenih narodov z upoštevanjem drugih relevantnih okoliščin. Če za posamezni kraj v državi iz priloge 2 te uredbe ne obstaja indeks življenjskih stroškov, se uporablja indeks, ki je temu kraju najbližji v tej državi. Če je javni uslužbenec napoten v državo, za katero v prilogi 2 te uredbe indeks ni določen, se mu plača do dopolnitve priloge 2 te uredbe z ustreznim indeksom obračunava na podlagi najprimernejšega nižjega indeksa glede na predvideno višino življenjskih stroškov, ob objavi indeksa pa se opravi poračun.

(4) Uskladitev indeksov življenjskih stroškov, določenih v prilogi 2 te uredbe, sprejme vlada na predlog ministra za zunanje zadeve trikrat na leto, tako da se indeksi življenjskih stroškov uskladijo 1. marca, 1. julija in 1. novembra.

(5) Vrednosti stopenj nominalnih osnov za delo v tujini iz priloge 1 te uredbe se usklajujejo glede na usklajevanje plačnih razredov po plačni lestvici iz ZSPJS.

(6) Plača za delo v tujini se izračunava in izplačuje praviloma v valuti euro, razen v primeru, ko izplačilo v drugi valuti za posamezno državo s sklepom drugače določi minister, pristojen za javnega uslužbenca. Pri izračunu in izplačilu plače v drugi valuti se upošteva zadnji referenčni tečaj Evropske centralne banke, ki ga objavlja Banka Slovenije na dan pred zadnjim dnem v mesecu.

(7) Če je referenčni tečaj druge valute in eura, veljaven zadnjega dne v mesecu, za več kot 10% nižji ali višji od referenčnega tečaja druge valute in eura, ki je veljal na dan začetka uporabe indeksa življenjskih stroškov iz priloge 2 te uredbe, se javnemu uslužbencu, ki se mu plača v skladu s prejšnjim odstavkom izplačuje v drugi valuti, plača in drugi prejemki za delo v tujini v drugi valuti obračunajo po referenčnem tečaju druge valute in eura Evropske centralne banke, ki ga objavlja Banka Slovenije, veljavnem na dan začetka uporabe zadnjega indeksa življenjskih stroškov iz priloge 2 te uredbe.

(8) V primeru iz prejšnjega odstavka se javnemu uslužbencu prva plača in drugi prejemki za delo v tujini izplačajo oziroma poračunajo naslednji mesec po ugotovljeni razliki v tečaju. Plača za delo v tujini po prejšnjem odstavku se izplačuje po referenčnem tečaju Evropske centralne banke, ki ga objavlja Banka Slovenije na dan začetka uporabe zadnjega veljavnega indeksa življenjskih stroškov, in sicer do druge zaporedne redne spremembe preglednice indeksov življenjskih stroškov v prilogi 2 te uredbe od ugotovitve tečajne razlike iz prejšnjega odstavka.

(7) (črtan).

(8) (črtan).

8. člen

(vrste dodatkov za delo v tujini)

(1) Javnemu uslužbencu pripadajo med delom v tujini ne glede na določila drugih predpisov, ki urejajo pravice in obveznosti javnih uslužbencev, naslednji dodatki:

-       dodatek za oddaljenost,

-       dodatek za zahtevnost dela v tujini,

-       dodatek za opravljanje dodatnih nalog,

-       dodatek za nevarnost,

-       dodatek za posebne življenjske razmere v tujini,

-       dodatek za delovno dobo,

-       dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat,

-       položajni dodatek,

-       dodatek za pripravljenost in premestljivost.

(2) Do dodatkov iz tega člena niso upravičeni javni uslužbenci na delu v tujini, ki jih prejemajo iz kakršnega koli drugega naslova, zlasti iz institucij drugih držav ali mednarodnih organizacij.

(3) Dodatki iz tretje, osme in devete alineje prvega odstavka tega člena ne pripadajo učiteljem dopolnilnega pouka slovenščine v tujini (v nadaljnjem besedilu: učitelji na delu v tujini), učiteljem slovenščine in lektorjem na tujih univerzah.

(4) Dodatki iz druge, tretje, sedme, osme in devete alineje prvega odstavka tega člena ne pripadajo raziskovalcem.

(5) Dodatki iz te uredbe se izplačujejo mesečno, razen če je v tej uredbi določeno drugače.

(6) Dodatki iz tega člena, določeni v nominalni višini, se usklajujejo v enakem odstotku, kot se usklajujejo vrednosti stopenj nominalnih osnov za delo v tujini iz prejšnjega člena te uredbe.

9. člen

(dodatek za oddaljenost)

Javnim uslužbencem na delu v tujini pripada dodatek za oddaljenost kraja opravljanja dela v tujini od sedeža organa v Republiki Sloveniji, in sicer na podlagi najbližje potovalne razdalje za Evropo, zunaj Evrope pa na podlagi najbližje zračne črte. Dodatek za oddaljenost znaša:

-       za oddaljenost od 300 do 1000 kilometrov 105,96 eura,

-       za oddaljenost od 1001 do 5000 kilometrov 211,94 eura in

-       za oddaljenost nad 5000 kilometrov 423,88 eura.

10. člen

(dodatek za zahtevnost dela v tujini)

(1) Dodatek za zahtevnost dela v tujini pripada:

-       javnim uslužbencem v predstavništvih v tujini,

-       policijskim uradnikom za zvezo, sekundiranim policijskim uradnikom in pripadnikom Policije v civilnih misijah,

-       predstavnikom Slovenske obveščevalno-varnostne agencije v predstavništvih v tujini,

-       pripadnikom Slovenske vojske na mednarodnih in drugih vojaških dolžnostih v ali pri skupnih poveljstvih ali enotah mednarodnih organizacij, drugih organih, predstavništvih ali službah mednarodnih organizacij v tujini (v nadaljnjem besedilu: pripadniki Slovenske vojske na mednarodnih vojaških dolžnostih),

-       zdravnikom specialistom ter zdravstvenim delavcem in sodelavcem, ki so napoteni na delo v Svetovno zdravstveno organizacijo ali drugo evropsko ali mednarodno organizacijo.

-       učiteljem na delu v tujini, učiteljem slovenščine in lektorjem na tujih univerzah.

(2) Dodatek za zahtevnost dela v tujini pripada javnemu uslužbencu za posebno zahtevnost opravljanja dela pri urejanju dvostranskih odnosov oziroma zahtevnost urejanja odnosov na drugih področjih ali za posebno zahtevnost in strokovnost dela v predstavništvih pri mednarodnih organizacijah.

(3) Dodatek za zahtevnost dela v tujini se določi za posamezno predstavništvo oziroma posamezni kraj dela in lahko znaša do 10% osnovne plače za delo v tujini. Dodatek se spreminja glede na spreminjanje okoliščin, ki prispevajo k zahtevnosti dela, in ga najmanj enkrat na leto določi predstojnik organa s sklepom. Dodatek za zahtevnost dela v tujini ne pripada novinarjem, dopisnikom RTV na delu v tujini.

(4) Dodatek za zahtevnost dela učiteljev na delu v tujini, učiteljev slovenščine in lektorjev na tujih univerzah na delu v tujini se določi glede na število krajev, v katerih posamezni učitelj poučuje. Dodatek znaša 2% od osnovne plače v tujini za poučevanje v vsakem kraju, ki je oddaljen od učiteljevega bivališča od 100 do 150 km, ter dodatni 1% od osnovne plače v tujini za vsakih nadaljnjih 100 km oddaljenosti.

11. člen

(dodatek za opravljanje dodatnih nalog)

(1) Dodatek za opravljanje dodatnih nalog, ki povečujejo obseg dela javnega uslužbenca, tako kot so finančne in varnostne naloge, je del plače, ki pripada zaposlenim na delovnih mestih plačne skupine J – delovna mesta spremljajočih dejavnosti na predstavništvu, ki poleg nalog iz okvira svojega delovnega mesta stalno opravljajo še druge naloge. Dodatek pripada tudi diplomatu ali drugemu javnemu uslužbencu, ki poleg nalog iz okvira svojega delovnega mesta vodi finančno poslovanje ali je odgovoren za naloge v zvezi z varnostjo, če v predstavništvu ni ustreznih strokovno-tehničnih javnih uslužbencev. Dodatek za opravljanje dodatnih nalog pripada tudi javnemu uslužbencu, ki ni zaposlen na predstavništvu in ki poleg nalog svojega delovnega mesta vodi finančno poslovanje ali je odgovoren za naloge v zvezi z varnostjo.

(2) Dodatek za opravljanje finančnih nalog znaša 317,90 eura. Dodatek za opravljanje varnostnih ter drugih nalog znaša 209,00 eurov. Javnemu uslužbencu praviloma pripada dodatek za opravljanje enega sklopa dodatnih nalog, izjemoma pa za največ dva sklopa dodatnih nalog, če v predstavništvu ni zadostnega števila uslužbencev, ki bi lahko opravljali dodatne naloge.

(3) Vrednosti dodatkov iz prejšnjega odstavka se pomnožijo z indeksi življenjskih stroškov, določenimi v prilogi 2 te uredbe.

(4) Dodatek iz tega člena dodeli pristojni minister.

12. člen

(črtan)

13. člen

(črtan)

14. člen

(črtan)

15. člen

(dodatek za nevarnost)

(1) Dodatek za nevarnost pripada javnim uslužbencem za tisti mesec, ko opravljajo delo pretežno na območju ali lokaciji, na katerih:

-       je bil v zadnjem letu preprečen ali izveden teroristični napad večje razsežnosti ali so pogosti teroristični napadi manjše razsežnosti ali obstajajo drugi dejavniki tveganja, ki bistveno vplivajo na varnost javnih uslužbencev v tujini, pri čemer na območju ali lokaciji ne potekajo oboroženi spopadi med sprtimi stranmi;

-       so občasni oboroženi spopadi med sprtimi stranmi ali občasni napadi na javne uslužbence pri opravljanju dela na mirovnih operacijah in mednarodnih civilnih misijah ali je na območju ali lokaciji razglašena najvišja stopnja teroristične ogroženosti;

-       so pogosti oboroženi spopadi med sprtimi stranmi ali so bili preprečeni oziroma so pogosti napadi na javne uslužbence pri opravljanju dela na mirovnih operacijah in mednarodnih civilnih misijah ali so bile teroristične aktivnosti usmerjene neposredno proti javnim uslužbencem ali predstavništvom Republike Slovenije;

-       so nenehni oboroženi spopadi med sprtimi stranmi ali nenehni napadi na javne uslužbence pri opravljanju dela na mirovnih operacijah in mednarodnih civilnih misijah ali so na območju ali lokaciji razglašene vojne razmere.

(2) Dodatek za nevarnost na območju delovanja iz prve alineje prejšnjega odstavka znaša 316,16 eura, iz druge alineje prejšnjega odstavka 529,85 eura, iz tretje alineje prejšnjega odstavka 635,82 eura in iz četrte alineje prejšnjega odstavka 1.271,64 eura.

(3) Pripadniku policije, ki na delu v tujini opravlja posebno nevarne naloge, pripada dodatek v višini 317,90 eura. Za posebno nevarne naloge na delu v tujini štejejo naloge:

-       pirotehnika,

-       pripadnika protiteroristične enote,

-       pripadnika enote za delovanje pod krinko ali za varovanje zaščitenih prič ali drugih varovanih oseb.

(4) Javni uslužbenci so do dodatka iz prvega odstavka tega člena upravičeni na podlagi sklepa o določitvi ocene stopnje nevarnosti iz prvega odstavka tega člena, ki jo sprejme sekretariat Sveta za nacionalno varnost na predlog organa, ki napotuje javne uslužbence na delo v tujino. V sklepu sekretariata Sveta za nacionalno varnost se navedeta območje ali lokacija in obdobje veljave ocene, ki je lahko določno ali do preklica.

(5) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov pripada pripadnikom Slovenske vojske na mednarodnih vojaških dolžnostih, ki občasno opravljajo naloge osebja posadke zrakoplova na kriznem območju, dodatek v višini 317,90 eura.

16. člen

(dodatek za posebne življenjske razmere v tujini)

Javnim uslužbencem v tujini, ki opravljajo naloge na območjih, na katerih so življenjske razmere posebno težke, pripada dodatek. Upoštevajoč merila, kot so neobičajne podnebne razmere, ki bistveno odstopajo od običajnih podnebnih razmer v Republiki Sloveniji (npr. izjemno visoke ali nizke temperature, zračna vlaga, pogosta tropska, monsunska ali podobna neurja, peščeni viharji), slabe higienske razmere, huda onesnaženost, izpostavljenost kužnim nalezljivim boleznim in epidemijam, obstoj zdravju škodljivih in strupenih snovi ter radioloških, bioloških in kemičnih snovi ter druge vrste posebno težkih življenjskih razmer v določenem kraju, vlada na predlog ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, na podlagi različnih virov, kot so zlasti informacije pristojnih služb Evropske unije ali drugih mednarodnih organizacij ter poročanj predstavništev Republike Slovenije v tujini, s sklepom najmanj enkrat letno uvrsti območja v tri skupine, za katere znaša dodatek:

-       izjemno težke razmere 1.045,00 eurov,

-       zelo težke razmere 313,50 eura,

-       težke 209,00 eurov.

17. člen

(dodatek za pripravljenost in premestljivost)

(1) Pripadnikom Slovenske vojske na mednarodnih vojaških dolžnostih in katerih dolžnosti so določene kot premestljive, pripada dodatek v višini 10% vrednosti nominalne osnove za delo v tujini od dneva, ko je za pripadnika s strani poveljstva izdan ustrezen akt o pripravljenosti za premestitev.

(2) Vrednosti dodatka iz prejšnjega odstavka se pomnožijo z indeksi življenjskih stroškov, določenimi v prilogi 2 te uredbe.

(3) Pripadnikom Slovenske vojske na mednarodnih vojaških dolžnostih se med napotitvijo na operacijo kriznega odzivanja izplačuje plača ter druga povračila in nadomestila v skladu z Uredbo o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske v tujini pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah in z mednarodnimi pogodbami.

18. člen

(dodatek za delovno dobo)

Javnemu uslužbencu pripada dodatek za delovno dobo v višini 0,33% od osnovne plače za delo v tujini za vsako zaključeno leto delovne dobe.

19. člen

(dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat)

(1) Dodatek za specializacijo, znanstveni magisterij ali doktorat pripada javnim uslužbencem, če izobrazba, pridobljena s specializacijo, znanstvenim magisterijem ali doktoratom, v veljavnem aktu o sistemizaciji delovnih mest ni opredeljena kot pogoj za zasedbo delovnega mesta ali za pridobitev naziva in če je specializacija, znanstveni magisterij oziroma doktorat pridobljen na poklicnem področju, za katero je javni uslužbenec sklenil delovno razmerje oziroma opravlja delo.

(2) Višina dodatka iz prejšnjega odstavka je določena v Kolektivni pogodbi za javni sektor (v nadaljnjem besedilu: kolektivna pogodba).

(3) Dodatki se med seboj izključujejo.

(4) Če ima javni uslužbenec več naslovov iste stopnje, mu pripada samo en dodatek.

20. člen

(položajni dodatek)

(1) Položajni dodatek pripada javnemu uslužbencu za čas dela v tujini, ko opravlja naloge vodenja ali poveljevanja, in sicer vodji predstavništva, in začasnemu odpravniku poslov med celodnevno odsotnostjo vodje predstavništva. Položajni dodatek se določi glede na strateško pomembnost predstavništva za zunanjepolitične interese Republike Slovenije in število javnih uslužbencev v predstavništvu.

(2) Strateško pomembnost predstavništev za zunanjepolitične interese Republike Slovenije določi v štirih kategorijah enkrat na leto minister za zunanje zadeve s sklepom.

(3) Dodatek znaša za:

-       prvo kategorijo 10% osnovne plače za delo v tujini,

-       drugo kategorijo 6% osnovne plače za delo v tujini,

-       tretjo kategorijo 4% osnovne plače za delo v tujini in

-       četrto kategorijo 1% osnovne plače za delo v tujini.

(4) Za pripadnike Slovenske vojske na mednarodnih vojaških dolžnostih znaša dodatek iz prvega odstavka tega člena največ 6% osnovne plače za delo v tujini in ga določi s pravilnikom minister za obrambo glede na njihov čin. Vsem drugim javnim uslužbencem, ki na delu v tujini opravljajo naloge vodenja, pripada za ta čas dodatek iz prvega odstavka tega člena v višini 5% osnovne plače za delo v tujini. Ta dodatek pripada tudi javnim uslužbencem in pripadnikom Slovenske vojske na mednarodni dolžnosti za celodnevno nadomeščanje javnega uslužbenca, ki na delu v tujini opravlja naloge vodenja, oziroma pripadnika Slovenske vojske, ki opravlja naloge poveljevanja.

21. člen

(del plače za redno delovno uspešnost)

(1) Del plače za redno delovno uspešnost javnih uslužbencev v tujini predlaga nadrejeni in pripada javnemu uslužbencu, ki je v obdobju, za katero se izplačuje, pri opravljanju svojih rednih delovnih nalog dosegel nadpovprečne delovne rezultate na podlagi ocene nadrejenega. Del plače za redno delovno uspešnost določi predstojnik ali oseba, ki je za to pooblaščena. Merila določitve dela plače za redno delovno uspešnost so navedena v Kolektivni pogodbi za javni sektor.

(2) Za vodje predstavništev in začasne odpravnike poslov določi del plače za redno delovno uspešnost minister, pristojen za zunanje zadeve ali druga pooblaščena oseba. Za pripadnike Slovenske vojske določi del plače za redno delovno uspešnost načelnik Generalštaba Slovenske vojske ali od njega pooblaščena oseba. Obseg sredstev za izplačilo dela plače za redno delovno uspešnost za posamezno predstavništvo sporoči pristojno ministrstvo za vsako posamezno ocenjevalno obdobje.

(3) Del plače za redno delovno uspešnost javnih uslužbencev v tujini znaša na leto največ dve osnovni mesečni plači javnega uslužbenca za delo v Sloveniji. Osnova za obračun je osnovna plača javnega uslužbenca za delo v Sloveniji.

(4) Novinar, dopisnik RTV na delu v tujini, je na podlagi trimesečne ocene urednikov zunanjepolitičnih uredništev upravičen do dela plače za redno delovno uspešnost, če njegovo delo po kakovosti ali obsegu presega dogovorjeno raven delovnih obveznosti (predvsem kakovostno), ki jo določi skupna komisija za dopisniško mrežo.

(5) Učitelji na delu v tujini, učitelji slovenščine in lektorji na tujih univerzah so na podlagi letne ocene delodajalca upravičeni do dela plače za redno delovno uspešnost, če njegovo delo po kakovosti ali po obsegu presega dogovorjeno raven delovnih obveznosti. Merila za delovno uspešnost učiteljev na delu v tujini določi minister, pristojen za šolstvo oziroma pristojni organ visokošolskega zavoda, na podlagi Kolektivne pogodbe za javni sektor. Osnova za obračun je osnovna plača javnega uslužbenca za delo v Sloveniji.

(6) Letni obseg sredstev za redno delovno uspešnost tistih javnih uslužbencev, ki so na delu v tujini, se pri vsakem proračunskem uporabniku izračunava posebej, in sicer tako, da se pri izračunu letnega obsega sredstev upoštevajo njihove osnovne plače za delo v Sloveniji.

(7) Del plače za redno delovno uspešnost iz tega člena ne pripada javnim uslužbencem pri opravljanju dela v mirovnih operacijah in mednarodnih civilnih misijah.

21.a člen

(del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v času priprav in izvedbe predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije 2021)

(1) Javnemu uslužbencu se lahko izplača del plače za delo v tujini za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za opravljeno delo v posameznem mesecu, če je povečani obseg dela opravil v okviru sodelovanja pri izvajanju posebnega vladnega projekta »Predsedovanje Republike Slovenije Svetu Evropske unije 2021«, ki ga je določila Vlada Republike Slovenije s sklepom št. 54001- 2/2018/8 z dne 22. 11. 2018 in za katerega so zagotovljena dodatna sredstva.

(2) Javnemu uslužbencu iz prejšnjega odstavka se izplača del plače za delo v tujini za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v posameznem mesecu pod pogoji in v višini, ki jih zakon, ki ureja sistem plač, in uredba, ki ureja delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence, določata za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za sodelovanje pri izvajanju posebnih projektov.

(3) Osnova za obračun delovne uspešnosti iz prejšnjega odstavka je osnovna plača javnega uslužbenca za delo v Sloveniji.

(4) Javnemu uslužbencu, ki prejme del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, se za iste naloge ne sme dodeliti dodatek iz 11. člena te uredbe.

III. DRUGI PREJEMKI

22. člen

(vrste povračil, nadomestil in drugih prejemkov v tujini)

(1) Javnemu uslužbencu na delu v tujini pripada:

-       povračilo stroškov za postrežbo,

-       povračilo stroškov prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za nezaposlenega partnerja, povračilo stroškov zavarovanja za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo,

-       povračilo dela stroškov vpisnine in šolnine,

-       povračilo potnih in selitvenih stroškov,

-       dnevnica,

-       povračilo stroškov za reprezentanco,

-       povračilo članarine v diplomatskih in konzularnih združenjih,

-       povračilo članarine v novinarskih oziroma drugih sorodnih strokovnih združenjih in organizacijah,

-       povračilo potnih stroškov za izrabo letnega dopusta v Republiki Sloveniji in ob smrti ožjega družinskega člana,

-       povračilo stroškov za nastanitev,

-       povračilo stroškov za prevoz na delo v kraju službovanja,

-       povračilo stroškov za uporabo lastnega osebnega avtomobila v službene namene,

-       povračilo stroškov prehrane med delom,

-       regres za letni dopust,

-       nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodbe, spremstva ali nege družinskega člana,

-       povračilo stroškov zdravstvenega zavarovanja,

-       povračilo stroškov za dodatno nezgodno zavarovanje,

-       povračilo stroškov za učenje tujega jezika,

-       organizacija oziroma povračilo stroškov, nastalih ob smrti javnega uslužbenca na delu v tujini oziroma ožjega družinskega člana, ki je z njim prebival v tujini,

-       organizacija prevoza posmrtnih ostankov za pripadnike Slovenske vojske in Policije,

-       nadomestilo za nezaposlenega partnerja,

-       nadomestilo za diplomatsko dejavnost partnerja,

-       nadomestilo za nepreskrbljene otroke,

-       jubilejne nagrade v skladu s predpisom ali kolektivno pogodbo, ki velja za javne uslužbence,

-       solidarnostne pomoči v skladu s kolektivno pogodbo, ki velja za javne uslužbence.

(2) Povračila in nadomestila po tem členu ne pripadajo javnemu uslužbencu na delu v tujini, če mu institucija druge države ali mednarodna organizacija iz drugega odstavka 3. člena te uredbe iz kakršnega koli naslova zagotavlja sredstva v enakem ali višjem znesku, kakor znaša seštevek povračil in nadomestil, ki bi mu sicer pripadali po tej uredbi.

(3) Javnemu uslužbencu na delu v mednarodni civilni misiji pripada dnevno nadomestilo stroškov v višini 80 eurov, če tega misija ne zagotavlja.

(4) Če mednarodna civilna misija zagotavlja dnevno nadomestilo v znesku, nižjem od 80 eurov, je javni uslužbenec upravičen do izplačila razlike med nadomestilom, ki ga prejema, do višine 80 eurov.

(5) Javnemu uslužbencu, ki prejema dnevno nadomestilo od delodajalca ali od mednarodne civilne misije, ne pripadajo:

-       dnevnice,

-       povračilo stroškov za nastanitev v mednarodni civilni misiji,

-       povračilo stroškov za prevoz na delo,

-       povračilo stroškov za uporabo lastnega osebnega avtomobila v službene namene,

-       regres za prehrano med delom (protivrednost višine regresa za prehrano med delom v Republiki Sloveniji).

(6) Učiteljem na delu v tujini, učiteljem slovenščine in lektorjem na tujih univerzah ne pripadajo povračila in nadomestila iz prve, šeste, sedme, osme, sedemnajste in dvaindvajsete alinee prvega odstavka tega člena.

(7) Povračila in nadomestila se izplačujejo na podlagi ustreznih dokazil o nastalih stroških.

23. člen

(povračilo stroškov za postrežbo)

(1) Povračilo stroškov za postrežbo pripada vodji predstavništva za pomoč v gospodinjstvu.

(2) Veleposlanik ima pravico do povračila največ do zneska 900 eurov, pomnoženega z indeksom življenjskih stroškov iz priloge 2 te uredbe.

(3) Začasni odpravnik poslov v predstavništvu, na katerem ni imenovanega rezidenčnega veleposlanika, vodja konzulata ali konzularni funkcionar, ki izvaja pooblastila vodje konzulata, na katerem ni imenovanega vodje konzulata, ima pravico do nadomestila v višini polovice zneska iz prejšnjega odstavka.

(4) Povračilo stroškov za postrežbo je najvišji možni znesek izplačil iz tega naslova, ki poleg izplačil za redno delo obsega vse dajatve iz tega naslova. Nadomestilo izplačuje blagajnik predstavništva neposredno upravičencu za plačilo opravljenih storitev na podlagi pogodbe, ki jo s soglasjem generalnega sekretarja ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, sklene vodja predstavništva z izvajalcem storitev, ali na podlagi računov za ustrezno storitev.

24. člen

(povračilo stroškov prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za nezaposlenega partnerja, povračilo stroškov zavarovanja za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo)

(1) Povračilo stroškov prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pripada javnemu uslužbencu na delu v tujini, čigar nezaposleni zakonec ali zunajzakonski partner s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji, ki prebiva z javnim uslužbencem v tujini, je bil do odhoda v tujino v delovnem razmerju, samozaposlen ali prijavljen na zavodu za zaposlovanje ter je prostovoljno vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Do povračila stroškov iz tega člena ni upravičen javni uslužbenec, čigar zakonec ali zunajzakonski partner je že upravičen do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu s predpisi, ki urejajo starševsko varstvo. Po poteku prejemanja prejemkov v skladu s predpisi, ki urejajo starševsko varstvo, je javni uslužbenec upravičen do povračila stroškov iz tega člena, če je bil njegov zakonec ali zunajzakonski partner ob začetku prejemanja teh prejemkov v delovnem razmerju, samozaposlen ali prijavljen na zavodu za zaposlovanje in je prostovoljno vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

(2) Povračilo iz prejšnjega odstavka se izplačuje od dneva, ko je zakoncu oziroma zunajzakonskemu partnerju zaradi odhoda z javnim uslužbencem v tujino prenehalo delovno razmerje oziroma ko je bil izbrisan iz registra samozaposlenih oziroma ko se je odjavil z zavoda za zaposlovanje, in se preneha izplačevati z dnevom, ko se javnega uslužbenca premesti na delo oziroma dolžnost v Republiko Slovenijo, oziroma s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Povračila ni mogoče izplačevati pred odhodom javnega uslužbenca v tujino. Zakonec oziroma zunajzakonski partner iz prejšnjega odstavka pred odhodom sam ureja vsa opravila v zvezi s prostovoljno vključitvijo v obvezno zavarovanje.

(3) Javni uslužbenec na delu v tujini, čigar zakonec ali zunajzakonski partner, ki prebiva z njim v tujini in je bil do odhoda v tujino v delovnem razmerju, samozaposlen ali prijavljen na zavodu za zaposlovanje, je upravičen tudi do povračila stroškov zavarovanja za starševsko varstvo in do povračila stroškov zavarovanja za primer brezposelnosti, če je njegov zakonec ali zunajzakonski partner prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu s predpisi, ki urejajo zavarovanje za primer brezposelnosti.

(4) Povračilo stroškov prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za nezaposlenega zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja ter zavarovanja za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo se izvede v višini dejansko plačanih prispevkov za prostovoljno vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanja za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo, vendar ne več kot bi znašali prispevki delodajalca in delojemalca, ki se izračunajo od osnove, od katere so bili plačani prispevki zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja v zadnjem polnem mesecu pred odhodom v tujino. V primeru prejemanja bolniškega nadomestila oziroma nadomestila za nego otroka ali družinskega člana se upošteva zadnji polni mesec, ki ni vključeval navedenih nadomestil, če je to ugodneje za zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja. Če je bila osnova zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja iz prejšnjega stavka v zadnjem mesecu za več kot 25 % višja od povprečja zadnjih šestih mesecev, se kot osnova upošteva povprečje osnov v zadnjih šestih mesecih, razen v primeru, ko se je osnova zvišala zaradi zaključka dela s krajšim delovnim časom na podlagi zakona, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke. Če je osnova iz tega odstavka nižja od najnižje osnove, ki jo za prostovoljno vključitev v zavarovanje določajo področni predpisi, se kot osnova določi najnižja osnova v skladu s področnimi predpisi.

(5) Osnova za povračilo stroškov se revalorizira z letno stopnjo rasti povprečne plače v Republiki Sloveniji. Revalorizacija se izvede enkrat v koledarskem letu, in sicer naslednji mesec, ko organ, pristojen za statistiko, objavi podatek o višini povprečne plače v Republiki Sloveniji za preteklo koledarsko leto. Revalorizacija se izvede le za tiste zakonce ali zunajzakonske partnerje, ki ob koncu koledarskega leta, na katerega se nanaša letna stopnja rasti povprečne plače, bivajo v tujini vsaj devet mesecev.

(6) Za zunajzakonskega partnerja po tem členu se šteje oseba v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja.

(7) Povračilo stroškov iz tega člena ne pripada javnim uslužbencem pri opravljanju dela v mirovnih operacijah in mednarodnih civilnih misijah.

25. člen

(povračilo dela stroškov vpisnine in šolnine)

(1) Javnemu uslužbencu na delu v tujini pripada povračilo stroškov vpisnine in šolnine, če so njegovi otroci v državi sprejemnici vpisani v osnovno ali srednješolsko izobraževanje v zasebni šoli z mednarodnim programom, kadar iz upravičenih razlogov ni mogoče njihovo brezplačno šolanje v javnih šolskih ustanovah. Kot upravičeni razlogi se upoštevajo neustrezne pedagoške, varnostne, higienske razmere, pouk v zahtevnem tujem jeziku ali če država sprejemnica otrokom tujih diplomatov ne omogoča šolanja v javnih izobraževalnih ustanovah.

(2) Povračilo stroškov vpisnine in šolnine pripada tudi javnemu uslužbencu na delu v tujini, čigar otroci obiskujejo vrtec v državi sprejemnici ali so zadnje leto pred začetkom obveznega rednega šolanja vpisani v predšolsko izobraževanje. Povračilo stroškov znaša 90 % vpisnine in šolnine, vendar ne več kot 6.000 eurov, razen če gre za otroka s posebnimi potrebami.

(3) Povračilo stroškov iz prvega odstavka tega člena znaša 90% zneska vpisnine in šolnine, vendar ne več od zneska, ki je za posamezni kraj določen v prilogi 5, ki je sestavni del te uredbe, razen če gre za otroka s posebnimi potrebami. Če kraj napotitve javnega uslužbenca ni naveden v prilogi 5 te uredbe, povračilo stroškov znaša 90% vpisnine in šolnine, vendar ne več kot 18.000 eurov.

(4) Če vpis otroka v šolo, ki zagotavlja brezplačno šolanje, ni mogoč, ker je šola vpis otroka zavrnila, kar javni uslužbenec izkaže z dokazilom, ki ga izda šola, ter hkrati izkaže, da je ob vpisu ravnal z dolžno skrbnostjo, povračilo stroškov znaša 90% vpisnine in šolnine, vendar ne več kot 18.000 eurov.

(5) Povračilo stroškov iz tega člena ne pripada javnim uslužbencem pri opravljanju dela v mirovnih operacijah in mednarodnih civilnih misijah.

25.a člen

(povračilo dela stroškov šolnine za otroka po vrnitvi javnega uslužbenca z dela v tujini)

(1) Javnemu uslužbencu, ki je bil napoten na delo v tujino in čigar otrok je bil vsaj štiri šolska leta vključen v program predšolske vzgoje oziroma osnovnošolskega ali srednješolskega izobraževanja v času bivanja v tujini oziroma manj kot štiri šolska leta, če se je moral javni uslužbenec brez svoje volje ali krivde vrniti pred potekom navedenega obdobja, po vrnitvi v Republiko Slovenijo pripada 70-odstotno povračilo stroškov šolnine, če se otrok vključi oziroma vpiše v program osnovnošolskega ali srednješolskega izobraževanja, ki ga izvaja javna šola v Republiki Sloveniji, in sicer v program Mednarodne šole IB ali Evropske šole Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: mednarodni program). Javnemu uslužbencu povračilo pripada za dve šolski leti. Še največ za nadaljnji dve šolski leti pa mu povračilo pripada, če izkaže interes za delo v tujini s prijavo na prosto delovno mesto, vendar v tem času ni napoten na delo v tujino iz razlogov, ki niso na njegovi strani. Če je otrok javnega uslužbenca ob poteku dveh oziroma štirih šolskih let iz prejšnjega stavka vpisan v predzadnji letnik srednješolskega izobraževanja, javnemu uslužbencu pripada povračilo šolnine tudi za naslednje šolsko leto, če otrok napreduje v zadnji letnik.

(2) Povračilo izplačuje državni organ, pri katerem je javni uslužbenec zaposlen in v interesu katerega je napotitev javnega uslužbenca na delo v tujino. Če javni uslužbenec ni zaposlen v državnem organu, v interesu katerega je njegova napotitev, stroške povračila krije državni organ, v interesu katerega je napotitev javnega uslužbenca na delo v tujino, izplačuje pa ga državni organ, pri katerem je javni uslužbenec zaposlen (v nadaljnjem besedilu: delodajalec), na podlagi dogovora o prerazporeditvi sredstev z državnim organom, v interesu katerega je napotitev javnega uslužbenca na delo v tujino. Če gre za napotenega pedagoškega oziroma drugega strokovnega delavca v skladu s predpisi s področja izobraževanja, ki se po vrnitvi z napotitve ne zaposli v državni upravi, krije stroške dela šolnine za njegovega otroka državni organ, ki mu je zagotavljal sredstva za stroške plače in druge prejemke za delo v tujini v času napotitve.

(3) Javni uslužbenec mora ob prijavi otroka za vpis v mednarodni program šoli, v katero se vpisuje (v nadaljnjem besedilu: šola), predložiti potrdilo o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena, ki ga izda delodajalec oziroma v primeru napotenega pedagoškega delavca oziroma drugega strokovnega delavca v skladu s predpisi s področja izobraževanja državni organ, ki mu je zagotavljal sredstva za stroške plače in drugih prejemkov za delo v tujini v času napotitve. Sredstva za kritje dela šolnine državni organ, ki izplačuje povračilo, zagotavlja neposredno šoli, v katero je otrok vpisan, na podlagi pogodbe o sofinanciranju šolnine, ki jo sklene s šolo in starši.

26. člen

(povračilo potnih in selitvenih stroškov)

(1) Povračilo potnih in selitvenih stroškov pripada javnemu uslužbencu, ki potuje v tujino ob razporeditvi na delo v tujini oziroma se vrača v Republiko Slovenijo ob prenehanju razporeditve na delo v tujini.

(2) Povračilo zajema povrnitev dejanskih potnih in selitvenih stroškov za javnega uslužbenca in njegove družinske člane (zakonec, zunajzakonski partner in otroci), kakor določa ta uredba.

(3) Kot potni stroški se priznajo:

-       stroški letalskega prevoza v ekonomskem razredu ali železniškega ali ladijskega prevoza v prvem razredu, razen če uredba, ki ureja povračila stroškov za službena potovanja v tujino, določa, da se priznajo stroški letalskega prevoza v poslovnem razredu. Stroški prevoza s spalnikom ali kabino se povrnejo v primerih iz uredbe, ki ureja povračilo stroškov za službena potovanja v tujino,

-       stroški lastnega prevoza se povrnejo v višini stroškov ene železniške ali ladijske vozovnice prvega razreda, pri čemer je osnova za obračun dnevnice trajanje železniškega prevoza,

-       dnevnica za čas potovanja, ki pripada javnemu uslužbencu in družinskemu članu, ki potuje v kraj službovanja v tujini zaradi razporeditve javnega uslužbenca na delo v tujini ali se vrača iz kraja službovanja zaradi prenehanja razporeditve javnega uslužbenca.

(4) Kot selitveni stroški se priznajo:

-       stroški embalaže v višini 150 eurov za javnega uslužbenca brez družine ali družinskega člana in 300 eurov za javnega uslužbenca z družino,

-       stroški pakiranja, iznosa predmetov iz stanovanja, natovarjanja, raztovarjanja in odvoza embalaže,

-       stroški voznine,

-       stroški zavarovalnine selitvenih predmetov od osnove v višini 15.000 evrov za javnega uslužbenca brez družine ali družinskega člana in 20.000 evrov za javnega uslužbenca z družino.

(5) Kot stroški voznine iz 3. alineje prejšnjega odstavka se priznajo:

-       letalski prevoz tovora do 300 kg za javnega uslužbenca brez družine ali družinskega člana in 450 kg za javnega uslužbenca z družino, pri izven-evropskih državah pa dodatnih 50 kg tovora po osebi,

-       cestni ali železniški prevoz do 30 m³ prostornine tovora,

-       ladijski prevoz – kontejner 40 ft.

(6) Pri kombinaciji prevoza stroški ne smejo preseči višine celotnih selitvenih stroškov, ki bi nastali, če bi bila selitev opravljena z enim od prevoznih načinov iz prejšnjega odstavka.

(7) Selitev opravi za to registrirano podjetje, ki ga izbere organ, razen za t. i. lokalni del selitve, če je predstavništvo našlo cenejšega ponudnika.

(8) Če člani družine ne potujejo skupaj z javnim uslužbencem, lahko za družinske člane poleg povračila potnih stroškov posebej uveljavlja le povračilo stroškov embalaže v višini 150 eurov iz prve alineje četrtega odstavka tega člena in povračilo stroškov voznine za letalski prevoz tovora do 150 kg iz prve alineje petega odstavka tega člena.

(9) Javni uslužbenec, ki je bil na podlagi disciplinskega ukrepa razporejen na delovno mesto oziroma dolžnost v Republiki Sloveniji ali mu je prenehalo delovno razmerje zaradi krivdnih razlogov ali zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, mora sam kriti potne in selitvene stroške za vrnitev.

(10) Povračilo stroškov iz tega člena ne pripada javnim uslužbencem, ki prejmejo nadomestilo iz kakršnega koli drugega naslova, zlasti iz institucij drugih držav ali mednarodnih organizacij.

(11) Povračilo selitvenih stroškov ne pripada javnim uslužbencem, ki so napoteni na mednarodne civilne misije, so pa upravičeni do povračila stroškov prevoza osebne prtljage in materialno-tehničnih sredstev, določenih s sistemizacijo materialno-tehničnih sredstev posamezne misije.

(12) Za povratek učiteljev na delu v tujini, učiteljev slovenščine in lektorjev na tujih univerzah v Slovenijo, se potni in selitveni stroški obračunavajo glede na trajanje dela v tujini:

-       če se na lastno željo vrne pred potekom enega študijskega leta dela v tujini ali pa po preteku enega študijskega leta prejme pavšal 500 EUR, vozovnico in dnevnico,

-       po dveh študijskih letih znaša pavšal 700 EUR, vozovnica in dnevnica,

-       po treh študijskih letih znaša pavšal 1000 EUR, vozovnica in dnevnica,

-       po štirih ali več študijskih letih dela v tujini se izplača povračilo potnih in selitvenih stroškov v skladu to Uredbo.

(13) Povračilo potnih in selitvenih stroškov se lahko tehnično uredi s splošnim aktom v organu.

27. člen

(dnevnica)

(1) Javnemu uslužbencu na delu v tujini pripada dnevnica za službeno potovanje zunaj kraja opravljanja dela v skladu z uredbo, ki ureja povračila stroškov za službena potovanja v tujino, kot to velja za javne uslužbence v Republiki Sloveniji. Če javni uslužbenec potuje v Republiko Slovenijo, mu v skladu s kolektivno pogodbo pripada dnevnica za službeno potovanje v Republiki Sloveniji.

(2) Dnevnica iz prejšnjega odstavka ne pripada javnim uslužbencem, ki prejemajo povračilo za prehrano oziroma jim je prehrana zagotovljena brezplačno.

28. člen

(povračilo stroškov za reprezentanco)

(1) Znesek sredstev za kritje stroškov za reprezentanco, ki pripada posameznemu predstavništvu in predstavnikom pri mednarodnih institucijah, enkrat na leto določi pristojni minister ali oseba, ki jo za to pooblasti, glede na delovne potrebe in delovne dosežke predstavništva ali enote na misiji.

(2) Povračilo stroškov za reprezentanco se lahko tehnično uredi s splošnim aktom v organu.

29. člen

(povračilo stroškov članarine v diplomatskih in konzularnih združenjih)

Vodjem predstavništev in diplomatom pripada povračilo stroškov članarine v diplomatskih in konzularnih združenjih na podlagi soglasja pristojnega ministra, kar pa ne vključuje članarine za družabne in športne klube, v katerih se zbirajo diplomati.

30. člen

(povračilo članarine v novinarskih oziroma drugih sorodnih strokovnih združenjih in organizacijah)

Novinarjem, dopisnikom na delu v tujini, pripada povračilo stroškov članarine v novinarskih oziroma drugih sorodnih združenjih in organizacijah na podlagi soglasja Komisije za dopisniško mrežo. Pripadnikom Slovenske vojske pripada povračilo stroškov članarine v vojaških združenjih na podlagi soglasja ministra, pristojnega za obrambo.

31. člen

(povračilo potnih stroškov za izrabo letnega dopusta v Republiki Sloveniji in ob smrti ožjega družinskega člana)

(1) Javnemu uslužbencu in njegovim družinskim članom, ki prebivajo z njim v tujini, pripada povračilo potnih stroškov za izrabo letnega dopusta v Republiki Sloveniji enkrat na leto, če je kraj opravljanja dela v tujini od sedeža organa v Republiki Sloveniji oddaljen najmanj 1500 km. Pri določitvi oddaljenosti se upošteva najbližja potovalna razdalja za Evropo, zunaj Evrope pa najbližja zračna črta.

(2) Kot potni stroški se priznajo stroški:

-       železniške ali ladijske vozovnice prvega razreda, pri čemer se priznajo stroški prevoza s spalnikom ali kabino v primerih iz uredbe, ki ureja povračila stroškov za službena potovanja v tujino,

-       najugodnejšega letalskega prevoza v ekonomskem razredu, če je kraj opravljanja dela oddaljen več kakor 600 kilometrov zračne črte,

-       lastnega prevoza v višini stroškov ene železniške vozovnice prvega razreda; če javni uslužbenec potuje z družinskimi člani, ki prebivajo z njim v tujini, pa v višini dveh železniških vozovnic prvega razreda. Stroški lastnega prevoza se povrnejo na podlagi ustreznih dokazil o opravljeni poti.

(3) Uveljavljanje povračila potnih stroškov za izrabo letnega dopusta v Republiki Sloveniji in ob smrti ožjega družinskega člana za lastni prevoz izključuje možnost uveljavljanja povračila potnih stroškov za druge oblike prevoza.

(4) Povračilo iz prvega odstavka tega člena pripada enkrat v dvanajstih mesecih javnim uslužbencem mednarodnih civilnih misij, vendar ne prej kakor po šestih mesecih od dneva začetka dela v mednarodni civilni misiji.

(5) Povračilo iz prvega odstavka tega člena pripada enkrat v dvanajstih mesecih učiteljem na delu v tujini, učiteljem slovenščine in lektorjem na tujih univerzah. Učiteljem slovenščine na tujih univerzah so s tem povračilom kriti tudi potni stroški za čas opravljanja dela v Sloveniji.

(6) Javnemu uslužbencu in njegovim družinskim članom, ki prebivajo z njim v tujini, pripada povračilo potnih stroškov za pot do Republike Slovenije ob smrti ožjega družinskega člana javnega uslužbenca. Za ožjega družinskega člana se po tem odstavku štejejo zakonec, zunajzakonski partner, otroci, posvojenci in starši javnega uslužbenca.

32. člen

(povračilo stroškov za nastanitev)

(1) Javnemu uslužbencu na delu v tujini pripada povračilo stroškov za nastanitev v višini, določeni v prilogi 3 te uredbe. Limiti iz priloge 3 te uredbe se obračunajo od osnove, ki je sestavljena iz osnovne plače za delo v tujini, nadomestila za nezaposlenega partnerja in nadomestila za nepreskrbljene otroke.

(2) Limit za nastanitev javnega uslužbenca se določi na dan razporeditve v tujino in se ne glede na spremembo višine osnovne plače uporablja do izteka njegove razporeditve na delo v tujini. Ta limit je praviloma določen v valuti euro, razen če je s sklepom ministra, ki je pristojen za javnega uslužbenca, določena druga valuta. V tem primeru se za določitev višine limita za nastanitev v tujini uporabi referenčni tečaj Evropske centralne banke, ki ga objavlja Banka Slovenije, med eurom in lokalno valuto ali valuto, v kateri se izplačujejo plača in drugi prejemki, na dan sklenitve pogodbe oziroma aneksa k pogodbi o zaposlitvi, s katerim je javni uslužbenec razporejen na delo v tujini. Med njegovim delom v tujini vplivajo na višino limita za nastanitev spremenjene okoliščine, vezane na nadomestila iz prejšnjega odstavka tega člena.

(3) Povračilo iz tega člena ne pripada tistim javnim uslužbencem, ki ga že prejemajo iz kakršnega koli drugega naslova, zlasti iz institucij drugih držav ali mednarodnih organizacij, ter učiteljem slovenščine in lektorjem na tujih univerzah, ki jim univerza gostiteljica zagotavlja ustrezno namestitev. Neustrezna namestitev mora biti delodajalcu dokazana.

(4) Javnemu uslužbencu na delu v tujini ne pripada povračilo stroškov za nastanitev, če mu pristojni minister s sklepom dodeli primerno stanovanje v tujini, ki je last Republike Slovenije ali ga ima Republika Slovenija v trajnem najemu. Pač pa se za ta stanovanja pokrijejo vsi stroški predstavništva, razen stroškov, ki niso neposredno povezani z bivanjem.

(5) Iz sredstev za povračilo nastanitvenih stroškov sme javni uslužbenec poravnavati: stroške najemnine bivalnih prostorov s stroški skupnih prostorov, parkirnega prostora oziroma garaže, vode, elektrike, osnovnega zavarovanja nepremičnine, ki je opredeljeno v pogodbi, plina in ogrevanja oziroma hlajenja. Ne sme pa poravnavati stroškov, ki niso neposredno povezani z bivanjem, in sicer za televizijo, radio, telefon, telekomunikacije ipd. Če seštevek posameznih stroškovnih postavk preseže znesek dovoljenega limita, gre presežek v breme javnega uslužbenca, razen v izjemnih primerih, ki jih odobri predstojnik organa.

(6) Povračilo stroškov za nastanitev se lahko tehnično uredi s splošnim aktom v organu.

(7) Novinar, dopisnik RTV na delu v tujini, mora mesečne račune za stroške najemnine, posredovalnice za najem stanovanja, kavcij, ogrevanja, elektrike, vodarine, telefona (pavšal), plina oziroma druge stroške, za katere prejme mesečni račun, poslati v obračun finančni službi RTV, in sicer najpozneje 30 dni po plačilu računa.

(8) Novinar, dopisnik RTV na delu v tujini, je zaradi narave svojega dela upravičen do kritja posebnih materialnih izdatkov (parkirnina), in sicer do mesečnega pavšalnega povračila, ki znaša 10% osnovne plače za delo v tujini. Stroški za telefon se mu priznajo v višini 90% celotnih zneskov računov, 10% telefonskih stroškov se obračuna v breme novinarja dopisnika.

(9) Učiteljem slovenščine in lektorjem na tujih univerzah ter drugim učiteljem na delu v tujini pripada povračilo stroškov za nastanitev v višini, ki je določena v prilogi 3 te uredbe v stolpcu »drugi javni uslužbenci«.

33. člen

(povračilo stroškov za prevoz na delo v kraju službovanja)

(1) Javni uslužbenci na delu v tujini so upravičeni do povračila stroškov prevoza na delo in z dela v višini in pod pogoji, kot to velja za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem v organih državne uprave v Republiki Sloveniji.

(2) Povračilo stroškov iz tega člena ne pripada tistim javnim uslužbencem, ki ga že prejemajo iz kakršnega koli drugega naslova, zlasti iz institucij drugih držav ali mednarodnih organizacij.

(3) Povračilo stroškov za prevoz na delo ne pripada javnemu uslužbencu, ki mu je dodeljen službeni avtomobil v zasebno uporabo.

(4) Povračilo stroškov iz tega člena ne pripada tistim javnim uslužbencem, ki prejemajo dnevno nadomestilo po tej uredbi oziroma po predpisih mednarodnih organizacij.

34. člen

(povračilo stroškov za uporabo lastnega osebnega avtomobila v službene namene)

(1) Javni uslužbenci na delu v tujini so upravičeni do povračila stroškov za uporabo osebnega avtomobila v službene namene v višini in pod pogoji, kot to velja za javne uslužbence v organih državne uprave v Republiki Sloveniji.

(2) Učitelji na delu v tujini, učitelji slovenščine in lektorji na tujih univerzah lahko uporabljajo lastni osebni avtomobil v službene namene in imajo pravico do povračila stroškov za to uporabo, če do kraja, kjer poučujejo, ne morejo priti z javnim prevoznim sredstvom ali če bi prevoz z javnim prevoznim sredstvom povzročal dodatne stroške kot so stroški prenočevanja in dnevnice.

(3) Povračilo stroškov iz tega člena ne pripada javnim uslužbencem pri opravljanju dela v mirovnih operacijah in mednarodnih civilnih misijah.

(4) Povračilo stroškov iz tega člena ne pripada tistim javnim uslužbencem, ki prejemajo povračilo stroškov za uporabo lastnega avtomobila v službene namene po tej uredbi oziroma po predpisih mednarodnih organizacij.

35. člen

(povračilo stroškov prehrane med delom)

(1) Javni uslužbenec na delu v tujini je upravičen do povračila stroškov prehrane med delom, in sicer v protivrednosti višine povračila stroškov prehrane med delom v Republiki Sloveniji, ki se pomnoži z indeksom življenjskih stroškov za posamezni kraj iz priloge 2 te uredbe.

(2) Povračilo stroškov iz tega člena ne pripada tistim javnim uslužbencem, ki prejemajo povračilo stroškov prehrane med delom po tej uredbi oziroma po predpisih mednarodnih organizacij.

36. člen

(regres za letni dopust)

Javni uslužbenec na delu v tujini je upravičen do regresa za letni dopust, in sicer v protivrednosti višine regresa za letni dopust v Republiki Sloveniji. Regres za letni dopust se izplača v eurih v Republiki Sloveniji.

37. člen

(nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodbe, spremstva ali nege družinskega člana)

Javnemu uslužbencu na delu v tujini pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodbe, spremstva ali nege družinskega člana v višini, ki je določena s predpisi o zdravstvenem zavarovanju in zdravstvenem varstvu v Republiki Sloveniji. Osnova za nadomestilo je za prvih 30 delovnih dni zadržanosti od dela plača za delo v tujini, po izteku tega roka pa se kot osnova za nadomestilo določi plača za delo v tujini le, če javni uslužbenec na podlagi mnenja pristojne zdravniške komisije ne more nadaljevati zdravljenja v Republiki Sloveniji.

38. člen

(povračilo stroškov zdravstvenega zavarovanja)

(1) Javni uslužbenec na delu v tujini in njegovi družinski člani imajo pravico do povračila stroškov obveznega zdravstvenega zavarovanja v državi sprejemnici, pri čemer morata biti obseg zdravstvenih storitev in delež, ki se krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, primerljiva z obsegom in deležem v Republiki Sloveniji.

(2) Zdravstveno varstvo javnega uslužbenca in njegovih družinskih članov se zagotavlja z zavarovanjem v okviru Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kadar na ta način ni mogoče zagotoviti enakega zdravstvenega varstva, kakor izhaja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v Republiki Sloveniji, krije dodatne stroške organ, ki je delavca razporedil na delo v tujino.

39. člen

(povračilo stroškov za dodatno nezgodno zavarovanje)

(1) Povračilo stroškov za dodatno nezgodno zavarovanje pripada pripadnikom policije in drugim javnim uslužbencem pri opravljanju dela v mirovnih operacijah ter na delovnih mestih in dolžnostih, za katere iz ocen tveganja, ki jih določi pristojno ministrstvo, izhaja povečana možnost za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so do povračila stroškov dodatnega nezgodnega zavarovanja upravičeni tudi javni uslužbenci, ki odhajajo na delo na krizna območja v tujini, in drugi javni uslužbenci, za katere pa stopnje tveganja, ki jo določi pristojno ministrstvo, zaradi nepredvidljivih okoliščin in okolja, v katerih bodo, ni mogoče natančno opredeliti.

40. člen

(povračilo stroškov za učenje tujega jezika)

(1) Javni uslužbenec na delu v tujini, ki prvič odhaja na delo v državo, katere znanje uradnega jezika ni pogoj za zasedbo delovnega mesta, ima pravico do povračila stroškov učenja tujega jezika, ki se uporablja v državi sprejemnici. Javnemu uslužbencu se povrne 80% stroškov štirideseturnega tečaja, ki ga opravi pred odhodom na delo v tujino. V primeru, da to ni možno pa v prvem letu opravljanja dela v tujini.

(2) Povračilo iz tega člena ne pripada javnim uslužbencem pri opravljanju dela v mirovnih operacijah in mednarodnih civilnih misijah, novinarjem, dopisnikom RTV Slovenija na delu v tujini.

(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se povračilo stroškov za učenje tujega jezika za javne uslužbence, ki jih na delo v tujino napoti Ministrstvo za zunanje zadeve, uredi s splošnim aktom, ki ga sprejme minister za zunanje zadeve.

41. člen

(organizacija oziroma povračilo stroškov, nastalih ob smrti javnega uslužbenca na delu v tujini oziroma ožjega družinskega člana, ki je z njim prebival v tujini)

(1) Javni uslužbenec na delu v tujini ima pravico do povračila stroškov, ki nastanejo s prevozom posmrtnih ostankov njegovih družinskih članov, ki so z njim prebivali v tujini, ožji družinski člani javnega uslužbenca pa do povračila stroškov, ki nastanejo s prevozom posmrtnih ostankov javnega uslužbenca v domovino, če tega ne organizira organ, ki ga je razporedil na delo v tujino.

(2) Povračilo iz tega člena obsega stroške, nujno potrebne za prevoz posmrtnih ostankov, ki ga opravi najugodnejši ponudnik takšne storitve.

(3) Ožji družinski člani javnega uslužbenca po tem členu so njegov zakonec, otroci in zunajzakonski partner po predpisih, ki urejajo družinska razmerja.

42. člen

(organizacija prevoza posmrtnih ostankov za pripadnike Slovenske vojske in Policije)

(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena organizacijo prevoza umrlega pripadnika Slovenske vojske in Policije ter njegovih družinskih članov, ki so izgubili življenje zunaj države, v kraj pogreba izvede Generalštab Slovenske vojske oziroma Generalna policijska uprava.

(2) Za družinske člane pripadnika Slovenske vojske na mednarodnih vojaških dolžnostih oziroma pripadnika Policije iz prejšnjega odstavka se štejejo osebe, navedene v tretjem odstavku prejšnjega člena.

42.a člen

(nadomestilo za nezaposlenega partnerja)

(1) Nadomestilo za nezaposlenega partnerja pripada javnemu uslužbencu na delu v tujini, čigar zakonec oziroma zunajzakonski partner ni v delovnem razmerju, nima statusa samozaposlenega, ne prejema nadomestila v skladu s predpisi o starševskem varstvu, ne prejema pokojnine ali ni prijavljen na zavodu za zaposlovanje in prebiva z njim v tujini. Nadomestilo se izplačuje za čas, ko partner dejansko prebiva z javnim uslužbencem v tujini. Javni uslužbenec mora sporočiti vsako spremembo glede skupnega prebivanja s partnerjem v tujini, ki vpliva na prejemanje nadomestila za nezaposlenega partnerja.

(2) Za zunajzakonskega partnerja po tem členu se šteje oseba po predpisih, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja.

(3) Nadomestilo za nezaposlenega partnerja znaša 1.000 eurov, pri čemer se ta znesek pomnoži z indeksi življenjskih stroškov, določenimi v prilogi 2 te uredbe.

(4) Nadomestilo iz tega člena ne pripada javnim uslužbencem pri opravljanju dela v mirovnih operacijah in mednarodnih civilnih misijah.

42.b člen

(nadomestilo za diplomatsko dejavnost partnerja)

(1) Vodji predstavništva in njegovemu namestniku, vodji Političnega in varnostnega odbora v Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski uniji (SPBR), policijskemu atašeju, obrambnemu atašeju, obrambnemu predstavniku pri OZN, obrambnemu predstavniku Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), vodji obrambnega in vojaškega dela Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri Natu, vodji obrambnega in vojaškega dela Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri Evropski uniji ter nacionalnemu vojaškemu predstavniku pri Zavezniškem poveljstvu za operacije (ACO), obrambnemu svetovalcu v sprejemni državi, nacionalnemu predstavniku v Nacionalnem predstavništvu za povezave pri zavezniškem poveljstvu za transformacijo (ACT) se lahko izplača nadomestilo za sodelovanje zakonca ali zunajzakonskega partnerja pri diplomatskih družabnih dejavnostih. Na podlagi dokazil nadomestilo znaša največ 300 eurov mesečno, za namestnike pa največ 100 eurov mesečno.

(2) Vrednost nadomestila iz prejšnjega odstavka se pomnoži z indeksi življenjskih stroškov, določenimi v prilogi 2 te uredbe.

(3) Višino zneska nadomestila za diplomatsko dejavnost določi vodja predstavništva, za zakonce ali zunajzakonske partnerje vodij predstavništev pa predstojnik ali druga pooblaščena oseba na predlog vodje predstavništva.

(4) Nadomestilo iz tega člena ne pripada učiteljem na delu v tujini, učiteljem slovenščine in lektorjem na tujih univerzah.

42.c člen

(nadomestilo za nepreskrbljene otroke)

(1) Nadomestilo za vzgojo nepreskrbljenih otrok pripada javnemu uslužbencu, čigar nepreskrbljeni otroci prebivajo z njim v skupnem gospodinjstvu v tujini, in se izplačuje za čas, ko dejansko prebivajo z njim v tujini. Javni uslužbenec mora sporočiti vsako spremembo glede skupnega gospodinjstva in šolanja otrok, ki vpliva na prejemanje nadomestila za nepreskrbljene otroke.

(2) Za otroke, starejše od 15 let, se nadomestilo izplačuje do konca njihovega rednega šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta, na podlagi potrdila o rednem šolanju.

(3) Višina nadomestila za vzgojo posameznega nepreskrbljenega otroka znaša 180 evrov, pri čemer se ta vrednost pomnoži z indeksi življenjskih stroškov, določenimi v prilogi 2 te uredbe.

(4) Nadomestilo iz tega člena ne pripada javnim uslužbencem pri opravljanju dela v mirovnih operacijah in mednarodnih civilnih misijah.«

43. člen

(akontacija plače)

(1) Javni uslužbenec na delu v tujini ima ob nastopu dela v tujini pravico do akontacije plače v višini mesečne plače za delo v tujini, ki mu pripada. Akontacijo vrne v dvanajstih enakih mesečnih obrokih.

(2) Javni uslužbenec, ki je bil predčasno razporejen na delo v Republiko Slovenijo ali na drugo predstavništvo Republike Slovenije v tujini ali mu je prenehala pogodba o zaposlitvi v organu, ki ga je razporedil na delo v tujini, mora preostalo akontacijo vrniti v enkratnem znesku, in sicer najpozneje v 30 dneh po prenehanju dela v tujini.

(3) Novinar, dopisnik na delu v tujini, ima ob nastopu dela v tujini pravico do akontacije v višini do treh mesečnih deviznih plač zaradi ureditve življenjskih in delovnih razmer.

III.a POSEBNA DOLOČBA

43.a člen

(nominalne osnove za delo v tujini do 31. avgusta 2016)

(1) Ne glede na prilogo 1 te uredbe se do 31. avgusta 2016 za izračun plače za delo v tujini uporabljajo naslednje vrednosti nominalnih osnov za delo v tujini:

(2) Od 1. septembra 2016 dalje se za izračun plače za delo v tujini uporabljajo vrednosti nominalnih osnov za delo v tujini, določene v prilogi 1 te uredbe.

Priloga 1: Vrednosti stopenj nominalnih osnov, ki se uporabljajo od 1. aprila 2023 dalje

Priloga 2: Indeksi življenjskih stroškov

Priloga 3: Preglednica limitov za povračilo stroškov za nastanitev javnega uslužbenca za delo v tujini

Priloga 4: Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov za delo v tujini

Priloga 5: Najvišji zneski povračil stroškov vpisnin in šolnin

Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 14/09) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

44. člen

(interni akti)

Proračunski uporabniki morajo svoje interne akte uskladiti s to uredbo v petnajstih dneh od začetka njene veljavnosti.

45. člen

(varstvo višine limita za povračilo stroškov)

(1) Javnim uslužbencem, ki so bili razporejeni na delo v tujino in jim je bil določen limit za povračilo stroškov nastanitve pred začetkom uporabe te uredbe, se višina tega limita ne spremeni.

(2) Če bi javni uslužbenec po določitvi plače v skladu s to uredbo prejel plačo v nižjem znesku od zneska, določenega po predpisih, ki se uporabljajo do začetka obračuna plač po tej uredbi, se mu do izenačitve obeh zneskov izplačuje razlika do višjega zneska.

(3) Primerljivi znesek plače, določen po predpisih, ki se uporabljajo do začetka obračuna plač po tej uredbi, je plača za mesec pred prvim izplačilom plač po tej uredbi. Pri izračunu se ne upoštevajo del plače za delovno uspešnost, del plače za povečani obseg dela in dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času.

(4) Primerljivi znesek plače, določen po tej uredbi, je plača, obračunana za polni delovni čas, in dovoljeno število ur prek polnega delovnega časa. Pri izračunu se ne upoštevajo del plače za delovno uspešnost, del plače za povečani obseg dela in dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času.

46. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 69/08).

47. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati 1. marca 2009.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 23/09) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

15. člen

(1) Javnim uslužbencem, ki so bili razporejeni na delo v tujino in jim je bil določen limit za povračilo stroškov nastanitve po predpisih, ki so se uporabljali do prvega obračuna in izplačila plač v skladu z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju, se ne glede na določbo 45. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 14/09) višina tega limita določi po predpisih, ki so se uporabljali do prvega obračuna in izplačila plač v skladu z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju.

(2) Primerljivi znesek plače, določen po predpisih, ki so se uporabljali do začetka uporabe Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 14/09), je plača za mesec pred prvim izplačilom plač v skladu z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju. Pri izračunu se ne upoštevajo del plače za delovno uspešnost, del plače za povečani obseg dela in dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času.

(3) Primerljivi znesek plače, določen po tej uredbi, vključuje tudi nadomestilo za nezaposlenega partnerja, za diplomatsko dejavnost partnerja in za nepreskrbljene otroke.

16. člen

Ta uredba začne veljati 1. aprila 2009.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 51/10) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:

»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA

20. člen

Vrednosti nominalnih osnov za delo v tujini in vrednosti dodatkov, ki so v tej uredbi določeni v nominalni višini, se uporabljajo od 1. januarja 2010. Javni uslužbenci so upravičeni do poračuna plač od 1. januarja 2010.

21. člen

Limiti za povračilo stroškov za nastanitev javnega uslužbenca na delu v tujini iz priloge 3 te uredbe se uporabljajo za pogodbe o najemu, ki jih javni uslužbenci sklenejo po uveljavitvi te uredbe.

22. člen

Ta uredba začne veljati 1. julija 2010.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 67/10) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

8. člen

Vrednosti nominalnih osnov za delo v tujini in vrednosti dodatkov, ki so v tej uredbi določeni v nominalni višini, se uporabljajo od 1. julija 2010. Javni uslužbenci so upravičeni do poračuna plač od 1. julija 2010.

9. člen

Ta uredba začne veljati 1. septembra 2010.«.

Zakon o urejanju trga dela – ZUTD (Uradni list RS, št. 80/10) v zvezi z delnim prenehanjem uporabe tretjega in četrtega odstavka 24. člena te uredbe določa:

»191. člen

(prenehanje uporabe drugih predpisov)

[…]

(2) Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha uporabljati določba tretjega odstavka 24. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev na delu v tujini (Uradni list RS, št. 14/09, 16/09 - popr., 23/09, 51/10 in 67/10) v delu, v katerem se nanaša na zakonce diplomatov, ki so bili pred odhodom v tujino prijavljeni na zavodu manj kot šest mesecev ter četrti odstavek 24. člena v delu, ki določa osnovo za plačilo prispevkov prostovoljnega zavarovanje za primer brezposelnosti.«;

ter vsebuje naslednji končni določbi

»195. člen

(uveljavitev in uporaba zakona)

(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2011.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se določbe prve alineje prvega odstavka 16. člena, 17., 18., 19., 20., 21., 22., 23., 24., 29., 36. in 37. člena tega zakona uporabljajo od 1. januarja 2012.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 41/12) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

6. člen

Znižanje nominalnih osnov za delo v tujini iz spremenjene priloge 1 uredbe se upoštevajo pri določitvi limita za povračilo stroškov za nastanitev javnega uslužbenca, ki se razporedi na delo v tujino po začetku uporabe te uredbe.

7. člen

Ta uredba začne veljati s prvim dnem v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je bil uveljavljen Zakon za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12).«.

Uredba o dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 68/12) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembi in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 47/13) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

4. člen

Znižanje vrednosti nominalnih osnov za delo v tujini iz 43.a člena uredbe se upošteva pri določitvi povračila stroškov za nastanitev javnega uslužbenca, ki se razporedi na delo v tujini po uveljavitvi te uredbe.

5. člen

Ta uredba začne veljati 1. junija 2013.«.

Uredba o spremembah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 96/14) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

2. člen

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2015.«.

Uredba o spremembi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 39/15) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

2. člen

Limiti za nastanitev javnih uslužbencev, ki so ob uveljavitvi te uredbe na delu v tujini, se ne glede na spremembo indeksov življenjskih stroškov Organizacije združenih narodov iz priloge 2 ne spremenijo.

3. člen

Ta uredba začne veljati 1. julija 2015.«.

Uredba o spremembi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 57/15) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

2. člen

Limiti za nastanitev javnih uslužbencev, ki so ob uveljavitvi te uredbe na delu v tujini, se ne glede na spremembo indeksov življenjskih stroškov Organizacije združenih narodov iz priloge 2 ne spremenijo.

3. člen

Ta uredba začne veljati 1. septembra 2015.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 73/15) vsebuje naslednji končni določbi:

»KONČNI DOLOČBI

10. člen

Določba spremenjenega četrtega odstavka 7. člena uredbe se začne uporabljati 1. januarja 2016, dopolnitev tretjega odstavka 25. člena se prične uporabljati s šolskim letom 2015/2016.

Ta uredba začne veljati 1. oktobra 2015.«.

Uredba o spremembah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 98/15) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

2. člen

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2016.«.

Uredba o spremembi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 6/16) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

2. člen

Ta uredba začne veljati 1. februarja 2016.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 38/16) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 

14. člen

(1) Spremenjena priloga 2 se začne uporabljati 1. junija 2016.

(2) Najvišji zneski vpisnin in šolnin iz spremenjene preglednice tretjega odstavka 25. člena se začnejo uporabljati s šolskim letom 2016/2017.

15. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembi in dopolnitvi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 62/16) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

3. člen

Najvišji znesek vpisnin in šolnin iz dopolnjene preglednice tretjega odstavka 25. člena uredbe se začne uporabljati s šolskim letom 2016/2017.

4. člen

Ta uredba začne veljati 1. oktobra 2016.«.

Uredba o spremembi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 4/17) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

2. člen

Ta uredba začne veljati 1. februarja 2017.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 26/17) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

7. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o dopolnitvi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 35/17) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

2. člen

Povračilo stroškov vpisnine in šolnine v skladu z novim četrtim odstavkom 25. člena uredbe prvič pripada javnim uslužbencem pri vpisu njihovih otrok v vrtec oziroma osnovno ali srednješolsko izobraževanje v ustrezni šoli z mednarodnim programom v državi sprejemnici v šolskem letu 2017/2018.

3. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 54/17) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

2. člen

Ta uredba začne veljati 1. oktobra 2017.«.

Uredba o spremembah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 5/18) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

3. člen

Ta uredba začne veljati 1. februarja 2018.«.

Uredba o spremembi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 35/18) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

2. člen

Ta uredba začne veljati 1. junija 2018.«.

Uredba o spremembi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 43/18) vsebuje naslednji končni določbi:

»KONČNI DOLOČBI

2. člen

Spremenjena priloga 2 uredbe se začne uporabljati pri obračunu plač za mesec junij 2018.

3. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 64/18) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

2. člen

Ta uredba začne veljati 1. oktobra 2018.«.

Uredba o spremembi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 6/19) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

2. člen

Zaposleni na delu v tujini pridobijo pravico do višje vrednosti stopnje nominalne osnove iz priloge 1 te uredbe postopno, in sicer tako da 1. februarja 2019 pridobijo pravico do izplačila plače, obračunane upoštevaje vrednosti stopnje nominalne osnove iz stolpca »Vrednost v € 1. 2. 2019« nove priloge 1 uredbe, in 1. novembra 2019 pravico do izplačila plače, obračunane upoštevaje vrednosti stopnje nominalne osnove iz stolpca »Vrednost v € 1. 11. 2019« nove priloge 1 uredbe.

3. člen

Ta uredba začne veljati 1. februarja 2019.«.

Uredba o spremembi in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 35/19) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

3. člen

Ta uredba začne veljati 1. junija 2019.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 59/19) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:

»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA

14. člen

Vlada sprejme sklep o določitvi dodatka za posebne življenjske razmere v tujini v skladu s spremenjenim 16. členom uredbe najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi te uredbe. Do njegove uveljavitve se za določitev dodatka za posebne življenjske razmere v tujini uporabljajo akti, izdani pred uveljavitvijo te uredbe.

15. člen

Izplačilo dodatka za nevarnost v skladu s spremenjenim 15. členom uredbe se začne po izdaji sklepa Sekretariata Sveta za nacionalno varnost. Do takrat se uporablja zadnji objavljeni sklep Sekretariata Sveta za nacionalno varnost.

16. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, spremenjena Priloga 2 pa se uporablja od obračuna plač za mesec oktober 2019 dalje.«.

Uredba o dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 78/19) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

3. člen

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2020.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 7/20) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

6. člen

Ne glede na spremenjeni drugi odstavek 11. člena uredbe se javnim uslužbencem, ki bi jim po tej uredbi pripadal dodatek za opravljanje dodatnih nalog v nižjem znesku, kot ga prejemajo do uveljavitve te uredbe, do poteka razporeditve na delo v tujini izplačuje dodatek za opravljanje dodatnih nalog v višini, kot je bila določena pred uveljavitvijo te uredbe.

7. člen

Ta uredba začne veljati 1. februarja 2020.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 129/20) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

5. člen

Ta uredba začne veljati 1. oktobra 2020.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 3/21) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

4. člen

Javnim uslužbencem, ki so bili razporejeni na delo v tujino in jim je že bilo določeno povračilo dela stroškov vpisnine in šolnine za šolsko leto 2019/2020 oziroma za čas šolanja otroka v določeni šoli, vendar ne dlje, kot traja razporeditev javnega uslužbenca na delo v tujino, se višina povračila ne spremeni.

5. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembi in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 16/21) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

4. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, spremenjena priloga 2 pa se uporablja od obračuna plač za mesec februar 2021 dalje.«.

Uredba o spremembi in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 61/21) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

3. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 87/21) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

2. člen

Ta uredba začne veljati 1. junija 2021.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 158/21) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

3. člen

Ta uredba začne veljati 1. oktobra 2021.«.

Uredba o spremembah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 15/22) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

5. člen

(uporaba)

Povračilo stroškov za nastanitev iz spremenjenega 32. člena uredbe, nadomestilo za nezaposlenega partnerja iz spremenjenega 42.a člena uredbe in indeksi iz spremenjene priloge 2 uredbe se prvič uporabijo pri obračunu plač, povračil stroškov in nadomestil za februar 2022.

6. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembi in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 68/22) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

3. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 74/22) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

2. člen

Ta uredba začne veljati 1. junija 2022.«.

Uredba o spremembah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 138/22) vsebuje naslednjo prehodno in končni določbi:

»PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI

8. člen

(prehodne vrednosti stopenj nominalnih osnov)

Vrednosti stopenj nominalnih osnov, ki se začnejo uporabljati pri plači za oktober 2022 in se uporabljajo do 31. marca 2023:

9. člen

(začetek uporabe)

(1) Nova priloga 1 uredbe se začne uporabljati 1. aprila 2023, do takrat pa se uporabljajo vrednosti stopenj nominalnih osnov iz prejšnjega člena.

(2) Spremenjeni tretji, šesti in osmi odstavek 7. člena, spremenjeni 9. člen, spremenjeni drugi odstavek 11. člena, spremenjeni drugi, tretji in peti odstavek 15. člena, spremenjeni 16. člen in nova priloga 2 uredbe se začnejo uporabljati pri obračunu plače za oktober 2022.

10. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati 1. novembra 2022.«.

Uredba o dopolnitvi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 81/23) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

2. člen

(delno vračilo)

Javni uslužbenec iz prvega odstavka novega 25.a člena uredbe je upravičen do delnega vračila plačanega zneska šolnine za svojega otroka za šolsko leto 2022/2023 s strani delodajalca v skladu z novim 25.a členom uredbe, pri čemer se povrne znesek šolnine v višini 50 odstotkov stroškov šolnine.

3. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.