Na podlagi četrtega odstavka 83. člena Zakona o vodah
(Uradni list RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrI-A in 41/04-ZVO-1) izdaja
minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za obrambo
PRAVILNIK
o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi
poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu
razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1) Ta pravilnik določa za območja, ogrožena zaradi poplav in
z njimi povezane erozije celinskih voda in morja:
-
način določanja poplavnih in erozijskih območij,
-
način razvrščanja zemljišč v razrede poplavne in erozijske ogroženosti,
-
merila za določanje razredov poplavne in erozijske ogroženosti.
(2) Ta pravilnik določa tudi način priprave kart poplavnih in
z njimi povezanih erozijskih območij in enotne oznake vsebin, ter s tem
povezane naloge.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1.
poplava, je naravni pojav začasne preplavljenosti zemljišč, ki z vodo
običajno niso preplavljena;
2.
erozija, je naravni pojav odplavljanja in odlaganja preperelega
kamninskega materiala vodnih in priobalnih zemljišč celinskih voda in morja;
3.
poplavna in erozijska nevarnost je možnost nastanka poplav in z njimi
povezanih erozijskih procesov, predvsem kot posledice naravnih dejavnikov,
vključuje pa tudi posledice človekovega delovanja;
4.
poplavna in erozijska ogroženost je možnost škodnih posledic, predvsem
za življenje in zdravje ljudi, okolje, gospodarske in negospodarske dejavnosti
ter kulturno dediščino zaradi njihove izpostavljenosti poplavni in erozijski
nevarnosti;
5.
elementi ogroženosti so predvsem ljudje, okolje, gospodarske in
negospodarske dejavnosti ter kulturna dediščina;
6.
ranljivost elementov ogroženosti pomeni njihovo izpostavljenost in
dovzetnost za poškodbe zaradi poplav in z njimi povezane erozije in je odvisna
od fizičnih, socialnih in gospodarskih elementov in procesov (npr. prostorske
lege, strukturne odpornosti, časovne izpostavljenosti);
7.
škodna posledica je zmanjšanje psihofizičnih sposobnosti ljudi in
zmanjšanje količine, kakovosti, tržne in uporabne vrednosti drugih elementov
ogroženosti in je lahko izražena predvsem s številom žrtev in poškodovancev,
višino okoljske škode, vrsto in številom gospodarskih subjektov ali obsegom in
vrsto gospodarske škode (ki predstavlja vrednost poškodovanih gradenj in škodo
zaradi izgubljenega dohodka) ter škodo na objektih kulturne dediščine;
8.
območje poplavne in erozijske nevarnosti je območje, na katerem je na
podlagi analize geografskih in geoloških značilnosti prostora, hidroloških
podatkov in značilnosti vodnega toka določena verjetnost nastanka naravnega
pojava, lahko pa tudi njihova moč;
9.
območje razreda poplavne in erozijske nevarnosti je del območja poplavne
in erozijske nevarnosti, določeno na podlagi meril, ki razvrščajo poplavno
nevarnost glede na verjetnost nastanka in moč naravnega pojava;
10.
območje poplavne in erozijske ogroženosti je območje poplavne nevarnosti
ali njegov del, na katerem je zaradi različne stopnje ranljivosti elementov
ogroženosti in različne moči naravnega pojava različno ogroženo življenje in
zdravje ljudi, kakovost okolja, gospodarske in negospodarske dejavnosti in
kulturna dediščina;
11.
razred poplavne nevarnosti je določen z verjetnostjo nastanka poplavnega
dogodka in njegovo močjo;
12.
razred erozijske nevarnosti je določen z verjetnostjo nastanka
poplavnega dogodka in z njim povezane erozije in močjo naravnega pojava
erozije;
13.
razred ranljivosti je določen na podlagi meril, ki razvrščajo elemente
ogroženosti v skupine po velikosti in pomembnosti možnih škodnih posledic;
14.
razred poplavne in erozijske ogroženosti je določen na podlagi meril za
razvrščanje poplavne in erozijske ogroženosti in je odvisen od razreda
nevarnosti in razreda ranljivosti elementov ogroženosti;
15.
opozorilna karta poplav in erozije je karta natančnosti merila 1:50.000
ali manjšem, ki z različnimi grafičnimi znaki opozarja na poplavne in erozijske
razmere na določenem območju na podlagi prve ocene poplavne nevarnosti;
16.
karta poplavne in erozijske nevarnosti je detajlna karta v merilu
1:5.000 ali večjem, ki določa območja poplavne in erozijske nevarnosti na
podlagi analiz verjetnosti za nastanek naravnega pojava;
17.
karta razredov poplavne in erozijske nevarnosti je detajlna karta v
merilu 1:5.000 ali večjem, ki prikazuje notranja območja poplavne in erozijske
nevarnosti in je izdelana na podlagi meril za razvrščanje poplavne in erozijske
nevarnosti v razrede glede na moč naravnega pojava;
18.
karta poplavne in erozijske ogroženosti je detajlna karta v merilu 1:5.000
ali večjem in prikazuje stopnjo ogroženosti za skupine elementov ogroženosti
glede na moč naravnega pojava. Izdelana je na podlagi meril za določanje
razredov poplavne in erozijske ogroženosti in analize ranljivosti na območjih
posameznih razredov nevarnosti;
19.
moč poplavne nevarnosti je določena z globino ali zmnožkom globine in
hitrosti toka;
20.
moč erozijske nevarnosti je določena z debelino odplavljenega sloja ali
debelino odloženega sloja preperelega kamninskega materiala;
21.
verjetnost nastanka poplavne nevarnosti je verjetnost nastanka pretokov
Q10, Q100 ali Q500 oziroma verjetnost nastopa
gladin G10, G100 ali G500, ki povzročijo
poplavo;
22.
verjetnost nastopa erozijske nevarnosti je verjetnost nastopa pretoka Q100
oziroma gladine G100, ki povzroči erozijo;
23.
pretok Q10 je vrednost pretoka vode, ki je v določenem letu
lahko dosežen ali presežen z verjetnostjo 10%;
24.
pretok Q100 je vrednost pretoka vode, ki je v določenem letu
lahko dosežen ali presežen z verjetnostjo 1%;
25.
pretok Q500 je vrednost pretoka vode, ki je v določenem letu
lahko dosežen ali presežen z verjetnostjo 0,2% in se lahko določi tudi na
naslednji način:
-
za površino povodja, ki je večja od 1000 km²: Q500= 1,2 * Q100,
-
za površino povodja od 100 km² do 1000 km²: Q500= 1,3 * Q100,
-
za površino povodja, ki je manjša od 100 km²: Q500= 1,4 * Q100;
26.
gladina G10 je vrednost višine gladine stoječe vode ali
morja, določena z najvišjim izmerjenim ali izračunanim vodostajem stoječe vode
ali s seštevkom vrednosti višine gladine morja zaradi plimovanja, ki je v določenem
letu lahko dosežena ali presežena z verjetnostjo 10%, in zaradi morskega vala,
ki je v določenem letu lahko dosežena ali presežena z verjetnostjo 50%;
27.
gladina G100 je vrednost višine gladine stoječe vode ali
morja, določena z najvišjim izmerjenim ali izračunanim vodostajem stoječe vode
ali s seštevkom vrednosti višine gladine morja zaradi plimovanja, ki je v
določenem letu lahko dosežena ali presežena z verjetnostjo 1%, in zaradi
morskega vala, ki je v določenem letu lahko dosežena ali presežena z
verjetnostjo 50%;
28.
gladina G500 je vrednost višine gladine stoječe vode ali
morja, določena z najvišjim izmerjenim ali izračunanim vodostajem stoječe vode
ali s seštevkom vrednosti višine gladine morja zaradi plimovanja, ki je v
določenem letu lahko dosežena ali presežena z verjetnostjo 0,2%, in zaradi
morskega vala, ki je v določenem letu lahko dosežena ali presežena z
verjetnostjo 2%;
29.
pomembnejša območja poplavne in erozijske ogroženosti so območja:
-
na katerih je gostota ogroženih prebivalcev več kot 500 na km², pri
čemer je skupna površina območja s tako gostoto znotraj poplavnega območja
večja kot 1,25 km², in
-
območja, ki so razvrščena v razred velike poplavne nevarnosti, na njih
pa obratuje obrat ali naprava zaradi katere lahko pride do onesnaženja velikega
obsega ali obstajajo občutljivi objekti;
30.
pomembnejša območja poplavne in erozijske nevarnosti so območja, kjer:
-
se poplavna voda lahko brez škode razliva in so večja kot 25% površine
prvega dol vodnega območja ogroženega zaradi poplav, ter kot taka pomembna za
uravnavanje (zmanjševanje in ne poslabševanje) poplavne ogroženosti na
dolvodnih območjih poselitve,
-
se na njih nahaja območje s posebnimi zahtevami po predpisih, ki
določajo način priprave načrtov upravljanja voda, na katerih bi v primeru
poplav in erozije lahko prišlo do onesnaženja pomembnih zavarovanih habitatov
in vrst, onesnaženja virov pitne vode, območij kopalnih voda;
31.
obrati in naprave zaradi katerih lahko pride do onesnaženja velikega
obsega so obrati in naprave, določeni s predpisi, ki urejajo varstvo okolja,
predpisi, ki urejajo preprečevanje večjih nesreč in zmanjševanja njihovih
posledic, ter predpisi, ki urejajo dejavnosti in naprave, ki lahko povzročijo
onesnaženje okolja večjega obsega;
32.
občutljivi objekti so objekti, ki imajo zaradi poplav in erozije lahko
velike posredne in neposredne škodne posledice. Med občutljive objekte štejemo
zlasti objekte, v katerih se zadržuje veliko število ljudi in je evakuacija
lahko otežena (npr. bolnišnice, zdravilišča, vrtci, šole, domovi starostnikov),
objekte, znotraj katerih lahko nastanejo izjemne materialne škode ali druge za
družbo pomembne škode (npr. knjižnice, muzeji, arhivi), ali objekte, katerih
poškodbe ali prekinitev obratovanja lahko povzroči velike posredne gospodarske
škode (npr.pomembne transportne poti in telekomunikacijski vodi, pomembne
objekte vodne infrastrukture);
33.
dejavnosti, ranljive ob nastanku poplav, so predvsem tiste, ki so lahko
ogrožene ali lahko ogrožajo življenje in zdravje ljudi ali vodno okolje. To so
dejavnosti, povezane s skladiščenjem ali varovanjem pomembnih stvari (npr.
knjižnice, muzeji, arhivi, podzemne garaže), dejavnosti, povezane z večjim
številom ljudi (npr. bolnišnice, zdravilišča), dejavnosti, ki se izvajajo v
obratih ali pri katerih se uporabljajo naprave in snovi zaradi katerih lahko
pride do onesnaženja velikega obsega, ali dejavnosti, povezane s skladiščenjem
za vodno okolje nevarnih snovi, določenih s predpisi, ki urejajo varstvo
okolja.
II. DOLOČANJE IN PRIKAZ POPLAVNIH IN Z NJIMI POVEZANIH
EROZIJSKIH OBMOČIJ IN NAČIN RAZVRŠČANJA ZEMLJIŠČ V RAZREDE OGROŽENOSTI
3. člen
(cilji določanja poplavnih in erozijskih območij)
Poplavna in erozijska območja in z njimi povezana ogroženost
se določa s ciljem:
-
ocene poplavnih in erozijskih razmer na določenem območju,
-
načrtovanja ukrepov za zmanjševanje poplavne in erozijske ogroženosti,
-
načrtovanja rabe prostora,
-
načrtovanja ukrepov zaščite in reševanja ob poplavah,
-
ozaveščanja javnosti glede poplavne in erozijske nevarnosti oziroma
ogroženosti in
-
izvajanja mednarodnih obveznosti.
4. člen
(podlage za določanje poplavnih in erozijskih območij)
Določanje poplavnih in erozijskih območij temelji na analizi
geografskih in geoloških značilnosti prostora, hidroloških podatkov in
značilnosti vodnega toka ob upoštevanju:
-
naravnih in antropogenih dejavnikov vodotoka in njegovega povodja ali
porečja,
-
historičnih in arhivskih podatkov o preteklih poplavnih in erozijskih
dogodkih,
-
že izdelanih študij, raziskav in analiz poplavnih in erozijskih pojavov,
-
meteoroloških in hidroloških podatkov,
-
podatkov o škodnih posledicah poplavnih in erozijskih pojavov,
-
presoj tveganja za okolje,
-
bodočih vplivov na pojav poplav in erozije z upoštevanjem dolgoročnega
razvoja in podnebnih sprememb ter drugih značilnosti, pomembnih za poplavne in
erozijske dogodke.
5. člen
(postopek za določanje poplavnih in erozijskih območij ter
razvrščanje zemljišč v razrede ogroženosti)
(1) Poplavna in erozijska območja se določijo na podlagi:
-
ocene poplavne in erozijske nevarnosti (opozorilna karta poplav in
erozije),
-
določitve območij poplavne in erozijske nevarnosti (karta poplavne in
erozijske nevarnosti),
-
določitve razredov poplavne in erozijske nevarnosti (karta razredov
poplavne in erozijske nevarnosti) in
-
ocene ranljivosti na območjih poplavne in erozijske nevarnosti.
(2) Shema postopka določitve poplavnih in erozijskih območij
je prikazana v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
6. člen
(določitev in prikaz poplavnih in erozijskih območij)
(1) Poplavna in erozijska območja se določijo v vodnem katastru.
(2) Poplavna in erozijska območja se določijo in po potrebi
obnovijo in dopolnijo najmanj vsakih šest let.
(3) Meje poplavnih in erozijskih območij se prikažejo kot
poligon, določen s točkami državnega koordinatnega sistema.
(4) Podatki o poplavnih in erozijskih območjih se v skladu s
predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, prikažejo tudi v prostorskem
informacijskem sistemu.
7. člen
(ocena poplavne in erozijske nevarnosti)
(1) Območja poplavne in erozijske ogroženosti se na podlagi
ocene stanja prikažejo na opozorilni karti poplav in erozije.
(2) Opozorilna karta poplav in erozije se prvič izdela na
podlagi analize historičnih in arhivskih podatkov o poplavnih in erozijskih
dogodkih in na podlagi že izdelanih študij, raziskav, analiz ter drugih podatkov.
V nadaljevanju se opozorilna karta dopolnjuje z novimi podatki o poplavnih in
erozijskih razmerah in, če je zaradi tega pomembno spremenjena, najmanj vsakih
šest let obnovi.
(3) Pri pripravi opozorilne karte poplav in erozije za
območja, kjer imajo poplavni dogodki lahko pomemben čezmejni vpliv, si je treba
prizadevati za uskladitev podatkov s sosednjimi državami v skladu z
mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
8. člen
(vsebina opozorilne karte poplav in erozije)
(1) Na opozorilni karti, ki vsebuje podatke o topografiji in
rabi tal, se znotraj povodij in porečij označijo tudi:
-
mejna črta možnega dosega poplav oziroma del tekočih in stoječih voda
ali del obale morja, kjer je znano, da prihaja do poplav, vključno z oznako
smeri poplavljanja,
-
mejna črta možnega obsega erozijskih pojavov oziroma del tekočih in
stoječih voda ali dela obale morja, kjer je znano, da prihaja do erozije,
-
mesta posameznih poplavnih dogodkov s točkovnimi oznakami in
-
s točkovnimi ali linijskimi oznakami posamezni vodni objekti, kjer lahko
nastanejo poplave in erozija zaradi napačnega obratovanja ali porušitve.
(2) Opozorilna karta poplav in erozije vsebuje tudi besedilni
del, ki obsega opis poplavnih in erozijskih dogodkov, predvsem tistih, ki bi se
lahko v prihodnosti ponovili in v zvezi z njimi predvsem datum, vir podatkov,
opis dogodka in posledic na življenje in zdravje ljudi, okolje, gospodarske in
negospodarske dejavnosti, kulturno dediščino ter druge pomembne informacije o
razmerah na določenem območju.
(3) Opozorilna karta poplav in erozije lahko, kjer je to
smiselno, vsebuje tudi ocene bodočih poplav in erozije ter njihovih posledic na
življenje ljudi, okolje, razvoj gospodarskih in negospodarskih dejavnosti z
upoštevanjem dolgoročnega načrtovanega razvoja in podnebnih sprememb.
9. člen
(območja poplavne in erozijske nevarnosti)
(1) Območja poplavne in erozijske nevarnosti se določajo
predvsem na podlagi opozorilne karte poplav in erozije, prednostno za območja,
kjer lahko pride do pomembnejše ogroženosti.
(2) Določitev območij iz prejšnjega odstavka se izvaja z
metodami modeliranja in analiziranja, ki morajo ustrezati priznanemu stanju
znanosti na podlagi hidroloških, geoloških, geomorfoloških in geodetskih
podatkov ter podatkov o rabi tal in pokrovnosti. Izbira metod mora ustrezati
dejanskim razmeram na območju in pričakovani natančnosti rezultatov.
(3) Območja poplavne in erozijske nevarnosti ob tekočih vodah
se prikažejo v grafični obliki na kartah poplavne in erozijske nevarnosti, ki
vsebujejo podatke o mejah območij poplavne nevarnosti pri pretoku Q10,
Q100 in Q500 ter podatke o mejah območij erozijske
nevarnosti pri pretoku Q100.
(4) Območja poplavne in erozijske nevarnosti ob stoječih
vodah in morju se prikažejo v grafični obliki na kartah poplavne in erozijske
nevarnosti, ki vsebujejo podatke o mejah poplavne nevarnosti morja in jezer pri
gladini G10, G100, G500 in podatke o mejah
območij erozijske nevarnosti pri gladini G100.
10. člen
(meje območij poplavne in erozijske nevarnosti)
(1) Meje območij poplavne in erozijske nevarnosti pri pretoku
Q100 ali gladini G100 se na kartah poplavne nevarnosti
prikažejo s črto črne barve, pri pretokih Q10 in Q500 ali
gladinah G10 in G500pa s prekinjeno črto črne barve. Na
meji območja so dodatno izpisane ustrezne oznake »Q10«, »Q100«
ali »Q500« oziroma »G10«, »G100« ali »G500«.
(2) Meje območij erozijske nevarnosti pri pretoku Q100
ali gladini G100 se na kartah erozijske nevarnosti prikažejo s črto
črne barve. Na meji območja je izpisana oznaka »E100«.
(3) Legenda oznak na kartah poplavne in erozijske nevarnosti
je v grafični obliki prikazana v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
11. člen
(merila za določitev razredov poplavne nevarnosti)
(1) Območja poplavne nevarnosti se na podlagi meril, ki
razvrščajo moč poplavnega toka pri enaki verjetnosti nastanka dogodka,
razvrstijo v razrede poplavne nevarnosti, pri čemer je odločujoče tisto merilo,
ki izkazuje največji razred nevarnosti.
(2) Na podlagi meril iz prejšnjega odstavka se določijo
naslednji razredi poplavne nevarnosti:
-
razred velike nevarnosti, kjer je pri pretoku Q100 ali
gladini G100 globina vode enaka ali večja od 1,5 m oziroma zmnožek
globine in hitrosti vode enak ali večji od 1,5 m²/s,
-
razred srednje nevarnosti, kjer je pri pretoku Q100 ali
gladini G100 globina vode enaka ali večja od 0,5 m in manjša od 1,5
m oziroma zmnožek globine in hitrosti vode enak ali večji od 0,5 m²/s in manjši
od 1,5 m²/s oziroma, kjer je pri pretoku Q10 ali gladini G10
globina vode večja od 0,0 m,
-
razred preostale nevarnosti, kjer je pri pretoku Q100 ali
gladini G100 globina vode manjša od 0,5 m oziroma zmnožek globine in
hitrosti vode manjši od 0,5 m²/s, in
-
razred zelo majhne nevarnosti, kjer poplava nastane zaradi izrednih
naravnih ali od človeka povzročenih dogodkov (npr. izredni meteorološki pojavi
ali poškodbe ali porušitve proti poplavnih objektov ali drugih vodnih
objektov).
12. člen
(merila za določitev razredov erozijske nevarnosti)
(1) Območja erozijske nevarnosti se na podlagi meril, ki
razvrščajo erozijo glede na njeno moč pri enaki verjetnosti nastanka dogodka,
razvrstijo v razrede erozijske nevarnosti.
(2) Na podlagi meril iz prejšnjega odstavka se določi
naslednje razrede erozijske nevarnosti:
-
razred velike nevarnosti, kjer je pri pretoku Q100 ali
gladini G100 debelina odplavljenega sloja večja od 2,0 m oziroma
debelina odloženega sloja večja od 1,0 m,
-
razred srednje nevarnosti, kjer je pri pretoku Q100 ali
gladini G100 debelina odplavljenega sloja od 0,5 m do 2,0 m oziroma
debelina odloženega sloja od 0,3 m do 1,0 m in
-
razred majhne nevarnosti, kjer je pri pretoku Q100 ali
gladini G100 debelina odplavljenega sloja manjša od 0,5 m oziroma
debelina odloženega sloja manjša od 0,3 m.
13. člen
(meje razredov poplavne in erozijske nevarnosti)
(1) Razredi nevarnosti iz 11. in 12. člena tega pravilnika se
označijo s:
-
poševno šrafuro rdeče barve za območje velike nevarnosti,
-
poševno šrafuro oranžne barve za območje srednje nevarnosti,
-
poševno šrafuro rumene barve za območje majhne nevarnosti in
-
pikčasto šrafuro rdeče barve za območje preostale nevarnosti.
(2) Grafični oznaki iz prejšnjega odstavka se za območja
erozije doda tudi oznaka »E«, za poplavna območja pa oznaka »P«. Legenda oznak
posameznih razredov nevarnosti za karte razredov poplavne in erozijske
nevarnosti je prikazana v prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika. Vsaka
karta razredov poplavne in erozijske nevarnosti mora poleg vsebinskih legend
prikazati še podatke o smeri neba, datum izdelave, mejo modelnega območja,
podatke o uporabljenih analitičnih metodah in ostala za pripravo karte pomembna
opozorila.
14. člen
(analiza ranljivosti)
(1) Analiza ranljivosti na območjih posameznih razredov
poplavne in erozijske nevarnosti se izdela za potrebe ocene ogroženosti
posameznih elementov ogroženosti ali skupin elementov in obsega predvsem:
-
oceno števila izpostavljenih prebivalcev,
-
določitev vrste in števila izpostavljenih gospodarskih in ne
gospodarskih dejavnosti,
-
prikaz lokacije in opis obratov in naprav zaradi katerih lahko pride do
onesnaženja velikega obsega,
-
določitev lokacij in opis občutljivih objektov,
-
prikaz in opis območij s posebnimi zahtevami po predpisih, ki določajo
način priprave načrtov upravljanja voda, na katerih bi ob poplavah in eroziji
lahko prišlo do onesnaženja pomembnih zavarovanih habitatov in vrst, virov
pitne vode in območij kopalnih voda.
(2) Analiza ranljivosti iz prejšnjega odstavka lahko obsega
tudi podrobnejšo analizo rabe prostora in oceno možnih škodnih posledic, kadar
je to potrebno zaradi načrtovanja ukrepov ali drugih pomembnih dejavnosti v
zvezi s poplavno in erozijsko ogroženostjo.
15. člen
(merila za določitev razreda ranljivosti)
(1) Merila za določitev razreda ranljivosti so glede na
elemente ogroženosti, določene s tem pravilnikom, prikazana v prilogi 4, ki je
sestavni del tega pravilnika.
(2) Razvrstitev območja v razred ogroženosti mora temeljiti
vsaj na enem od elementov merila za določitev razreda ranljivosti.
16. člen
(razred ranljivosti)
(1) Na podlagi analize ranljivosti iz 14. člena tega
pravilnika se elementi ogroženosti, določeni s tem pravilnikom, razvrščajo v
naslednje razrede:
-
razred velike ranljivosti,
-
razred srednje ranljivosti,
-
razred majhne ranljivosti in
-
razred zelo majhne ranljivosti.
(2) Elementi ogroženosti, razvrščeni po posameznih razredih
ranljivosti iz prejšnjega odstavka, se lahko prikažejo na kartah nevarnosti in
označijo na naslednji način:
-
elementi velike ranljivosti s poševno šrafuro temnega odtenka zelene
barve,
-
elementi srednje ranljivosti s poševno šrafuro zelene barve,
-
elementi majhne ranljivosti s poševno šrafuro svetlega odtenka zelene
barve in
-
elementi zelo majhne ranljivosti s poševno šrafuro zelo svetlega odtenka
zelene barve.
(3) Grafična oznaka za ranljivost je črka »R«, legenda oznak
za območja posameznih razredov ranljivosti je v grafični obliki prikazana v
prilogi 5, ki je sestavni del tega pravilnika.
17. člen
(poplavna in erozijska ogroženost)
(1) Poplavna in erozijska ogroženost se določita na podlagi
analize ranljivosti elementov ogroženosti na območjih poplavne nevarnosti.
(2) Poplavna in erozijska ogroženost se razvrsti v naslednje
razrede:
-
razred velike ogroženosti,
-
razred srednje ogroženosti in
-
razred majhne ogroženosti.
(2) Merila za določitev razreda poplavne in erozijske
ogroženosti so grafično prikazana v prilogi 6, ki je sestavni del tega
pravilnika.
18. člen
(meje območij poplavne in erozijske ogroženosti)
(1) Meje območij poplavne in erozijske ogroženosti se
označijo z naslednjimi oznakami:
-
šrafura rdeče barve za območje velike ogroženosti,
-
šrafura oranžne barve za območje srednje ogroženosti in
-
šrafura rumene barve za območje majhne ogroženosti.
(3) Grafična oznaka za ogroženost je črka »O«, pri čemer se
za poplavno ogroženost uporablja oznaka »PO«, za erozijsko ogroženost pa oznaka
»EO«. Legenda oznak ogroženih območij na kartah poplavne in erozijske
ogroženosti je v grafični obliki prikazana v prilogi 7, ki je sestavni del tega
pravilnika.
III. NALOGE V ZVEZI Z DOLOČANJEM POPLAVNIH IN EROZIJSKIH
OBMOČIJ
19. člen
(naloge v zvezi z določanjem poplavnih in erozijskih območij)
(1) Opozorilno karto poplav in erozije za območje Republike
Slovenije pripravi ministrstvo, pristojno za vode.
(2) Na podlagi opozorilne karte poplav in erozije
ministrstvo, pristojno za vode, določi pomembnejša območja poplavne in
erozijske nevarnosti in pomembnejša območja poplavne in erozijske ogroženosti.
(3) Za območja iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno
za vode, v skladu s tem pravilnikom pripravi karte poplavne in erozijske
nevarnosti oziroma karte poplavne in erozijske ogroženosti.
(4) Podatke o mejah območij iz prvega in drugega odstavka
tega člena ministrstvo, pristojno za vode, objavi v vodnem katastru.
20. člen
(naloge v zvezi z obnovo kart)
(1) Za obnovo opozorilne karte poplav in erozije ministrstvo,
pristojno za vode, zbira podatke o novih poplavnih in erozijskih dogodkih na
obrazcu, ki ga objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za vode. Tako
zbrani podatki se hranijo v zbirki podatkov vodnega katastra.
(2) Zbirka podatkov o poplavnih in erozijskih dogodkih
vsebuje predvsem podatke o pretokih, višini gladine, območju poplave in območju
erozije za:
-
poplavne dogodke s povratno dobo do 10 let,
-
poplavne dogodke s povratno dobo nad 10 let in
-
poplavne dogodke z majhno verjetnostjo nastanka.
(3) Zbirka podatkov o poplavnih in erozijskih dogodkih lahko
vsebuje tudi podatke o škodi, o številu prizadetih prebivalcev, morebitnih
onesnaženjih, lokacijah vodnih objektov, kjer lahko pride do poplav in erozije
zaradi napačnega obratovanja ali porušitve, ter druge podatke, pomembne za določitev
ogroženosti.
21. člen
(naloge v zvezi s spremembo meje poplavnih in erozijskih
območij)
(1) Če ministrstvo, pristojno za vode, ob preverjanju
načrtovanih posegov v prostor ali v primeru načrtovanja prostorskega razvoja
oceni, da bo obstoječa poplavna nevarnost zaradi nove poselitve na območju
načrtovanja ali zunaj njega povečana, je treba v postopku celovite presoje
vplivov na okolje po predpisih, ki določajo podrobnejšo vsebino priprave
okoljskega poročila, meje razredov poplavne in erozijske nevarnosti preveriti
in jih v primeru spremenjenega razreda poplavne in erozijske nevarnosti ponovno
določiti.
(2) Podatke o spremembi razreda poplavne nevarnosti zaradi
novih posegov v prostor ali prostorskih ureditev na poplavnih območjih je treba
posredovati v vodni kataster najkasneje v enem letu od dokončnosti gradbenega
dovoljenja ali od sprejetja prostorskega akta.
IV. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
22. člen
(načrtovanje prostorskega razvoja, ko poplavna območja niso
določena)
(1) Kadar namerava samoupravna lokalna skupnost zaradi
lastnih razvojnih interesov posegati v območja, kjer lahko nastanejo poplave in
erozija in so prikazana na opozorilni karti poplav in erozije, lahko sama
podrobneje določi poplavna in erozijska območja ob smiselni uporabi določb tega
pravilnika.
(2) Podatke o poplavnih in erozijskih območjih, ki jih v
skladu s prejšnjim odstavkom pripravijo samoupravne lokalne skupnosti, morajo
le te posredovati ministrstvu, pristojnemu za vode, ki jih objavi v vodnem
katastru.
23. člen
(izdaja vodnih soglasij za posege v prostor, ko poplavna
območja niso določena)
(1) V postopku izdaje vodnega soglasja na območju, za
katerega iz opozorilne karte poplav in erozije izhaja, da se voda na območju
občasno prelije zunaj vodnih zemljišč, v vodnem katastru ali v prostorskih
aktih pa še ni določenih območij poplavne in erozijske nevarnosti ali ogroženih
območij, je treba vlogi za izdajo vodnega soglasja priložiti najmanj karto
poplavne in erozijske nevarnosti iz 9. člena tega pravilnika za vplivno območje
načrtovanega posega v prostor.
(2) Podatke o območju poplavne in erozijske nevarnosti iz
prejšnjega odstavka posreduje ministrstvo, pristojno za vode, v vodni
kataster.«
24. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Št. 0071-145/2005
Ljubljana, dne 1. junija 2007
EVA 2007-2511-0088
Janez Podobnik l.r.
Minister
za okolje in prostor
Soglašam!
Karel Erjavec l.r. Minister
za obrambo
Priloga
1: Shema postopka določitve poplavnih in erozijskih območij
Priloga
2: Legenda oznak na kartah poplavne in erozijske nevarnosti
Priloga
3: Legenda oznak na kartah razredov poplavne in erozijske nevarnosti
Priloga
4: Merila za določitev razredov ranljivosti
Priloga
5: Legenda oznak razredov ranljivosti
Priloga
6: Kriterij za določitev razredov ogroženosti
Priloga
7: Legenda oznak na kartah poplavnih in erozijskih območij