Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo
Pravilnika o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih
sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive obsega:
-
Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in
strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive (Uradni
list RS, št. 107/00 z dne 23. 11. 2000),
-
Pravilnik o spremembah pravilnika o napredovanju
strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v
nazive (Uradni list RS, št. 31/01 z dne 28. 4. 2001),
-
Pravilnik o dopolnitvi pravilnika o
napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju
socialnega varstva v nazive (Uradni list RS, št. 88/01 z dne 9. 11.
2001),
-
Pravilnik o spremembah Pravilnika o
napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju
socialnega varstva v nazive (Uradni list RS, št. 78/22 z dne 2. 6.
2022).
PRAVILNIK
o napredovanju strokovnih delavcev in
strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive
(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa pogoje in postopek za
napredovanje strokovnih delavcev in strokovnih delavk ter strokovnih sodelavcev
in strokovnih sodelavk na področju socialnega varstva (v nadaljnjem besedilu:
strokovni delavci in strokovni sodelavci) v nazive.
2. člen
Strokovni delavci in strokovni sodelavci z
višješolsko strokovno izobrazbo lahko napredujejo v naziv mentor in v naziv
svetovalec, strokovni delavci in strokovni sodelavci z visokošolsko izobrazbo
pa v naziv samostojni svetovalec in v naziv višji svetovalec.
3. člen
Pristojni minister lahko pridobljeni naziv
odvzame iz razlogov in po postopku, ki je predpisan s tem pravilnikom.
II. POGOJI ZA NAPREDOVANJE V NAZIV
4. člen
Strokovni delavec oziroma strokovni
sodelavec, ki ima višješolsko izobrazbo, lahko napreduje v naziv mentor,
strokovni delavec oziroma strokovni sodelavec, ki ima visokošolsko izobrazbo,
pa v naziv samostojni svetovalec, če izpolnjuje naslednje pogoje:
-
ima opravljen strokovni izpit,
-
ima najmanj štiri leta delovne dobe na področju
socialnega varstva kot strokovni delavec ali strokovni sodelavec z višješolsko
oziroma visokošolsko izobrazbo,
-
je uspešen pri delu,
-
je z uspešno končanimi programi strokovnega
izobraževanja in dodatnimi strokovnimi deli dosegel najmanj 20 točk.
5. člen
Strokovni delavec oziroma strokovni
sodelavec, ki ima višješolsko izobrazbo, lahko napreduje v naziv svetovalec, če
izpolnjuje naslednje pogoje:
-
je imel najmanj štiri leta naziv mentor,
-
je uspešen pri delu,
-
je z uspešno končanimi programi strokovnega
izobraževanja in dodatnimi strokovnimi deli dosegel najmanj 35 točk.
Strokovni delavec oziroma strokovni sodelavec,
ki ima visokošolsko izobrazbo, lahko napreduje v naziv višji svetovalec, če
izpolnjuje naslednje pogoje:
-
je imel najmanj štiri leta naziv samostojni
svetovalec,
-
je uspešen pri delu,
-
je z uspešno končanimi programi strokovnega
izobraževanja in dodatnimi strokovnimi deli dosegel najmanj 35 točk.
6. člen
Ne glede na druge določbe tega pravilnika
mentor oziroma svetovalec napreduje v naziv samostojni svetovalec oziroma višji
svetovalec, ko pridobi visokošolsko izobrazbo, in sicer ob prvi redni podelitvi
nazivov po tem, ko je oddal vlogo z dokazili.
7. člen
(črtan)
8. člen
Posamezni uspešno končani programi
strokovnega izobraževanja in opravljena dodatna strokovna dela se za
napredovanje v naziv lahko točkujejo in uveljavljajo le enkrat.
Strokovni delavec oziroma strokovni
sodelavec, ki je pridobil naziv, lahko pri naslednjem napredovanju uveljavlja
strokovno izobraževanje in dodatna strokovna dela, ki jih je opravil po
vložitvi predloga za napredovanje, na podlagi katerega je pridobil naziv.
V primeru ukrepov iz 21. člena tega
pravilnika pa lahko ne glede na določbe tega pravilnika strokovni delavec
oziroma strokovni sodelavec napreduje v naziv takrat, ko izpolnjuje pogoje za
napredovanje v naziv po tem pravilniku, pri čemer se delovna doba, strokovno
izobraževanje in dodatna strokovna dela upoštevajo za čas od dokončnosti
odločbe o disciplinskem ukrepu oziroma po preteku posledic ukrepa iz druge ali
tretje alinee 21. člena tega pravilnika.
1. Upoštevanje delovne dobe v socialnem
varstvu
9. člen
Za eno leto delovne dobe v socialnem
varstvu se šteje dvanajst mesecev dela s polnim delovnim časom.
Šteje se, da pogoj delovne dobe po tem
pravilniku na področju socialnega varstva izpolnjuje tudi strokovni delavec ali
strokovni sodelavec, ki opravlja storitve, ki se vsebinsko nanašajo na področje
socialnega varstva.
V primeru krajšega delovnega časa se čas
delovne dobe sorazmerno podaljša.
V delovno dobo za napredovanje v naziv se
ne všteva čas pripravništva.
2. Delovna uspešnost
10. člen
Delovno uspešen je tisti, ki je v obdobju
iz druge alineje 4. člena, prve alineje prvega odstavka 5. člena in prve
alineje drugega odstavka 5. člena tega pravilnika napredoval v plačne razrede
na podlagi uredbe, ki ureja napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede,
ali je prejel tri letne ocene, katerih povprečna ocena je najmanj zelo dobro.
3. Strokovno izobraževanje in usposabljanje
11. člen
Za strokovno izobraževanje po tem
pravilniku se šteje organizirano izobraževanje in usposabljanje po programih,
ki jih na predlog Socialne zbornice Slovenije potrdi strokovna komisija, ki jo
imenuje minister, pristojen za socialno varstvo.
Za strokovno izobraževanje po tem
pravilniku se šteje tudi izobraževanje in usposabljanje, ki ni urejeno v
prejšnjem odstavku, če se tematsko nanaša na področje socialnega varstva.
Programe iz prvega in drugega odstavka tega
člena ovrednoti pristojni organ Socialne zbornice Slovenije, in sicer z
vrednostjo od 0,5 do 4 točke.
12. člen
Za vsak uspešno končan program strokovnega
izobraževanja in usposabljanja pripada strokovnemu delavcu oziroma strokovnemu
sodelavcu število točk, s katerimi je program ovrednoten.
Poleg programov iz prejšnjega člena se za
strokovno izobraževanje po tem pravilniku štejejo tudi pridobljena diploma
druge smeri, specializacija, magisterij ali doktorat znanosti, ki koristijo pri
delu na področju socialnega varstva ter niso pogoj za opravljanje dela na
delovnem mestu, na katerega je strokovni delavec oziroma strokovni sodelavec
razporejen, pri čemer se vrednoti:
-
specializacija, diploma s 5 točkami,
-
magisterij, doktorat znanosti s 6 točkami.
13 . člen
Delodajalec mora omogočiti svojim delavcem,
da se strokovno izobražujejo po programih, ki se upoštevajo pri ugotavljanju
izpolnjevanja pogojev za napredovanje v nazive v skladu s tem pravilnikom,
upoštevajoč določbe o izobraževanju v kolektivni pogodbi za področje socialnega
varstva, splošnimi akti in letnimi načrti izobraževanja.
4. Dodatno strokovno delo strokovnih
delavcev oziroma strokovnih sodelavcev
14. člen
Dodatno strokovno delo strokovnih delavcev
oziroma strokovnih sodelavcev, povezano z izvajanjem socialnovarstvene
dejavnosti, se vrednoti in točkuje glede na obseg, trajanje in glede na
zahtevnost:
a)
z eno točko:
1. mentorstvo
za enega študenta v okviru obvezne strokovne prakse,
2. komentorstvo
za vsake štiri študente v okviru obvezne strokovne prakse;
b)
z dvema točkama:
1. mentorstvo pripravniku ali strokovnemu delavcu oziroma strokovnemu
sodelavcu – začetniku,
2. organizacija in vodenje enega strokovnega posveta ali seminarja v
obsegu najmanj 8 ur,
3. dveletno vodenje strokovne skupine pri izvajalcu,
4. priprava in izvedba delavnice ali predavanja za sodelavce,
5. dveletno sodelovanje v strokovnem aktivu, ki povezuje strokovnjake
na lokalni ravni,
6. enoletno sodelovanje v programih, ki jih v lokalni skupnosti organizira
in izvaja delodajalec, čeprav niso njegova redna dejavnost,
7. sodelovanje v komisiji za strokovni in upravni nadzor, ki jo
imenuje minister, pristojen za socialno varstvo;
c)
s tremi točkami:
1. enoletno vodenje strokovnega društva, kluba ali sekcije, ki se
navezuje na socialno-varstveno dejavnost na lokalni ravni oziroma enoletno
vodenje programov, ki jih organizira in izvaja delodajalec, čeprav niso njegova
redna dejavnost,
2. vodenje komisije za strokovni in upravni nadzor, ki jo imenuje
minister, pristojen za socialno varstvo,
3. dveletno sodelovanje v strokovnem aktivu, ki je organiziran na
nivoju države,
4. dveletno vodenje strokovnega aktiva, ki povezuje strokovnjake na
lokalni ravni;
č) s štirimi točkami:
1. enoletno aktivno sodelovanje v delovni skupni na lokalni ali širši
ravni z namenom razvojno-raziskovalnega in drugega strokovnega dela v povezavi
s Socialno zbornico Slovenije, Visoko šolo za socialno delo ter drugimi
institucijami, ki izobražujejo kadre za področje socialnega varstva ali
opravljajo razvojno-raziskovalno delo na področju socialnega varstva,
2. objava strokovnega članka v obsegu najmanj 1/2 avtorske pole,
3. predavanje ali izvedba delavnice na strokovnem posvetu,
organiziranem za delavce več socialnovarstvenih zavodov ali za več drugih
izvajalskih organizacij oziroma predavanje ali referat na državnem posvetu,
kongresu ali konferenci,
4. referat na mednarodni konferenci ali kongresu, objavljen v
dokumentu konference ali kongresa;
d)
s petimi točkami:
1. soavtorstvo priročnika s področja socialnega varstva,
2. strokovni članek v obsegu najmanj 1/2 avtorske pole, objavljen v
tuji strokovni literaturi,
3. priprava elaborata, programa ali drugega strokovnega gradiva, ki ga
obravnava in sprejme strokovni svet RS, pristojen za socialno varstvo;
e)
s šestimi točkami:
1. avtorstvo
priročnika s področja socialnega varstva,
2. objavljen
prevod lastnega priročnika s področja socialnega varstva,
3. soavtorstvo
strokovne knjige s področja socialnega varstva;
f)
s sedmimi točkami:
1. avtorstvo
strokovne knjige s področja socialnega varstva,
2. objavljen
prevod lastne strokovne knjige s področja socialnega varstva.
Za vodenje oziroma sodelovanje v istovrstni
strokovni skupini, strokovnem aktivu, programih, strokovnem društvu ali delovni
skupini je možno pridobiti točke v enem napredovalnem obdobju le enkrat.
III. POSTOPEK NAPREDOVANJA V NAZIV
15. člen
Minister, pristojen za socialno varstvo (v
nadaljevanju: minister), imenuje komisijo za podelitev nazivov (v nadaljnjem
besedilu: komisija).
Komisijo sestavljajo predsednik, namestnik
predsednika in pet članov, od katerih sta dva člana imenovana na predlog
Socialne zbornice Slovenije.
16. člen
Komisija dela po poslovniku, ki ga sprejme
z večino glasov vseh članov.
Administrativno-tehnična opravila za
komisijo opravlja Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki tudi vodi
evidenco po tem pravilniku podeljenih in odvzetih nazivov.
17. člen
Predlog komisiji za napredovanje v naziv po
tem pravilniku lahko da:
-
strokovni vodja ali direktor delodajalca,
-
strokovni svet delodajalca,
-
kandidat sam.
18. člen
Predlog za napredovanje v naziv mora
vsebovati:
-
izpolnjen obrazec, ki je sestavni del tega
pravilnika,
-
življenjepis s pomembnimi podatki o strokovni
karieri kandidata in
-
dokazila o izpolnjevanju posameznih pogojev za
napredovanje.
Kot dokazila o izpolnjevanju pogojev za
napredovanje se uporabljajo potrdila in druge uradne listine.
19. člen
Predloge za napredovanje v naziv pošlje
predlagatelj komisiji.
Če komisija ugotovi, da je predlog za
napredovanje nepopoln, ker ne vsebuje vseh dokazil, določenih s tem
pravilnikom, pozove predlagatelja, da predlog dopolni v roku petnajstih dni po
prejemu obvestila.
Če predlagatelj predloga po preteku roka iz
prejšnjega odstavka ne dopolni z zahtevanim dokazilom, se šteje, da pogoj, za
katerega predlagatelj ni predložil dokazila, ni izkazan.
20. člen
Minister odloči o napredovanju v nazive na
podlagi predloga komisije dvakrat letno.
Strokovnim delavcem in strokovnim
sodelavcem, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v naziv, podeli minister
nazive z odločbo glede na rok vložitve predloga, in
sicer:
-
s 1. julijem, če je bil predlog vložen do 30.
aprila,
-
s 1. januarjem, če je bil predlog vložen do 31.
oktobra.
IV. RAZLOGI ZA ODVZEM NAZIVA
21. člen
Strokovnemu delavcu oziroma strokovnemu
sodelavcu se naziv lahko odvzame v naslednjih primerih:
-
če mu je bil izrečen disciplinski ukrep
prenehanja delovnega razmerja zaradi kršitev v zvezi z uresničevanjem pravic
strank;
-
če mu je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi
opravljanja poklica po prvem odstavku 67. člena Kazenskega zakonika Republike
Slovenije (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94 in 23/99) ali
-
če mu je bil zaradi kršenja etičnih načel
izrečen ukrep Socialne zbornice Slovenije.
V. POSTOPEK ODVZEMA NAZIVA
22. člen
Odvzem naziva za strokovnega delavca
oziroma za strokovnega sodelavca lahko predlaga Socialna zbornica ali tisti, ki
izve za katerega izmed razlogov, ki so določeni v prejšnjem členu.
V predlogu za odvzem naziva predlagatelj
pisno utemelji razloge za odvzem naziva.
V postopku o odvzemu naziva odloči na
podlagi predloga komisije minister, v roku 30 dni od vložitve predloga za
odvzem naziva.
Priloga:
Predlog za napredovanje v naziv
Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev
in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive (Uradni list
RS, št. 107/00)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23. člen
Dokler programi strokovnega izobraževanja
ne bodo ovrednoteni s točkami, se programi strokovnega izobraževanja iz 11.
člena tega pravilnika ocenjujejo v odvisnosti od obsega programa, in sicer:
-
do 24 šolskih ur brez preverjanja znanja ali
zaključnega izdelka: 1 točka,
-
do 24 šolskih ur z zaključnim preverjanjem
znanja ali zaključnim izdelkom: 2 točki,
-
nad 24 šolskih ur brez preverjanja znanja ali
zaključnega izdelka: 2 točki,
-
nad 24 šolskih ur z zaključnim preverjanjem
znanja ali zaključnim izdelkom: 3 točke,
-
kontinuirano izobraževanje: 4 točke.
24. člen
Predlogi za napredovanje v naziv, vloženi
do 31. 10. 2000, se obravnavajo po določbah pravilnika o napredovanju
strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v
nazive (Uradni list RS, št. 5/95, 33/96 in 59/97).
25. člen
Nazivi, pridobljeni in veljavni po
pravilniku o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na
področju socialnega varstva v nazive (Uradni list RS, št. 5/95, 33/96 in 59/97)
se štejejo za nazive po tem pravilniku.
26. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha
veljati pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev
na področju socialnega varstva v nazive (Uradni list RS, št. 5/95, 33/96 in
59/97).
27. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah pravilnika o
napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju
socialnega varstva v nazive (Uradni list RS, št. 31/01) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o dopolnitvi pravilnika o
napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju
socialnega varstva v nazive (Uradni list RS, št. 88/01) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah Pravilnika o
napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju
socialnega varstva v nazive (Uradni list RS, št. 78/22)
vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:
»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
7. člen
Strokovni delavci in strokovni sodelavci,
ki v letu 2022 izpolnijo pogoje za napredovanje v naziv na podlagi 2. člena
tega pravilnika, lahko vložijo predlog za napredovanje v naziv do 31. avgusta
2022.
Strokovnim delavcem in strokovnim
sodelavcem iz prejšnjega odstavka, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v
naziv, podeli minister nazive z odločbo s 1. novembrom 2022.
8. člen
Strokovni sodelavci iz prvega odstavka 70.
člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno
besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12,
39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 –
ZOA-A, 28/19, 189/20 – ZFRO in 196/21 – ZDOsk), ki so 31. decembra 2022
zaposleni na področju socialnega varstva, imajo opravljen strokovni izpit iz
prve alineje 4. člena pravilnika, če imajo strokovni izpit opravljen po
predpisih, ki so to področje urejali do 31. decembra 2022 in od 1. januarja
2023 neprekinjeno nadaljujejo zaposlitev na področju socialnega varstva. Šteje
se tudi, da so strokovni sodelavci iz prvega stavka opravili strokovni izpit na
primerljivem področju zdravstva, če so zaključil študijski program v skladu s
petim odstavkom 64. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št.
23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E,
77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US,
73/19, 82/20, 152/20 – ZZUOOP, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ in 196/21 –
ZDOsk).
Strokovni sodelavci, ki so 31. decembra
2022 zaposleni na področju socialnega varstva in so hkrati izpolnili pogoj
najmanj štiri leta delovne dobe na področju socialnega varstva ter nimajo
opravljenega strokovnega izpita, ker ga na področju njihovega izobraževanja ni
bilo mogoče opraviti, lahko s 1. julijem 2023 napredujejo v naziv, če do 30.
aprila 2023 opravijo strokovni izpit po Pravilniku o strokovnem izpitu za
strokovne sodelavce na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 74/22)
in izpolnijo druge predpisane pogoje po pravilniku.
Strokovni sodelavci, ki so 31. decembra
2022 zaposleni na področju socialnega varstva in so hkrati izpolnili pogoj
najmanj tri leta delovne dobe na področju socialnega varstva ter nimajo
opravljenega strokovnega izpita, ker ga na področju njihovega izobraževanja ni
bilo mogoče opraviti, lahko s 1. julijem 2024 napredujejo v naziv, če do 30.
aprila 2024 opravijo strokovni izpit po Pravilniku o strokovnem izpitu za
strokovne sodelavce na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 74/22)
in izpolnijo druge predpisane pogoje po pravilniku.
9. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.