Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o nujnih
ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni COVID-19
na področju zdravstva obsega:
-
Zakon o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic
nalezljive bolezni COVID-19 na področju zdravstva – ZNUNBZ (Uradni list RS, št.
141/22 z dne 7. 11. 2022),
-
Zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter
z zdravstvom povezanih vsebin – ZIUZDS (Uradni list RS, št. 136/23 z dne 30.
12. 2023).
ZAKON
O NUJNIH UKREPIH ZA ZAJEZITEV
ŠIRJENJA IN BLAŽENJA POSLEDIC NALEZLJIVE BOLEZNI COVID-19 NA PODROČJU ZDRAVSTVA
(ZNUNBZ)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
S tem zakonom se zaradi zajezitve širjenja
in blaženja posledic nalezljive bolezni COVID-19 (v nadaljnjem besedilu:
COVID-19) na področju zdravstva:
1.
spreminjajo in dopolnjujejo določbe naslednjih zakonov:
a)
Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list
RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10
– ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 –
ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ,
64/17 – ZZDej-K, 36/19, 189/20 – ZFRO, 51/21, 159/21, 196/21 – ZDOsk, 15/22,
43/22 in 100/22 – ZNUZSZS),
b)
Zakona o dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju
(Uradni list RS, št. 159/21),
c)
Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno
prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr,
40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20,
152/20 – ZZUOOP, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ, 196/21 – ZDOsk, 100/22 –
ZNUZSZS in 132/22 – odl. US),
č) Zakona o interventnih ukrepih za pomoč
pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št.
203/20, 15/21 – ZDUOP, 82/21 – ZNB-C, 112/21 – ZNUPZ in 206/21 – ZDUPŠOP),
d)
Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (Uradni list RS,
št. 15/21, 112/21 – ZNUPZ in 206/21 – ZDUPŠOP),
e)
Zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev,
obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št.
206/21 in 52/22 – odl. US),
f)
Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema
(Uradni list RS, št. 100/22);
2.
odstopa od določb naslednjih zakonov:
a)
Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list
RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10
– ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 –
ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ,
64/17 – ZZDej-K, 36/19, 189/20 – ZFRO, 51/21, 159/21, 196/21 – ZDOsk, 15/22,
43/22 in 100/22 – ZNUZSZS),
b)
Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr.,
47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19,
203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22 in 54/22 –
ZUPŠ-1),
c)
Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno
prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr,
40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20,
152/20 – ZZUOOP, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ, 196/21 – ZDOsk, 100/22 –
ZNUZSZS in 132/22 – odl. US),
č) Zakona
o zdravilih (Uradni list RS, št. 17/14 in 66/19),
d)
Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (Uradni list RS, št. 57/12 in
61/20 – ZDLGPE),
e)
Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21,
10/22, 74/22 – odl. US in 100/22 – ZNUZSZS;
3.
določajo začasni ukrepi na področju zdravstva, socialnega varstva in
dela.
II. DEL
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONOV
1. Zakon o zdravstvenem varstvu in
zdravstvenem zavarovanju
2. člen
V Zakonu o zdravstvenem varstvu in
zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno
besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF,
21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1,
95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K, 36/19, 189/20 –
ZFRO, 51/21, 159/21, 196/21 – ZDOsk, 15/22, 43/22 in 100/22 – ZNUZSZS) se v 23.
členu v prvem odstavku v 3. točki v peti alineji podpičje nadomesti z vejico in
doda nova šesta alineja, ki se glasi:
»– storitve lekarniške dejavnosti na
primarni ravni zdravstvene dejavnosti, razen v primeru izdaje zdravil in
medicinskih pripomočkov iz 1., 3., 4. in 6. točke tega odstavka;«.
V drugem odstavku se v prvem stavku črta
besedilo »ter zdravstvene programe iz devetnajste, dvajsete in enaindvajsete
alinee 1. točke prejšnjega odstavka ter navodila za njegovo izvajanje«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji
odstavek, ki se glasi:
»Vsebino, način izvedbe in podrobnejša
merila za izvajanje skupinskih zdravstvenih programov iz devetnajste, dvajsete
in enaindvajsete alinee 1. točke prvega odstavka tega člena določi minister,
pristojen za zdravje.«.
Dosedanji tretji, četrti in peti odstavek
postanejo četrti, peti in šesti odstavek.
3. člen
V 46. členu se v 5. točki beseda »petim«
nadomesti z besedo »šestim«.
4. člen
V 47. členu se v 3. točki beseda »petim«
nadomesti z besedo »šestim«.
2. Zakon o dopolnitvah Zakona o zdravstvenem
varstvu in zdravstvenem zavarovanju
5. člen
V Zakonu o dopolnitvah Zakona o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 159/21)
se v 4. členu besedilo »1. januarja 2023« nadomesti z besedilom »1. januarja
2024«.
3. Zakon o zdravstveni dejavnosti
6. člen
V Zakonu o zdravstveni dejavnosti (Uradni
list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 –
ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl.
US, 73/19, 82/20, 152/20 – ZZUOOP, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ, 196/21 –
ZDOsk, 100/22 – ZNUZSZS in 132/22 – odl. US) se besedilo 63. člena spremeni
tako, da se glasi:
»Zdravstveni delavec oziroma zdravstveni
sodelavec, ki opravlja svoje delo v neposrednem stiku z bolnikom, uporablja
slovenski jezik.
Izvajalec zdravstvene dejavnosti za
posamezno delovno mesto določi potrebno stopnjo znanja slovenskega jezika. Pri
pripravi akta iz prejšnjega stavka upošteva:
-
stopnje znanja po lestvici Skupnega evropskega jezikovnega okvira, pri
čemer se kot najnižjo stopnjo znanja določi raven B2;
-
zahtevnost delovnega mesta;
-
pomembnost in pogostnost stikov z bolnikom;
-
način dela.
Ne glede na prejšnji odstavek se za
diplomirano medicinsko sestro oziroma diplomiranega zdravstvenika (v nadaljnjem
besedilu: diplomirana medicinska sestra), diplomirano babico oziroma
diplomiranega babičarja (v nadaljnjem besedilu: diplomirana babica) in magistra
oziroma magistro farmacije (v nadaljnjem besedilu: magister farmacije), ki
opravlja svoje delo v neposrednem stiku z bolnikom, zahteva znanje slovenskega
jezika za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce na ravni C1 ter pisanje
na ravni B2 Skupnega evropskega jezikovnega okvira.
Znanje slovenskega jezika iz drugega in
tretjega odstavka tega člena se dokazuje:
-
z dokazilom o zaključeni najmanj srednji šoli v slovenskem jeziku v
Republiki Sloveniji,
-
s potrdilom o uspešno opravljenem preizkusu znanja slovenskega
strokovnega jezika za zdravstvene delavce oziroma zdravstvene sodelavce iz
petega odstavka tega člena ali
-
z dokazilom javne visokošolske izobraževalne ustanove v Republiki
Sloveniji ali tujini, ki poučuje in izvaja izpit iz slovenskega jezika kot
drugi oziroma tuj jezik, o uspešno opravljenem preizkusu znanja slovenskega
jezika.
Potrdilo iz druge alineje prejšnjega
odstavka izda zbornica oziroma strokovno združenje, ki ima javno pooblastilo iz
87.c člena tega zakona, na podlagi uspešno opravljenega preizkusa znanja iz
slovenskega strokovnega jezika za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce.
Program preizkusa znanja iz prejšnjega stavka pripravi zbornica oziroma
strokovno združenje, ki ima javno pooblastilo iz 87.c člena tega zakona, v
sodelovanju z javno visokošolsko izobraževalno ustanovo v Republiki Sloveniji,
na kateri se poučuje slovenščina kot drugi oziroma tuji jezik in ki izvaja
izpite iz znanja slovenskega jezika. Potrdilo iz tega odstavka se izda za namen
opravljanja dela zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca pri
izvajalcu zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji.
Vsebino in potek preizkusa znanja iz
slovenskega strokovnega jezika za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce
ter obliko potrdila iz prejšnjega odstavka določi zbornica oziroma strokovno
združenje, ki ima javno pooblastilo, v soglasju z ministrom, pristojnim za
zdravje.
Stroške preizkusa znanja slovenskega jezika
iz tega člena krije zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec.
Dokazilo iz četrtega odstavka tega člena se
predloži:
-
ob prijavi na strokovni izpit;
-
diplomirana medicinska sestra oziroma diplomirana babica, ki ima
pridobljeno poklicno kvalifikacijo v skladu s petim odstavkom 64. člena tega
zakona, in zdravstveni administrativni sodelavec, ob zaposlitvi;
-
zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec, ki je poklicno
kvalifikacijo pridobil v drugi državi članici Evropske unije, državi Evropskega
gospodarskega prostora ali Švicarski konfederaciji, v postopku vpisa v register
iz šestega odstavka 64. člena tega zakona pri ministrstvu, pristojnem za
zdravje, ali pri zbornici oziroma strokovnem združenju, ki ima javno
pooblastilo iz 87.c člena tega zakona.
Izvajalci zdravstvene dejavnosti
zagotovijo, da se na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska
narodna skupnost, bolniku zagotovi pravica do sporazumevanja z zdravstvenimi
delavci in zdravstvenimi sodelavci v italijanskem ali madžarskem jeziku na
stopnji znanja iz drugega oziroma iz tretjega odstavka tega člena. Pravica iz
prejšnjega stavka se bolniku omogoči v najbližji bolnišnici, ki leži zunaj
območja občin, v katerih živi avtohtona narodna skupnost, kadar na tem območju
ni takšne ustanove.«.
7. člen
V 87.c členu se v prvem odstavku na koncu sedme
alineje pika nadomesti s podpičjem in doda nova osma alineja, ki se glasi:
»– izdaja potrdila o preizkusu znanja
slovenskega strokovnega jezika za zdravstvene delavce oziroma zdravstvene
sodelavce.«.
4. Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri
omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19
8. člen
V Zakonu o interventnih ukrepih za pomoč
pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št.
203/20, 15/21 – ZDUOP, 82/21 – ZNB-C, 112/21 – ZNUPZ in 206/21 – ZDUPŠOP) se v
31. členu šesti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(6) Ukrepi iz tega člena veljajo do 31.
decembra 2023. Vlada lahko ukrep iz tega člena na podlagi strokovnega mnenja
NIJZ, ki sledi razvoju virusa SARS-CoV-2, s sklepom največ dvakrat podaljša,
vsakokrat za največ šest mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa se objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.«.
9. člen
V 44. členu se v drugem odstavku besedilo
»oziroma v jeziku, ki ga pacient oziroma njegovi družinski člani razumejo, ter
da je vsa zdravstvena dokumentacija o pacientu, ki ga obravnava ponudnik
storitev, tudi v slovenskem jeziku« nadomesti z besedilom »ali v jeziku narodne
skupnosti na območjih lokalnih skupnosti, kjer je poleg slovenskega jezika
uradni jezik tudi italijanski oziroma madžarski jezik, oziroma v jeziku, ki ga
pacient oziroma njegovi družinski člani razumejo, ter da je vsa zdravstvena
dokumentacija o pacientu, ki ga obravnava ponudnik storitev, tudi v slovenskem
jeziku«.
V tretjem odstavku se letnica »2022«
nadomesti z letnico »2023«.
5. Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev
posledic COVID-19
10. člen
V Zakonu o dodatnih ukrepih za omilitev
posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 15/21, 112/21 – ZNUPZ in 206/21 –
ZDUPŠOP) se besedilo 57. člena spremeni tako, da se glasi:
»Koncesionarji, ki opravljajo zdravstveno
dejavnost na podlagi koncesijske odločbe in koncesijske pogodbe, ki je bila
sklenjena pred 17. decembrom 2017, morajo določiti odgovornega nosilca
zdravstvene dejavnosti v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 44.č člena
ZZDej in koncedentu sporočiti podatke iz druge alineje prvega odstavka 44.č
člena ZZDej o odgovornem nosilcu zdravstvene dejavnosti za posamezen
zdravstveni program oziroma posamezno vrsto zdravstvenih storitev
specialistične bolnišnične dejavnosti, ki so podlaga za sklenitev dodatka h
koncesijski pogodbi, do 17. decembra 2024.«.
6. Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje
širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19
11. člen
V Zakonu o dodatnih ukrepih za
preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic
COVID-19 (Uradni list RS, št. 206/21 in 52/22 – odl. US) se 70. člen spremeni
tako, da se glasi:
»70. člen
(škoda na zdravju in upravičenci do
denarne odškodnine po tem zakonu)
Upravičenci, ki imajo pravico do denarne odškodnine
za škodo na zdravju po tem zakonu, so:
1.
oseba, katere cepljenje proti COVID-19 je opravil izvajalec zdravstvene
dejavnosti, ki ima v Republiki Sloveniji izdano dovoljenje za opravljanje
zdravstvene dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, ali
oseba, ki jo je z zdravilom za zdravljenje COVID-19, ki ima začasno dovoljenje
za promet, zdravil izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki ima v Republiki
Sloveniji izdano dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti v skladu z
zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, in ji je nastala škoda na zdravju, ki
se kaže v resnem in trajnem zmanjšanju življenjskih funkcij v skladu s
predpisom, ki ureja odškodninsko odgovornost za škodo, ki nastane osebi zaradi
obveznega cepljenja;
2.
v primeru smrti osebe iz prejšnje točke, njen zakonec oziroma partner, s
katerim je ta oseba živela v zunajzakonski skupnosti, in starši pod pogojem, da
je bila umrla oseba otrok do 18. leta starosti ali otrok nad 18. letom
starosti, če so ga bili starši dolžni preživljati ali je z njimi živel v
trajnejši življenjski skupnosti;
3.
v primeru smrti osebe iz 1. točke tega člena, njeni otroci do 18. leta
starosti ali otroci nad 18. letom starosti, ki jih je bila ta oseba dolžna
preživljati ali so z njo živeli v trajnejši življenjski skupnosti.«.
12. člen
Besedilo 72. člena se spremeni tako, da se
glasi:
»(1) O načinu in postopku za uveljavljanje
pravice do odškodnine po tem zakonu in višini odškodnine za upravičence iz 70.
člena tega zakona se uporablja predpis, ki ureja odškodninsko odgovornost za
škodo, ki nastane osebi zaradi obveznega cepljenja, tako da:
-
upravičencu iz 1. točke 70. člena tega zakona pripada odškodnina, ki je
določena za osebo, ki ji je z obveznim cepljenjem nastala škoda na zdravju, ki
se kaže v resnem in trajnem zmanjšanju življenjskih funkcij,
-
upravičencu iz 2. točke 70. člena tega zakona pripada odškodnina, ki je
določena za zakonca oziroma partnerja, s katerim je živela v zunajzakonski
skupnosti, in starše,
-
upravičencu iz 3. točke 70. člena tega zakona pripada odškodnina, ki je
določena za otroke.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora v
postopku za uveljavljanje pravice do odškodnine v skladu s tem zakonom mnenje
komisije za ugotavljanje vzročne zveze iz predpisa, ki ureja odškodninsko
odgovornost za škodo, ki nastane osebi zaradi obveznega cepljenja, vsebovati
oceno o tem, ali je domnevna posledica cepljenja proti COVID-19 resen neželen
učinek po cepljenju oziroma ali je domnevna posledica zdravljenja COVID-19
resen neželen učinek zdravljenja. Resen neželen učinek po cepljenju COVID-19
ali resen neželen učinek zdravljenja COVID-19 se ocenjuje v skladu z zakonom,
ki ureja zdravila, in pravilnikom, ki ureja farmakovigilanco zdravil za uporabo
v humani medicini.
(3) Vloga, ki je vložena v zvezi z domnevno
posledico cepljenja proti COVID-19, ali vloga, ki je vložena v zvezi z domnevno
posledico zdravljenja COVID-19, ki v skladu s prejšnjim odstavkom ni ocenjena
kot resen neželen učinek po cepljenju ali kot resen neželen učinek zdravljenja,
se zavrne. Zoper odločbo iz prejšnjega stavka pritožba ni dovoljena, je pa mogoč
upravni spor.
(4) Minister, pristojen za zdravje, določi
in na spletni strani ministrstva, pristojnega za zdravje, objavi obrazec, na
katerem se vloži vloga za uveljavljanje pravice do odškodnine za škodo zaradi
cepljenja proti COVID-19 ali zdravljenja COVID-19, v skladu s tem zakonom, pri
čemer:
-
upošteva vsebino, ki jo mora vloga vsebovati v skladu s predpisom iz
prvega odstavka tega člena, in
-
določi podrobnejšo vsebino podatkov in dokumentacije za ocenjevanje
resnega neželenega učinka cepljenja proti COVID-19 ali zdravljenja COVID-19 v
skladu z zakonom, ki ureja zdravila, in pravilnikom, ki ureja farmakovigilanco
zdravil za uporabo v humani medicini, ki se vlogi priloži.
(5) V postopku se za vlogo in odločitev
glede pravice do odškodnine v skladu s tem zakonom upravna taksa ne plača.«.
13. člen
V 76. členu se drugi odstavek spremeni
tako, da se glasi:
»(2) ZZZS aktivnosti iz prejšnjega odstavka
izvaja do izteka veljavnosti posameznega ukrepa, za katerega ZZZS izvaja
aktivnosti, vendar najdlje do 31. decembra 2024.«.
7. Zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev
stabilnosti zdravstvenega sistema
14. člen
V Zakonu o nujnih ukrepih za zagotovitev
stabilnosti zdravstvenega sistema (Uradni list RS, št. 100/22) se 15. člen
spremeni tako, da se glasi:
»15. člen
(plačilo po realizaciji za vse opravljene
zdravstvene storitve)
(1) Za namen povečane dostopnosti do
zdravstvenih storitev in odprave oziroma skrajševanja čakalnih dob se
izvajalcem zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe, ki v okviru
svojih zmogljivosti (kader, oprema, prostor) izvajajo zdravstvene storitve,
zagotovi plačilo po realizaciji za vse tako opravljene zdravstvene storitve
brez sklenitve posebne pisne pogodbe. V izvajanje zdravstvenih storitev iz tega
odstavka izvajalec zdravstvene dejavnosti s koncesijo ne more vključiti
zdravstvenih delavcev, zaposlenih pri javnih zdravstvenih zavodih. Izvajanje
zdravstvenih storitev iz tega odstavka spremlja Zavod, ki ministru, pristojnemu
za zdravje, posreduje mesečna poročila o obsegu izvajanja zdravstvenih
storitev. Podrobnejšo vsebino in način poročanja določi minister, pristojen za
zdravje.
(2) Za ugotavljanje zadostnega obsega
odprave oziroma skrajšanja čakalnih dob se uporabi merilo število čakajočih
pacientov po posameznih stopnjah nujnosti in število čakajočih pacientov nad
najdaljšo dopustno čakalno dobo po posameznih stopnjah nujnosti. Če je pacientu
iz prejšnjega stavka predlagana izvedba zdravstvene storitve znotraj najdaljše
dopustne čakalne dobe pri določenem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, vendar
pacient izvedbo zdravstvene storitve pri tem izvajalcu odkloni, se ga za
potrebe ugotavljanja izpolnjevanja merila iz tega odstavka ne šteje kot
čakajočega pacienta.
(3) Če izvajalci zdravstvene dejavnosti v
mreži javne zdravstvene službe do 31. marca 2023 ne zagotovijo zadostnega
obsega odprave oziroma skrajšanja čakalnih dob, ki presegajo najdaljšo dopustno
čakalno dobo, kar Vlada ugotovi s posebnim sklepom, Zavod v nadaljnjih 60 dneh
od izdanega sklepa izvede javni poziv, s katerim v izvajanje zdravstvenih
storitev za namen odprave oziroma skrajšanja čakalnih dob za posamezno vrsto
zdravstvene storitve, ki presegajo najdaljšo dopustno čakalno dobo, dodatno
vključi izvajalce zdravstvene dejavnosti izven mreže javne zdravstvene službe.
Izvajalci zdravstvene dejavnosti izven mreže javne zdravstvene službe izvajajo
zdravstvene storitve, za katere obstaja čakalna doba, ki presega najdaljšo
dopustno čakalno dobo. V izvajanje zdravstvenih storitev iz tega odstavka
izvajalec zdravstvene dejavnosti izven mreže javne zdravstvene službe ne more
vključiti zdravstvenih delavcev, zaposlenih pri izvajalcih zdravstvene
dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe. Vrste zdravstvene dejavnosti,
podrobnejši postopek in merila za vključitev izvajalcev iz tega odstavka določi
minister, pristojen za zdravje, postopek financiranja, poročanje in nadzor nad
izvajanjem zdravstvenih storitev ter tehnične pogoje za vključitev v poročanje
izvajanja zdravstvenih storitev pa določi Zavod.
(4) Izvajalci zdravstvene dejavnosti v
mreži javne zdravstvene službe nadaljujejo z izvajanjem zdravstvenih storitev v
skladu s prvim odstavkom tega člena ne glede na vključitev izvajalcev
zdravstvene dejavnosti izven mreže javne zdravstvene službe na podlagi
prejšnjega odstavka. Za namen izvajanja tega ukrepa javni zdravstveni zavod
mesečno preverja izpolnjevanje pogojev za vsa soglasja, izdana na podlagi
prvega odstavka 53.b člena ZZDej, veljavna v času izvajanja tega ukrepa. Če
ugotovi, da pogoji za izdajo soglasja iz 53.b člena ZZDej niso izpolnjeni,
soglasje prekliče.
(5) Vir podatkov o čakalni dobi in
čakajočih so podatki iz centralnega sistema eNaročanje. Izvajalci zdravstvene
dejavnosti so odgovorni za usklajenost podatkov o čakalni dobi in čakajočih v
lokalnih sistemih glede na centralni sistem eNaročanje. V izvajanje ukrepa iz
tega člena se lahko vključijo le izvajalci iz prvega in tretjega odstavka tega
člena, ki imajo usklajene podatke iz tega odstavka.
(6) Izvajalcem zdravstvene dejavnosti iz
tega člena se zagotovi plačilo glede na obseg opravljenih zdravstvenih
storitev, upoštevaje standarde storitev in cene, dogovorjene v programu
storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja v skladu z zakonom, ki ureja
zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje.
(7) Ne glede na 53.c člen ZZDej lahko javni
zdravstveni zavod za namen opravljanja zdravstvenih storitev iz tega ukrepa
sklene podjemno pogodbo ali drugo pogodbo civilnega prava (v nadaljnjem
besedilu: podjemna pogodba) za opravljanje zdravstvenih storitev z zdravstvenim
delavcem, zaposlenim pri njem, za redni obseg programa zdravstvene dejavnosti,
če rednega obsega programa ta zaposleni ne more izvesti v okviru svojega
rednega delovnega časa, in za izvajanje zdravstvenih storitev nad rednim
programom zdravstvene dejavnosti, če zdravstvene storitve opravi zunaj svojega
rednega delovnega časa. Ne glede na zakon, ki ureja posebni davek na določene
prejemke, se posebni davek na določene prejemke ne plačuje od izplačil na
podlagi podjemnih pogodb, ki jih javni zdravstveni zavod v tem primeru sklene z
lastnim zaposlenim zdravstvenim delavcem. Javni zdravstveni zavod Finančni
upravi Republike Slovenije sporoči podatke o zneskih izplačil iz prejšnjega
stavka za posamezni mesec po posameznem zaposlenem, in sicer najpozneje do
konca tekočega meseca za pretekli mesec. Javni zdravstveni zavod v primeru
sklenitve podjemne pogodbe iz tega odstavka vodi evidenco opravljenih
zdravstvenih storitev za posameznega zaposlenega tako, da sta iz nje razvidna
datum in časovno obdobje vseh zdravstvenih storitev, ki jih ta zaposleni opravi
za javni zdravstveni zavod v in izven rednega delovnega časa tega zaposlenega.
Nadzor nad evidenco iz prejšnjega stavka izvaja Zdravstveni inšpektorat
Republike Slovenije.
(8) Sredstva za povečanje obsega programa
oziroma izvedbo zdravstvenih storitev iz tega člena se v deležu obveznega
zdravstvenega zavarovanja zagotovijo iz sredstev nerealiziranega programa
storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zavod preveri realizacijo
izvajalcev zdravstvene dejavnosti in sredstva iz nerealiziranih programov
nameni za izvajanje zdravstvenih storitev iz tega člena. Če sredstva iz prvega
stavka tega odstavka ne zadoščajo, se dodatna sredstva za zagotavljanje ukrepa
iz tega člena zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije. Zavod izstavlja
zahtevke za izplačilo sredstev iz proračuna, skupaj z dokazili, kvartalno, in
sicer do konca maja za prvi kvartal, do konca septembra za drugi kvartal in do
konca novembra za tretji kvartal. Končna obveznost proračuna Republike
Slovenije do Zavoda za posamezno koledarsko leto se ugotovi na podlagi končnega
letnega obračuna zdravstvenih storitev iz tega člena. Zavod zahtevek za
izplačilo, skupaj z dokazili, izstavi do konca februarja za preteklo leto.
Zahtevki se plačajo Zavodu v 15 dneh po sprejetju zahtevka.
(9) Minister, pristojen za zdravje,
posreduje pristojnemu odboru Državnega zbora Republike Slovenije poročila o
izvajanju zdravstvenih storitev iz prvega odstavka tega člena, vključno z
analizo odprave oziroma skrajšanja čakalnih dob, in sicer:
-
za obdobje od 1. septembra 2022 do 31. marca 2023: do 30. aprila 2023,
-
za obdobje od 1. aprila 2023 do 30. junija 2023: do 30. julija 2023,
-
za obdobje od 1. julija 2023 do 30. septembra 2023: do 31. oktobra 2023,
-
za obdobje od 1. oktobra 2023 do 31. decembra 2023: do 31. januarja
2024.
(10) Zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno
zdravstveno zavarovanje, iz neporabljenih sredstev za povečanje obsega
programa, ki so jih oblikovale kot zavarovalno-tehnične rezervacije na podlagi
35. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19
(Uradni list RS, št. 152/20, 175/20 – ZIUOPDVE, 82/21 – ZNB-C, 112/21 – ZNUPZ,
167/21 – odl. US in 206/21 – ZDUPŠOP) in 39. člena Zakona o nujnih ukrepih na
področju zdravstva (Uradni list RS, št. 112/21, 189/21, 206/21 – ZDUPŠOP in
132/22) plačujejo izvedbo zdravstvenih storitev v deležu dopolnilnega zdravstvenega
zavarovanja, in sicer do njihove porabe oziroma najdlje do izteka veljavnosti
ukrepa iz tega člena.
(11) Ukrep iz tega člena velja do 31.
decembra 2024. Vlada Republike Slovenije lahko ukrep iz tega člena na podlagi
strokovnega mnenja Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki sledi razvoju
virusa SARS-CoV-2, s sklepom največ dvakrat podaljša, vsakokrat za največ šest
mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa se objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.«.
15. člen
V 16. členu se v prvem odstavku v drugi
alineji za besedo »kadra« doda besedilo »(sredstva za plače in druge prejemke
iz delovnega razmerja)«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se
glasi:
»(2) Sredstva za izvajanje ukrepov iz prve
alineje prejšnjega odstavka se zagotavljajo iz sredstev, pridobljenih na
podlagi izvajanja storitev povečanega obsega programa iz osmega odstavka
prejšnjega člena, in sicer v višini, ki se nanaša na kalkulativni element plač
in drugih prejemkov v skladu s predpisi, kolektivnimi pogodbami in drugimi
splošnimi akti, razliko pa zagotovi proračun Republike Slovenije. Sredstva za
izvajanje ukrepov iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka zagotavlja
proračun Republike Slovenije. Sredstva za izplačilo dodatkov iz prejšnjega
odstavka lahko uveljavlja le izvajalec, ki ima usklajene, popolne in ažurirane
podatke v Evidenci gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov,
ki jo upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje. Sredstva za izvajanje
ukrepov iz tega člena se pridobijo neposredno na podlagi zahtevka, ki se vloži
na podlagi tega zakona in predpisov, izdanih na podlagi tretjega oziroma
četrtega odstavka tega člena, razen sredstev, ki so pridobljena na podlagi
izvajanja storitev iz prejšnjega člena.«.
V tretjem odstavku se:
-
v drugem stavku besedilo »pripada tudi dodatek« nadomesti z besedilom
»pripadajo tudi sredstva za plače in druge prejemke iz delovnega razmerja«,
-
v tretjem stavku besedilo »obseg dodatnega zdravstvenega kadra«
nadomesti z besedilom »dodatek za zaposlitev dodatnega zdravstvenega kadra«,
-
za tretjim stavkom doda nov četrti stavek, ki se glasi: »Izvajalec lahko
uveljavlja pravico do dodatka za zaposlitev dodatnega zdravstvenega kadra, če
ima predhodno realizirane zaposlitve tega kadra v obsegu, kot je določen s
standardom in obsegom programa z Zavodom.«.
V petem odstavku v drugem stavku se za
besedo »dela« doda besedilo »ali drugo možnostjo nagrajevanja za opravljene
storitve iz prejšnjega člena«.
16. člen
V 21. členu se v tretjem odstavku besedilo
»15. januarja 2023« nadomesti z besedilom »15. aprila 2023«.
V petem odstavku se beseda »štirih«
nadomesti z besedo »šestih«.
V šestem odstavku se beseda »štirih«
nadomesti z besedo »šestih«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se
glasi:
»(7) Zavod ministrstvu, pristojnemu za
zdravje, ne glede na prvi odstavek 15. člena zakona posreduje tudi poročilo
glede izvajanja ukrepa iz prvega odstavka 15. člena zakona, in sicer:
-
do 30. novembra 2022 za obdobje od 1. septembra 2022 do uveljavitve
Zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive
bolezni COVID-19 na področju zdravstva (Uradni list RS, št. 141/22);
-
do 15. januarja 2023 za obdobje od uveljavitve Zakona o nujnih ukrepih
za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni COVID-19 na
področju zdravstva (Uradni list RS, št. 141/22) do 31. decembra 2022.«.
III. DEL
ODSTOP OD DOLOČB POSAMEZNIH ZAKONOV
1. Zakon o zdravstvenem varstvu in
zdravstvenem zavarovanju in Zakon o delovnih razmerjih
17. člen
(izolacija zaradi COVID-19)
(1) Ne glede na 29. člen Zakona o zdravstvenem
varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno
prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12
– ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 –
ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K, 36/19,
189/20 – ZFRO, 51/21, 159/21, 196/21 – ZDOsk, 15/22, 43/22 in 100/22 – ZNUZSZS;
v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ) in tretji odstavek 137. člena Zakona o delovnih
razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 –
PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21
– ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1; v nadaljnjem besedilu:
ZDR-1) se nadomestilo plače zavarovancem zaradi izolacije zaradi potrjene
okužbe z virusom SARS-CoV-2, ki jo odredi izbrani osebni zdravnik, Zavodu za
zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) povrne iz
sredstev proračuna Republike Slovenije, za čas trajanja kužnosti, ki se
potrjuje s hitrim antigenskim testom ali testom na virus SARS-CoV-2 z metodo
verižne reakcije s polimerazo. Kadar oseba, ki ima potrjeno okužbo z virusom
SARS-CoV-2, ne uveljavlja pravice do nadomestila plače zaradi izolacije, se
zgolj odredi izolacija kot ukrep iz prvega odstavka 18. člena Zakona o
nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo,
49/20 – ZIUZEOP, 142/20, 175/20 – ZIUOPDVE, 15/21 – ZDUOP, 82/21, 178/21 – odl.
US in 125/22).
(2) Ukrep iz tega člena velja do 31. marca
2023.
18. člen
(ambulanta za neopredeljene zavarovane
osebe)
(1) Ne glede na 80. in 80.a člen ZZVZZ
lahko zavarovana oseba, starejša od 19 let, brez splošnega osebnega zdravnika
uveljavlja pravice iz zdravstvenega zavarovanja z izbiro in opredelitvijo na
ambulanto za neopredeljene zavarovane osebe (v nadaljnjem besedilu: ambulanta
za neopredeljene). Če zavarovana oseba v času izbire in opredelitve na
ambulanto za neopredeljene izbere splošnega osebnega zdravnika v skladu s
predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje, izbira in opredelitev na
ambulanto za neopredeljene prenehata.
(2) Ambulanta za neopredeljene se
organizira pri javnih zdravstvenih zavodih, kjer zaradi pomanjkanja zdravnikov
izbira splošnega osebnega zdravnika v skladu z 80. členom ZZVZZ ni mogoča.
Sredstva za delovanje ambulante za neopredeljene se zagotavljajo iz sredstev
obveznega zdravstvenega zavarovanja.
(3) V ambulanto za neopredeljene se na
podlagi podjemne pogodbe ali druge pogodbe civilnega prava (v nadaljnjem
besedilu: podjemna pogodba) ne glede na šesti odstavek 53.c člena Zakona o
zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo,
15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13,
88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 – ZZUOOP, 203/20 –
ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ, 196/21 – ZDOsk, 100/22 – ZNUZSZS in 132/22 – odl.
US; v nadaljnjem besedilu: ZZDej) vključujejo:
-
zdravniki z licenco na področju splošne oziroma družinske medicine,
zaposleni v javnem zdravstvenem zavodu, kjer se organizira ambulanta za
neopredeljene, in imajo dosežen glavarinski količnik 1895 ali več, ekvivalentno
deležu zaposlitve,
-
drugi zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci, zaposleni v javnem
zdravstvenem zavodu iz prejšnje alineje, in sicer v ambulantah splošne oziroma
družinske medicine,
-
specializanti, ki izpolnjujejo pogoje iz 20.a člena Zakona o zdravniški
službi (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP,
58/08, 107/10 – ZPPKZ, 40/12 – ZUJF, 88/16 – ZdZPZD, 40/17, 64/17 – ZZDej-K,
49/18, 66/19 in 199/21; v nadaljnjem besedilu: ZZdrS), pod pogojem, da jim
javni zdravstveni zavod, kjer se organizira ambulanta za neopredeljene,
zagotovi ustrezno mentorstvo,
-
zdravniki koncesionarji z licenco na področju splošne oziroma družinske
medicine z območja javnega zdravstvenega zavoda, kjer se organizira ambulanta
za neopredeljene, ki imajo dosežen glavarinski količnik 1895 ali več,
-
drugi zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci, ki so zaposleni pri
koncesionarju iz prejšnje alineje, in sicer v ambulantah splošne oziroma
družinske medicine.
(4) Na podlagi izbire in opredelitve na
ambulanto za neopredeljene lečeči zdravnik pridobi vse pravice in dolžnosti ter
pristojnosti splošnega osebnega zdravnika, vključno s pridobitvijo upoštevne
zdravstvene dokumentacije zavarovane osebe.
(5) Podjemna pogodba se lahko sklene za čas
trajanja tega ukrepa in vsebuje najmanj naslednje vsebine:
1.
vrste in obseg zdravstvenih storitev, ki jih bo podjemnik opravljal na
podlagi podjemne pogodbe,
2.
čas, v katerem bo podjemnik opravljal zdravstvene storitve na podlagi
podjemne pogodbe, ob upoštevanju dnevnega in tedenskega počitka ter letnega
dopusta,
3.
oceno ur, ki bo opravljena na podlagi podjemne pogodbe,
4.
plačilo za opravljene zdravstvene storitve,
5.
zavarovanje poklicne odgovornosti,
6.
rok za opravo zdravstvenih storitev,
7.
izjavo, da opravljanja zdravstvenih storitev ni mogoče prenesti na
tretjo osebo.
(6) Ne glede na zakon, ki ureja posebni
davek na določene prejemke, se posebni davek na določene prejemke ne plačuje od
izplačil na podlagi podjemnih pogodb, ki jih sklene javni zdravstveni zavod s
podjemnikom iz tretjega odstavka tega člena. Javni zdravstveni zavod Finančni
upravi Republike Slovenije sporoči podatke o zneskih izplačil iz prejšnjega
stavka za posamezni mesec po posameznem podjemniku, in sicer najpozneje do
konca tekočega meseca za pretekli mesec. Javni zdravstveni zavod v primeru
sklenitve podjemne pogodbe iz prejšnjega odstavka vodi evidenco opravljenih
zdravstvenih storitev za posameznega podjemnika tako, da sta iz nje razvidna
datum in časovno obdobje vseh zdravstvenih storitev, ki jih opravi za javni
zdravstveni zavod. Nadzor nad evidenco iz prejšnjega stavka izvaja Zdravstveni
inšpektorat Republike Slovenije.
(7) Podrobnejšo vsebino in način
organiziranja ambulant za neopredeljene določi minister, pristojen za zdravje.
Glede meril za določitev višine plačila opravljanja zdravstvenih storitev po
podjemni pogodbi se uporabljajo določbe zakona, ki ureja zdravstveno dejavnost.
Način financiranja ambulant za neopredeljene se določi v programu storitev
obveznega zdravstvenega zavarovanja iz prvega odstavka 63. člena ZZVZZ, pri
čemer se pri elementih cene za oblikovanje programa upošteva 65. člen ZZVZZ.
(8) Ukrep iz tega člena velja od 1.
januarja 2023 do 31. decembra 2024. Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: Vlada) lahko ukrep iz tega člena na podlagi strokovnega mnenja
Nacionalnega inštituta za javno zdravje (v nadaljnjem besedilu: NIJZ), ki sledi
razvoju virusa SARS-CoV-2, s sklepom največ dvakrat podaljša, vsakokrat za
največ šest mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa se objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
2. Zakon o zdravstveni dejavnosti
19. člen
(komisija)
(1) Ne glede na drugi stavek devetega
odstavka 3.a člena ZZDej naloge komisije iz devetega odstavka 3.a člena ZZDej
opravlja strokovnjak za vrsto zdravstvene dejavnosti, za katero se izdaja
dovoljenje, po potrebi pa tudi strokovnjak gradbene, strojne ali druge tehnične
stroke.
(2) Ukrep iz tega člena velja do 31.
decembra 2023. Vlada lahko ukrep iz tega člena na podlagi strokovnega mnenja
NIJZ, ki sledi razvoju virusa SARS-CoV-2, s sklepom največ dvakrat podaljša,
vsakokrat za največ šest mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa se objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.
20. člen
(občasno oziroma začasno opravljanje
zdravstvenih storitev)
(1) Ne glede na peto alinejo četrtega
odstavka 24.a člena ZZDej ponudniku storitev k prijavi za občasno oziroma
začasno opravljanje zdravstvenih storitev pred prvim opravljanjem zdravstvenih
storitev v Republiki Sloveniji in vsakokrat, ko se bistveno spremenijo njegove
okoliščine za opravljanje storitev, ni treba predložiti dokazila oziroma
potrdila o znanju jezika iz 63. člena ZZDej.
(2) Izvajalec zdravstvene dejavnosti, pri
katerem ponudnik storitev iz prejšnjega odstavka občasno oziroma začasno
opravlja zdravstvene storitve, zagotovi, da med ponudnikom storitev in bolnikom
oziroma njegovimi družinskimi člani sporazumevanje poteka v slovenskem jeziku
ali v jeziku narodne skupnosti na območjih lokalnih skupnosti, kjer je poleg
slovenskega jezika uradni jezik tudi italijanski oziroma madžarski jezik,
oziroma v jeziku, ki ga bolnik oziroma njegovi družinski člani razumejo, ter da
je vsa zdravstvena dokumentacija o bolniku, ki ga obravnava ponudnik storitev,
tudi v slovenskem jeziku.
(3) Ukrep iz tega
člena velja do 31. decembra 2025.
21. člen
(raven znanja slovenskega jezika)
(1) Ne glede na tretji odstavek 63. člena
Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno
besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF,
14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 – ZZUOOP,
203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ, 196/21 – ZDOsk, 100/22 – ZNUZSZS, 132/22 –
odl. US in 141/22 – ZNUNBZ) se za diplomirano medicinsko sestro oziroma
diplomiranega zdravstvenika, diplomirano babico oziroma diplomiranega babičarja
in magistra oziroma magistro farmacije, ki opravlja svoje delo v neposrednem
stiku z bolnikom, zahteva znanje slovenskega jezika na ravni B2 Skupnega
evropskega jezikovnega okvira.
(2) Ukrep iz tega
člena velja do 31. decembra 2025.
3. Zakon o zdravilih
22. člen
(začasno dovoljenje za promet z zdravilom)
(1) Ne glede na prvi, drugi in tretji
odstavek 20. in 116. člen Zakona o zdravilih (Uradni list RS, št. 17/14 in
66/19; v nadaljnjem besedilu: ZZdr-2) lahko Javna agencija Republike Slovenije
za zdravila in medicinske pripomočke (v nadaljnjem besedilu: JAZMP) začasno
dovoli promet z zdravilom za profilakso ali za zdravljenje COVID-19, ki nima dovoljenja
za promet, če je za to zdravilo Evropska agencija za zdravila izdala mnenje na
podlagi tretjega odstavka 5. člena Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev
dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o
ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (UL L št. 136 z dne 30. 4. 2004, str.
1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2019/5 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 11. decembra 2018 o spremembi Uredbe (ES) št. 726/2004 o postopkih
Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in
veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila, Uredbe
(ES) št. 1901/2006 o zdravilih za pediatrično uporabo in Direktive 2001/83/ES o
zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L št. 4 z dne
7. 1. 2019, str. 24) ali četrtega odstavka 18. člena Uredbe (EU) 2022/123
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. januarja 2022 o okrepljeni vlogi
Evropske agencije za zdravila pri pripravljenosti na krize in kriznem
upravljanju na področju zdravil in medicinskih pripomočkov (UL L št. 20, z dne
31. 1. 2022, str. 1), in je pristojni razširjeni strokovni kolegij, klinika,
klinični oddelek ali klinični inštitut pripravil priporočila ali protokol
uporabe tega zdravila.
(2) Ukrep iz prejšnjega odstavka velja do
31. decembra 2023. Vlada lahko ukrep iz tega člena na podlagi strokovnega
mnenja NIJZ, ki sledi razvoju virusa SARS-CoV-2, s sklepom največ dvakrat
podaljša, vsakokrat za največ šest mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa se
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
23. člen
(določitev najvišje dovoljene cene
zdravila)
(1) Ne glede na prvi odstavek 158. člena
ZZdr-2 za zdravila, ki se nabavijo v okviru Skupnih javnih naročil držav članic
Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) ali v skladu z Zakonom o javnem
naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US in
100/22 – ZNUZSZS; v nadaljnjem besedilu: ZJN-3) za potrebe pacientov na
celotnem območju Republike Slovenije, in zdravilo drugače ni dobavljivo, JAZMP
ne določi najvišje dovoljene cene. Za ta zdravila se šteje, da je najvišja
dovoljena cena enaka ceni, doseženi v teh postopkih, in velja za obdobje
trajanja veljavnosti teh pogodb.
(2) Ukrep iz prejšnjega odstavka velja do
31. decembra 2023. Vlada lahko ukrep iz tega člena na podlagi strokovnega
mnenja NIJZ, ki sledi razvoju virusa SARS-CoV-2, s sklepom največ dvakrat
podaljša, vsakokrat za največ šest mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa se
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
4. Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih
24. člen
(plačilni rok)
(1) Ne glede na prvo alinejo prvega
odstavka 11. člena Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (Uradni list RS,
št. 57/12 in 61/20 – ZDLGPE) je za javne zdravstvene zavode plačilni rok do
največ 60 dni od dneva prejema računa.
(2) Plačilni rok iz prejšnjega odstavka
velja za račune, ki so javnemu zdravstvenemu zavodu izdani od uveljavitve tega
zakona do 31. decembra 2023. Vlada lahko ukrep iz tega člena na podlagi
strokovnega mnenja NIJZ, ki sledi razvoju virusa SARS-CoV-2, s sklepom največ
dvakrat podaljša, vsakokrat za največ šest mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa
se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
5. Zakon o javnem naročanju
25. člen
(izvajanje projektnih natečajev)
(1) Ne glede na tretji odstavek 100. člena
ZJN-3 naročnikom ni treba izvesti projektnega natečaja v skladu z določbami
petega poglavja ZJN-3, če gre za projektiranje objektov za zdravstvo, ki so
namenjeni izvajanju zdravstvene dejavnosti na sekundarni in terciarni ravni.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek za
projektiranje novega objekta za zdravstvo, ki je namenjeno izvajanju
zdravstvene dejavnosti na sekundarni in terciarni ravni, ni treba izvesti
projektnega natečaja, če projekt izdela projektant, ki ima eno referenco iz
projektiranja takšnih objektov.
(3) Ukrep iz tega člena velja do 15. decembra
2023.
IV. DEL
ZAČASNI UKREPI
26. člen
(dovoljenja za medicinske laboratorije)
Medicinskim laboratorijem, ki so pravočasno
oddali vlogo za podaljšanje dovoljenja na podlagi osmega odstavka 4. člena
Pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje
preiskav na področju laboratorijske medicine (Uradni list RS, št. 64/04, 1/16,
56/19, 131/20 in 152/20 – ZZUOOP) in jim v letu 2022 izteče veljavno
dovoljenje, se veljavnost dovoljenja podaljša do 31. decembra 2023.
27. člen
(izvajanje mikrobioloških preiskav
sekvenciranja in spremljanja virusa SARS-CoV-2 v odpadnih vodah ter natančna
karakterizacija variantnih virusov)
(1) Sredstva za izvajanje mikrobiološke
preiskave sekvenciranja genoma SARS-CoV-2 (v nadaljnjem besedilu: sekvenciranje)
in spremljanje virusa SARS-CoV-2 v odpadnih vodah ter natančne karakterizacije
variantnih virusov (v nadaljnjem besedilu: storitvi) se zagotavljajo v
proračunu Republike Slovenije.
(2) Javne zavode za izvajanje sekvenciranja
in storitev iz prejšnjega odstavka izmed javnih zavodov, ki imajo dovoljenje
ministrstva, pristojnega za zdravje, za delo na področju medicinske genetike
oziroma klinične mikrobiologije, ali imajo uradno akreditacijo za področje
genetike oziroma mikrobiologije, na podlagi javnega poziva izbere minister,
pristojen za zdravje, ki določi tudi najvišjo višino povračila stroškov za
sekvenciranje in storitvi iz prejšnjega odstavka. Obseg sekvenciranja in
storitev iz prejšnjega odstavka na podlagi epidemiološke situacije določi NIJZ.
Javni zavod o obsegu izvajanja sekvenciranja in storitev iz prejšnjega odstavka
poroča NIJZ in ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ter slednjemu posreduje
tudi zahtevke za povračilo stroškov.
(3) Ukrep iz tega člena velja od 1. julija
2022 do 31. decembra 2023. Vlada lahko ukrep iz tega člena na podlagi
strokovnega mnenja NIJZ, ki sledi razvoju virusa SARS-CoV-2, s sklepom največ
dvakrat podaljša, vsakokrat za največ šest mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa
se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena
se sredstva za sekvenciranje in storitvi iz prvega odstavka tega člena
zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije za vse izvajalce, ki sekvenciranje
in storitvi iz prvega odstavka tega člena izvajajo od 1. julija 2022 do 30.
novembra 2022.
28. člen
(samotestiranje učencev osnovne šole,
dijakov in študentov)
(1) Učenci osnovnih šol, dijaki in
študentje prostovoljno izvajajo testiranje s testi HAG za samotestiranje za
potrebe izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa, pri čemer se testiranje
opravi v domačem okolju (v nadaljnjem besedilu: samotestiranje).
(2) Osebi iz prejšnjega odstavka pripada
deset testov HAG za samotestiranje na mesec, ki jih sama, njeni starši ali
zakoniti zastopniki prevzamejo v lekarni po predložitvi kartice zdravstvenega
zavarovanja ali predložitvi potrdila o šolanju in osebnega dokumenta, če je
oseba tujec in nima kartice zdravstvenega zavarovanja. Če je oseba študent,
poleg kartice zdravstvenega zavarovanja predloži tudi potrdilo o šolanju in osebni
dokument.
(3) Sredstva za izvajanje samotestiranja se
zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
(4) Najvišjo višino povračila stroškov
testov HAG za samotestiranje in storitve izdaje testov HAG za samotestiranje,
ustreznost testa HAG za samotestiranje, podrobnejše pogoje in postopek
njihovega prevzemanja v lekarnah ter način izstavitve zahtevkov za povračilo
teh stroškov določi minister, pristojen za zdravje.
(5) Nadzor nad izdajo in obračunom testov
HAG za samotestiranje izvaja ZZZS.
(6) Ukrep iz tega člena velja do 24. junija
2023.
29. člen
(zagotavljanje izvajanja podaljšane
obravnave)
(1) Za potrebe zagotavljanja zdravstvene
nege, fizioterapije in delovne terapije se osebam, ki so prebolele okužbo z
virusom SARS-CoV-2 in se po zaključenem bolnišničnem zdravljenju zaradi
nepopolne samooskrbe ne morejo vrniti v domače okolje (v nadaljnjem besedilu:
podaljšana obravnava), zagotovijo dodatne zmogljivosti pri izvajalcih
zdravstvene dejavnosti, ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje zdravstvene
dejavnosti z nastanitvijo (v nadaljnjem besedilu: namestitvene zmogljivosti),
ki se nanašajo na pogoje glede prostorov in opreme iz 3.a člena ZZDej.
Izvajalce in druge pogoje za izvajanje podaljšane obravnave določi minister,
pristojen za zdravje.
(2) Oseba, odgovorna za vodenje dejavnosti
podaljšane obravnave, je diplomirana medicinska sestra, ki izpolnjuje pogoje iz
petega odstavka 64. člena ZZDej ter ima najmanj eno leto delovnih izkušenj na
področju vodenja in organizacije zdravstvene nege.
(3) Oseba iz prvega odstavka tega člena je
upravičena do podaljšane obravnave do 30 dni in se na podlagi ocene odgovorne
osebe iz prejšnjega odstavka lahko podaljša dvakrat, vsakokrat do 30 dni.
(4) Sredstva za delovanje namestitvenih
zmogljivosti, prevoze do in od teh zmogljivosti, njihovo koordinacijo, vključno
s koordinacijo prevozov, in zagotavljanje storitev podaljšane obravnave se
zagotavljajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije.
(5) Ne glede na prvi in četrti odstavek
tega člena do sredstev niso upravičene tiste namestitvene zmogljivosti, ki za
ta namen že prejemajo sredstva iz drugih virov financiranja. V primeru
ugotovljenega dvojnega financiranja mora prejemnik v proračun Republike
Slovenije vrniti vsa prejeta sredstva za ta namen.
(6) Ukrepi iz tega člena veljajo do 31.
decembra 2023. Vlada lahko ukrep iz tega člena na podlagi strokovnega mnenja
NIJZ, ki sledi razvoju virusa SARS-CoV-2, s sklepom največ dvakrat podaljša,
vsakokrat za največ šest mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepov se objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.
30. člen
(zagotavljanje sredstev za zdravljenje s
kisikom)
(1) Za namen izvajanja zdravstvene nege in
zdravstvene rehabilitacije oskrbovancem in za namen izvajanja podaljšane
obravnave iz prejšnjega člena se izvajalcem socialno varstvene storitve
institucionalnega varstva in javnim vzgojno-izobraževalnim zavodom iz drugega
odstavka 8. člena ZZDej ter izvajalcem podaljšane obravnave iz prejšnjega člena
iz sredstev proračuna Republike Slovenije zagotovi financiranje sredstev za
zdravljenje s kisikom, ki ga prejema oseba, ki zaradi okužbe z virusom
SARS-CoV-2 potrebuje podporo s kisikom oziroma pri njem po COVID-19 vztraja
pljučna insuficienca.
(2) Izvajalci iz prejšnjega odstavka za
vsako osebo vodijo zdravstveno dokumentacijo, iz katere izhaja, kdo in kdaj je
predpisal zdravljenje s kisikom ter čas trajanja zdravljenja s kisikom.
(3) Izvajalci iz prvega odstavka tega člena
pri ZZZS uveljavljajo stroške, povezane z zdravljenjem s kisikom, za osebe iz
prvega odstavka tega člena, v višini in na način, kot jih določajo cenovni
standardi in izvedbena pravila ZZZS.
(4) Ukrep iz tega člena velja do 31.
decembra 2023. Vlada lahko ukrep iz tega člena na podlagi strokovnega mnenja
NIJZ, ki sledi razvoju virusa SARS-CoV-2, s sklepom največ dvakrat podaljša,
vsakokrat za največ šest mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa se objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.
31. člen
(cepljenje proti sezonski gripi)
(1) Stroški prostovoljnega cepljenja proti
sezonski gripi se za zavarovane osebe obveznega zdravstvenega zavarovanja v
sezoni 2022/2023 krijejo iz proračuna Republike Slovenije.
(2) Višino cene storitve cepljenja proti
sezonski gripi, ki je enotna za vse izvajalce zdravstvene dejavnosti, določi
minister, pristojen za zdravje.
(3) Ukrep iz tega člena velja od 1.
septembra 2022 do 30. junija 2023.
32. člen
(zagotovitev dodatnih sredstev za
izvajanje nalog s področja javnega zdravja)
(1) Iz sredstev proračuna Republike
Slovenije se zagotovijo dodatna sredstva za naloge s področja javnega zdravja,
ki jih NIJZ izvaja v zvezi s COVID-19, in sicer:
-
upravljanje in koordinacija odziva na COVID-19, vključno z
zagotavljanjem delovanja strokovnih delovnih skupin, modeliranjem gibanja
virusa SARS-CoV-2 in odzivom na dolgotrajne posledice COVID-19,
-
vzdrževanje delovanja aplikacije in nadgradnja aplikacije #OstaniZdrav,
ki zajema prilagoditev in posodabljanje aplikacije v povezavi z novimi
različicami virusa SARS-CoV-2, prilagajanje aplikacije epidemiološkim
parametrom novih različic virusa SARS-CoV-2 na predlog NIJZ in osveščanje
javnosti za čim večjo uporabo aplikacije.
(2) Iz sredstev proračuna Republike
Slovenije se zagotovijo dodatna sredstva za naloge s področja informacijske
podpore, povezane s COVID-19, in sicer za vzdrževanje in nadgradnjo sistema za
izdajo EU digitalnih COVID potrdil ter za povezovanje s sistemi na EU ravni
(npr. za izmenjavo ključev potrdil in izmenjavo podatkov o preklicanih
potrdilih) in aplikacije za njihovo preverjanje v skladu z Uredbo (EU) 2021/953
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2021 o okviru za izdajanje,
preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in
preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 (digitalno COVID potrdilo EU) za olajšanje
prostega gibanja med pandemijo COVID-19 (UL L št. 211 z dne 15. 6. 2021, str.
1).
(3) Ukrepa iz prve alineje prvega odstavka
tega člena in prejšnjega odstavka veljata do 31. decembra 2023. Vlada lahko
ukrepa iz prejšnjega stavka na podlagi strokovnega mnenja NIJZ, ki sledi
razvoju virusa SARS-CoV-2, s sklepom največ dvakrat podaljša, vsakokrat za
največ šest mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa se objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. Ukrep iz druge alineje prvega odstavka tega člena velja do
30. junija 2023.
33. člen
(začasna razporeditev zaradi nujnih
delovnih potreb)
(1) Izvajalec socialno varstvene storitve
institucionalno varstvo ali izvajalec zdravstvene dejavnosti lahko na podlagi
pisnega sklepa delavca začasno razporedi k drugemu izvajalcu socialno varstvene
storitve institucionalno varstvo ali izvajalcu zdravstvene dejavnosti v
primerih povečanega obsega dela zaradi zagotavljanja ukrepov preprečevanja
širjenja in omejevanja okužbe COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: začasna
razporeditev). Kadar gre za delavca iz drugega odstavka 146. člena ZDR-1, se
začasna razporeditev lahko izvede le na podlagi njegovega predhodnega pisnega
soglasja.
(2) Na podlagi prejšnjega odstavka se
delavca začasno razporedi na delovno mesto, za katero delavec izpolnjuje
predpisane pogoje in za katero se zahteva najmanj enaka vrsta in raven izobrazbe,
kot se zahteva za opravljanje dela, za katero ima delavec sklenjeno pogodbo o
zaposlitvi.
(3) Delavec se začasno razporedi na podlagi
pisnega dogovora med delodajalcem in izvajalcem, h kateremu je delavec začasno
razporejen. Dogovor o začasni razporeditvi vsebuje najmanj:
-
datum začetka opravljanja dela na drugem delovnem mestu,
-
datum prenehanja začasne razporeditve,
-
navedbo delovnega mesta, na katerem bo delavec opravljal delo, s kratkim
opisom nalog,
-
kraj opravljanja dela.
(4) Delodajalec lahko sklene dogovor o
začasni razporeditvi delavca k drugemu izvajalcu, če sam ne izkazuje nujnih
delovnih potreb iz prvega odstavka tega člena. Ministrstvo, pristojno za
zdravje, lahko izvajalcem zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene
službe odredi prednostno razporejanje kadra glede na izkazane potrebe.
(5) Delavec je upravičen do dodatka zaradi
začasne razporeditve v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače delavca.
(6) Začasna razporeditev predčasno preneha
z odstopom delodajalca od dogovora o začasni razporeditvi, umikom pisnega
soglasja iz prvega odstavka tega člena, prenehanjem razlogov za začasno
razporeditev pri izvajalcu, h kateremu je delavec razporejen, oziroma na
podlagi medsebojnega sporazuma.
(7) Delavec v času začasne razporeditve
prejema plačo, povračila stroškov in druge prejemke iz delovnega razmerja pri
delodajalcu, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Sredstva za
financiranje dodatka iz petega odstavka tega člena se delodajalcu povrnejo iz
proračuna Republike Slovenije brez sklenitve posebne pisne pogodbe. Zahtevki za
izplačilo sredstev z obveznimi prilogami kot verodostojnimi knjigovodskimi
listinami se vložijo pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, če je delodajalec,
h kateremu je delavec začasno razporejen, izvajalec zdravstvene dejavnosti, ali
pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, če je delodajalec, h kateremu
je delavec začasno razporejen, izvajalec socialno varstvene storitve
institucionalno varstvo. Način vložitve zahtevkov, obvezne priloge k zahtevku
za izplačilo in roke izplačil določi minister, pristojen za zdravje, oziroma
minister, pristojen za socialno varstvo. Izvajalec, h kateremu je delavec
začasno razporejen, povrne nastale stroške dela in potne stroške, razen dodatka
iz petega odstavka tega člena, delodajalcu, s katerim ima delavec sklenjeno
pogodbo o zaposlitvi, če se tako dogovorita.
(8) Delavec ima v času začasne razporeditve
pravico do plače, kot da bi opravljal svoje delo, če je to zanj ugodnejše. Če
bi bila plača na delovnem mestu, na katerega je delavec začasno prerazporejen,
ugodnejša, ima pravico do višje plače.
(9) Ne glede na določbe zakonov in
kolektivnih pogodb, ki urejajo osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z
dela, se dodatek iz petega odstavka tega člena ne všteva v osnovo za
nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela.
(10) Nadzor nad izvajanjem ukrepa iz tega
člena v javnem sektorju izvajajo inšpektorji za plače v javnem sektorju v
skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. V primeru
ugotovljenih nepravilnosti pri izplačilu dodatka iz tega člena inšpektor izreče
ukrep za odpravo nepravilnosti.
(11) Ukrep iz tega člena velja do 31.
decembra 2023. Vlada lahko ukrep iz tega člena na podlagi strokovnega mnenja
NIJZ, ki sledi razvoju virusa SARS-CoV-2, s sklepom največ dvakrat podaljša,
vsakokrat za največ šest mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa se objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.
34. člen
(dodatne specializacije iz klinične
psihologije)
(1) Iz proračuna Republike Slovenije se
zagotavljajo sredstva za dodatnih 70 specializacij s področja klinične
psihologije, in sicer:
-
30 specializacij v letu 2023 in
-
40 specializacij v letu 2024.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se
zagotavljajo za specializacije, ki so razpisane po uveljavitvi tega zakona in
se začnejo izvajati najpozneje v treh mesecih od odobritve specializacije, in
sicer za obdobje trajanja specializacije oziroma za štiri leta. V primeru
daljše odsotnosti zaradi bolezni, porodniškega dopusta ali drugih upravičenih
razlogov (npr. neizvajanje kroženj) se čas specializacije ustrezno podaljša,
vendar najdlje za dve leti, o čemer odloči ministrstvo, pristojno za zdravje.
(3) Številčno razdelitev specializacij po
posameznih ravneh zdravstvene dejavnosti določi minister, pristojen za zdravje,
ob upoštevanju potreb prebivalstva in čakalnih dob na področju klinične
psihologije, do 1. marca posameznega leta.
(4) Javni razpis za financiranje
specializacij iz tega člena objavi ministrstvo, pristojno za zdravje, na svoji
spletni strani za leto 2023 do 30. novembra 2022, za leto 2024 pa do 1. marca
2023. Na javni razpis se lahko prijavijo javni zdravstveni zavodi, ki
izpolnjujejo naslednje pogoje:
-
imajo vzpostavljen Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov
oziroma Center za duševno zdravje odraslih ali razvojno ambulanto ali je
vzpostavitev predvidena na podlagi dogovora o programu storitev iz 63. člena
ZZVZZ za leto objave razpisa ali
-
izvajajo program duševnega zdravja na sekundarni ali terciarni ravni
zdravstvene dejavnosti.
(5) Medsebojne obveznosti ministrstva,
pristojnega za zdravje, javnega zdravstvenega zavoda in specializanta se
uredijo s pogodbo, ki določa najmanj:
1.
obveznost, da se specializant po končani specializaciji za najmanj
1,5-kratno časovno obdobje trajanja specializacije, za polni delovni čas, zaposli
pri javnem zdravstvenem zavodu, za potrebe katerega je bila specializacija
razpisana,
2.
obveznost javnega zdravstvenega zavoda iz prejšnje točke, da najmanj za
1,5-kratno časovno obdobje trajanja specializacije, za polni delovni čas,
specializanta po končani specializacij zaposli kot specialista klinične
psihologije,
3.
obveznost in način vračila sredstev specializanta oziroma javnega
zdravstvenega zavoda iz 1. točke tega odstavka, če ne izpolni obveznosti iz 1.
oziroma 2. točke tega odstavka,
4.
način vlaganja zahtevkov javnih zdravstvenih zavodov za financiranje
specializacije,
5.
število mentorskih ur, ki je financirano iz proračuna Republike
Slovenije,
6.
nadzor nad opravljanjem programa specializacije.
(6) Ukrep iz tega člena velja do 31.
decembra 2030.
35. člen
(dodatek za izbiro specializacije iz
družinske medicine)
(1) Dodatek za izbiro specializacije iz
družinske medicine pripada zdravniku, ki mu je na podlagi nacionalnega razpisa
ali razpisa za izvajalca iz a18.a člena ZZdrS prvič odobrena specializacija iz
družinske medicine v letu 2023 ali v letu 2024, in sicer v višini 1000 eurov
bruto mesečno. Dodatek se zagotavlja iz proračuna Republike Slovenije in se ne
všteva v osnovo za nadomestilo plače, izplačuje pa se celotno obdobje trajanja
specializacije. V primeru podaljšanja specializacije se dodatek iz tega člena
izplačuje največ za obdobje tega podaljšanja. Specializant, ki je pri
delodajalcu zaposlen le del meseca ali je v času opravljanja specializacije
odsoten več kot 20 zaporednih delovnih dni, je upravičen do sorazmernega dela
dodatka za izbiro specializacije oziroma v primeru celomesečne odsotnosti do
dodatka ni upravičen.
(2) Če zdravnik med opravljanjem
specializacije iz družinske medicine od nje odstopi oziroma mu je bila v skladu
z zakonom, ki ureja zdravniško službo, izdana odločba o prenehanju ali
prekinitvi ali če se po opravljeni specializaciji v skladu z zakonom, ki ureja
zdravniško službo, ne zaposli v mreži javne zdravstvene službe za najmanj
dvakratno obdobje, kot je prejemal dodatek iz tega člena, mora vrniti vrednost
celotnega dodatka iz prejšnjega odstavka. Izvajalec zdravstvene dejavnosti, pri
katerem je zaposlen zdravnik iz prvega odstavka tega člena, je dolžan o
izpolnitvi obveznosti po zaposlitvi v mreži javne zdravstvene službe poročati
ministrstvu, pristojnemu za zdravje.
(3) Zahtevek za izplačilo dodatka za izbiro
specializacije iz družinske medicine pri ministrstvu, pristojnem za zdravje,
vloži izvajalec zdravstvene dejavnosti, pri katerem je zaposlen zdravnik iz
prvega odstavka tega člena. Podrobnejši način vlaganja zahtevkov, obvezna
dokazila in roke za predložitev zahtevkov, obveznost poročanja delodajalcev
glede izpolnitve obveznosti po zaposlitvi v mreži javne zdravstvene službe in
način povrnitve stroškov v proračun Republike Slovenije določi minister,
pristojen za zdravje.
(4) Nadzor nad izvajanjem določb tega člena
v javnem sektorju opravljajo inšpektorji, pristojni za plače v javnem sektorju,
v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. Če se v nadzoru
ugotovi, da so bila sredstva iz naslova tega dodatka pridobljena neupravičeno,
specializant v celoti ali delno vrne prejeta sredstva. V primeru ugotovljenih
nepravilnosti pri izplačilu tega dodatka inšpektor iz prvega stavka tega
odstavka izreče ukrep za odpravo nepravilnosti.«.
(5) Ukrep iz tega člena velja do
31. decembra 2031.
36. člen
(dodatek za neposredno delo s pacienti
oziroma uporabniki, obolelimi za COVID-19)
(1) Zaposleni v mreži izvajalcev javne
zdravstvene službe in mreži izvajalcev javne službe na področju socialnega
varstva, ki izvajajo socialno varstveno storitev institucionalnega varstva, za
izvajalce krizne namestitve in za izvajalce socialno varstvenih programov, ki
izvajajo nastanitveni program iz 3. člena Pravilnika o sofinanciranju socialnovarstvenih
programov (Uradni list RS, št. 70/16, 34/19, 40/21 in 17/22) (v nadaljnjem
besedilu: izvajalec v javni mreži), ki neposredno dela s pacienti oziroma
uporabniki, obolelimi za COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: oboleli), je
upravičen do dodatka do največ 900 eur bruto mesečno za čas neposrednega dela z
obolelimi (v nadaljnjem besedilu: dodatek COVID-19). Podrobnejša merila za
določitev višine dodatka COVID-19 in določitev najvišje mesečne višine tega
dodatka za zaposlenega, upoštevajoč področja dela in vrsto poklica zaposlenega,
določi minister, pristojen za zdravje.
(2) Do dodatka COVID-19 je ob smiselnem
upoštevanju meril iz prejšnjega odstavka upravičen tudi dijak, študent ali
oseba, ki opravlja delo prek zunanjega izvajalca. Zunanji izvajalec je izvajalec,
ki ima z izvajalcem v javni mreži sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju.
(3) Za namen določanja dodatka COVID-19 je
oboleli oseba s potrjeno okužbo z virusom SARS-CoV-2, pri kateri je od
potrditve okužbe preteklo največ osem dni. Časovna omejitev iz prejšnjega
stavka ne velja za osebe, hospitalizirane zaradi COVID-19. Kot neposredno delo
z obolelimi se šteje izvajanje ambulantnega ali bolnišničnega zdravljenja
obolelih, nujna medicinska pomoč in prevozi obolelih, fizioterapevtske
obravnave ali izvajanje zdravstvene nege obolelih in čiščenje prostorov, v
katerih se izvaja obravnava obolelih.
(4) Izvajalec v javni mreži za namen
izvajanja nadzora iz osmega odstavka tega člena mesečno vodi evidenco obolelih,
obravnavanih po posameznih dnevih in deloviščih, v povezavi s prejemniki
dodatka COVID-19. Evidenca mora bili preverljiva z zdravstveno dokumentacijo
obolelega, ki je vnesena v Centralni register podatkov o pacientu. Izvajalec
zahtevku iz sedmega odstavka tega člena na način in v obliki, ki onemogoča, da
bi se ugotovila identiteta obolelega, priloži naslednje podatke:
-
številko kartice zdravstvenega zavarovanja obolelega,
-
datum potrjene okužbe z virusom SARS-CoV-2 obolelega,
-
ime in priimek ter poklic zaposlenega, ki je obolelega obravnaval.
(5) Izvajalec v javni mreži izda sklep o
izplačilu dodatka COVID-19, v katerem določi delovišča in delovna mesta, na
katerih se izvaja delo iz prvega odstavka tega člena. Zoper sklep o
upravičenosti do dodatka ni dovoljena pritožba.
(6) Zaposleni oziroma oseba iz drugega
odstavka tega člena, ki v skladu z merili iz prvega odstavka tega člena pred
iztekom meseca doseže najvišjo višino mesečnega zneska dodatka COVID-19, v
nadaljevanju tega meseca ne sme odkloniti razporeditve na delo na delovišča,
kjer se izvaja neposredno delo z obolelimi.
(7) Sredstva za financiranje dodatka
COVID-19 se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije brez sklenitve posebne
pisne pogodbe. Zahtevki za izplačilo sredstev z obveznimi prilogami kot
verodostojnimi knjigovodskimi listinami se vložijo pri ministrstvu, pristojnem
za zdravje, če je izvajalec v javni mreži izvajalec na področju zdravstvene
dejavnosti, ali pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, če je izvajalec
v javni mreži izvajalec na področju socialnega varstva. Način vložitve
zahtevkov, obvezne priloge k zahtevku za izplačilo in roke izplačil določi
minister, pristojen za zdravje, oziroma minister, pristojen za socialno
varstvo, ki lahko posameznemu izvajalcu v javni mreži omeji skupno višino
izplačil na mesečni ravni.
(8) Nadzor nad izvajanjem določb tega člena
v javnem sektorju opravljajo inšpektorji, pristojni za plače v javnem sektorju,
v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. Nadzor v delu, ki
se nanaša na skladnost upravičenosti obračunanega dodatka s podatki v
zdravstveni dokumentaciji obolelega, izvaja Zdravstveni inšpektorat Republike
Slovenije. Če se v nadzoru ugotovi, da so bila sredstva iz naslova dodatka
COVID-19 pridobljena neutemeljeno oziroma če prejemnik ne vodi evidence v
skladu s četrtim odstavkom tega člena, zaposleni v celoti ali delno vrne
prejeta sredstva. V primeru ugotovljenih nepravilnosti pri izplačilu dodatka
COVID-19 inšpektor izreče ukrep za odpravo nepravilnosti.
(9) Ne glede na določbe zakonov in
kolektivnih pogodb, ki urejajo osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z
dela, se dodatek COVID-19 ne všteva v osnovo za nadomestilo plače za čas
odsotnosti z dela.
(10) Ukrep iz tega člena velja do 31. marca
2023.
37. člen
(zbiranje podatkov o hospitaliziranih
pacientih, obolelih za COVID-19)
(1) Za namen epidemiološkega spremljanja
COVID-19 in spremljanja ukrepov ali programov za varstvo prebivalstva pred
COVID-19 in okužbami z virusom SARS-CoV-2 bolnišnice v skladu z metodološkimi
navodili NIJZ za epidemiološko spremljanje hudo potekajočih okužb dihal
tedensko posredujejo EMŠO in številko zdravstvenega zavarovanja oseb, katerih
podatke v skladu z zbirko NIJZ 8. Evidenca bolezni, ki zahtevajo zdravljenje v
bolnišnici iz Priloge 1 Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega
varstva (Uradni list RS, št. 65/00, 47/15, 31/18, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 –
ZIUOPDVE, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ, 196/21 – ZDOsk in 206/21 –
ZDUPŠOP; v nadaljnjem besedilu: ZZPPZ) mesečno posredujejo na NIJZ, in sicer
podatke o številu:
1.
oseb z resnimi akutnimi okužbami dihal, od tega posebej oseb, ki so
imele potrjen COVID-19,
2.
oseb z resnimi akutnimi okužbami dihal, sprejetih v enote intenzivnega
zdravljenja, od tega posebej oseb, ki so imele potrjen COVID-19,
3.
oseb, ki so bile sprejete v bolnišnico zaradi COVID-19 brez znakov resne
akutne okužbe dihal ob sprejemu, temveč z drugimi znaki COVID-19 (npr.
tromboza, embolija),
4.
oseb, ki so bile sprejete v enote intenzivnega zdravljenja zaradi
COVID-19 brez znakov resne akutne okužbe dihal ob sprejemu, temveč z drugimi
znaki COVID-19 (npr. tromboza, embolija),
5.
oseb s predhodno potrjeno okužbo s COVID-19, ki so bile sprejete v
bolnišnico zaradi drugih razlogov (npr. porod),
6.
oseb s predhodno potrjeno okužbo s COVID-19, ki so bile sprejete v enote
intenzivnega zdravljenja zaradi drugih razlogov (npr. porod),
7.
oseb, ki so razvile COVID-19 v bolnišnici, ker so bile v inkubaciji ob
sprejemu v bolnišnico,
8.
oseb, ki so razvile COVID-19 v bolnišnici in je bil pridobljen v
bolnišnici,
(2) Za osebe iz 1., 3., 5., 7. in 8. točke
prejšnjega odstavka bolnišnice navedejo tudi podatek o odpustu, premestitvi v
drugo bolnišnico ali smrti.
(3) Podatke iz prvega in drugega odstavka
tega člena NIJZ povezuje z zbirkami, opredeljenimi v Prilogi 1 in Prilogi 2
ZZPPZ, pod enakimi pogoji kot povezuje zbirke, ki jih upravlja v skladu z ZZPPZ
za izvajanje nalog iz 23.a člena ZZDej.
(4) Ukrep iz tega člena velja do 31.
decembra 2023. Vlada lahko ukrep iz tega člena na podlagi strokovnega mnenja
NIJZ, ki sledi razvoju virusa SARS-CoV-2, s sklepom največ dvakrat podaljša,
vsakokrat za največ šest mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa se objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.
38. člen
(postopek z zahtevki za povračilo
stroškov)
(1) Izvajalci zdravstvene dejavnosti
posredujejo zahtevke za povračilo stroškov ukrepov iz 28., 30. in 31. člena
tega zakona, ki se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije, ZZZS do
desetega dne v mesecu za izvedene ukrepe v preteklem mesecu, na njihovi podlagi
pa ZZZS posreduje zahtevek kot verodostojno knjigovodsko listino ministrstvu,
pristojnemu za zdravje, do 15. dne v mesecu, brez posebne sklenitve pogodbe.
Zahtevki izvajalcev iz prejšnjega stavka za izvedene ukrepe v preteklem mesecu,
ki niso posredovani ZZZS do desetega dne v mesecu, se vključijo v naslednji
zahtevek ZZZS.
(2) Ministrstvo, pristojno za zdravje,
izvrši plačilo zahtevka ZZZS v 15 dneh od njegovega prejema. ZZZS izvede
povračilo stroškov izvajalcem iz prejšnjega odstavka v 15 dneh od prejema
sredstev proračuna Republike Slovenije.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega
člena izvajalec zadnji zahtevek posreduje ZZZS v šestih mesecih po prenehanju
ukrepa iz 28., 30. in 31. člena tega zakona. Zahtevki za povračilo stroškov
ukrepa, posredovani po roku iz prejšnjega stavka, se ne upoštevajo kot podlaga
za izplačilo.
Zakon o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja
in blaženja posledic nalezljive bolezni COVID-19 na področju zdravstva – ZNUNBZ
(Uradni list RS, št. 141/22) vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
»V. DEL
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
39. člen
(oprostitev
davka na dodano vrednost za blago v korist žrtev elementarnih nesreč)
(1) Do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja
davek na dodano vrednost, se v skladu z Direktivo Sveta (EU) 2022/542 z dne 5.
aprila 2022 o spremembi direktiv 2006/112/ES in (EU) 2020/285 glede stopenj
davka na dodano vrednost (UL L št. 107 z dne 6. 4. 2022, str. 1), v delu, ki se
nanaša na izredne primere, kadar je za blago, uvoženo v korist žrtev
elementarnih nesreč, s sklepom Evropske komisije odobrena Republiki Sloveniji
oprostitev davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) v skladu z 11.
točko prvega odstavka 51. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list
RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14,
90/15, 77/18, 59/19, 72/19, 196/21 – ZDOsk, 3/22 in 29/22 – ZUOPDCE; v
nadaljnjem besedilu: ZDDV-1), pod enakimi pogoji oprosti tudi pridobitev tega
blaga znotraj EU oziroma dobava tega blaga na ozemlju Slovenije s pravico do
odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi. Oproščeno plačila DDV je tudi
opravljanje storitev, povezanih s takim blagom, vključno s storitvami dajanja v
najem.
(2) Kadar se blago ali storitve, ki jih
pridobijo organizacije, za katere veljajo oprostitve iz prejšnjega odstavka,
uporabljajo za namene, ki niso navedeni v 11. točki prvega odstavka 51. člena
ZDDV-1, je uporaba takega blaga ali storitev predmet DDV pod pogoji, ki veljajo
v trenutku, ko pogoji za oprostitev niso več izpolnjeni.
(3) Davčni zavezanec, ki je pred izdajo
sklepa Evropske komisije iz prvega odstavka tega člena obračunal DDV za tako
blago in storitve, lahko za davčna obdobja od začetka uporabe sklepa Evropske
komisije znižanje obračunanega DDV po izdanem računu iz teh davčnih obdobij
vključi v obračun DDV za davčno obdobje, v katerem je popravil tak račun.
40. člen
(izdaja
podzakonskih predpisov in drugih aktov oziroma izvedbenih aktivnosti)
(1) Minister, pristojen za zdravje, določi
vsebino, način izvedbe in podrobnejša merila za izvajanje skupinskih
zdravstvenih programov iz devetnajste, dvajsete in enaindvajsete alineje 1.
točke prvega odstavka spremenjenega 23. člena ZZVZZ najpozneje v enem letu od
uveljavitve tega zakona.
(2) Zbornica oziroma strokovno združenje,
ki ima javno pooblastilo iz 87.c člena ZZDej, v soglasju z ministrom,
pristojnim za zdravje, določi vsebino in potek preizkusa znanja iz slovenskega
strokovnega jezika za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce ter obliko
potrdila iz šestega odstavka spremenjenega 63. člena ZZDej najpozneje v treh
mesecih od uveljavitve tega zakona. Zbornica oziroma strokovno združenje, ki je
vsebino in potek preizkusa znanja že določilo, v roku iz prejšnjega stavka
preveri ustreznost ureditve in jo po potrebi uskladi s spremenjenim 63. členom
ZZDej.
(3) Minister, pristojen za zdravje, na
spletni strani objavi obrazec iz četrtega odstavka 12. člena tega zakona v 30
dneh od uveljavitve tega zakona.
(4) Vlada uskladi predpis iz spremenjenega
16. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega
sistema (Uradni list RS, št. 100/22) v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(5) Minister, pristojen za zdravje,
podrobnejšo vsebino in način organizacije ambulant za neopredeljene iz 18.
člena tega zakona določi najpozneje v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(6) Minister, pristojen za zdravje, določi
vsebine iz drugega odstavka 27. člena tega zakona v dveh mesecih od uveljavitve
tega zakona. Minister, pristojen za zdravje, objavi javni poziv iz drugega
odstavka 27. člena tega zakona v 30 dneh od uveljavitve tega zakona.
(7) Minister, pristojen za zdravje, določi
najvišjo višino povračila stroškov testov HAG za samotestiranje in storitve
izdaje testov HAG za samotestiranje, ustreznost testa HAG za samotestiranje,
podrobnejše pogoje in postopek njihovega prevzemanja v lekarnah ter način
izstavitve zahtevkov za povračilo teh stroškov iz četrtega odstavka 28. člena
tega zakona najpozneje v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(8) Minister, pristojen za zdravje, določi
izvajalce in druge pogoje za izvajanje podaljšane obravnave iz prvega odstavka
29. člena tega zakona najpozneje v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(9) Minister, pristojen za zdravje, določi
višino cene storitve cepljenja iz drugega odstavka 31. člena tega zakona
najpozneje v 30 dneh od uveljavitve tega zakona.
(10) Minister, pristojen za zdravje,
oziroma minister, pristojen za socialno varstvo, določi način vložitve
zahtevkov, obvezne priloge k zahtevku za izplačilo in roke izplačil iz sedmega
odstavka 33. člena tega zakona najpozneje v dveh mesecih od uveljavitve tega
zakona.
(11) Minister, pristojen za zdravje, določi
način vlaganja zahtevkov, obvezna dokazila in roke iz tretjega odstavka 35.
člena tega zakona najpozneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(12) Minister, pristojen za zdravje, določi
podrobnejša merila za določitev višine dodatka COVID-19 iz prvega odstavka 36.
člena tega zakona in njegovo najvišjo višino najpozneje v treh mesecih od
uveljavitve tega zakona.
(13) Minister, pristojen za zdravje,
oziroma minister, pristojen za socialno varstvo, določi način vložitve
zahtevkov, obvezne priloge k zahtevku za izplačilo in roke izplačil iz sedmega
odstavka 36. člena tega zakona najpozneje v treh mesecih od uveljavitve tega
zakona.
41. člen
(dokončanje
postopkov)
(1) Postopki v zvezi z vlogami za priznanje
pravice do denarne odškodnine na podlagi 72. člena Zakona o dodatnih ukrepih za
preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic
COVID-19 (Uradni list RS, št. 206/21 in 52/22 – odl. US; v nadaljnjem besedilu:
ZDUPŠOP), ki jih je ministrstvo, pristojno za zdravje, prejelo pred
uveljavitvijo tega zakona in o njih še ni odločilo, se končajo v skladu s
spremenjenim 72. členom ZDUPŠOP.
(2) Postopki v zvezi z vlogami za
imenovanje komisij v postopkih izdaje dovoljenja za opravljanje zdravstvene
dejavnosti iz devetega odstavka 3.a člena ZZDej, ki jih je ministrstvo,
pristojno za zdravje, prejelo pred uveljavitvijo tega zakona in o njih še ni
odločilo, se končajo v skladu s prvim odstavkom 19. člena tega zakona.
42. člen
(uporaba določb
o odškodninski odgovornosti)
(1) Spremenjeni 72. člen ZDUPŠOP se
uporablja za upravičence iz spremenjenega 70. člena ZDUPŠOP tudi, če je bilo
cepljenje ali zdravljenje opravljeno pred uveljavitvijo tega zakona.
(2) Rok za vložitev vloge za pridobitev
pravice do denarne odškodnine iz prejšnjega odstavka začne teči z dnem
uveljavitve tega zakona.
43. člen
(prenehanje
veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo
veljati:
-
36. in 50. člen ZDUPŠOP,
-
drugi odstavek 14.e člena ZZPPZ,
-
Odlok o začasnem ukrepu prostovoljne uporabe hitrega antigenskega testa
za samotestiranje na virus SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 112/22).
44. člen
(začetek
uporabe)
Drugi odstavek 27. člena tega zakona se v
delu, ki določa pogoje za javne zavode, začne uporabljati 1. decembra 2022.
45. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o interventnih ukrepih na področju
zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin – ZIUZDS (Uradni
list RS, št. 136/23) vsebuje naslednjo končno določbo:
»67. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.