Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o
socialnem varstvu obsega:
- Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št.
54/92 z dne 13. 11. 1992),
- Popravek Zakona o socialnem varstvu (Uradni
list RS, št. 56/92 z dne 27. 11. 1992),
- Odločbo o razveljavitvi prvega odstavka 76.
člena zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 42/94 z dne 13. 7. 1994),
-
Zakon o nadomestitvi indeksa drobnoprodajnih
cen z indeksom cen življenjskih potrebščin – ZNIDC (Uradni list RS, št. 1/99 z
dne 9. 1. 1999),
-
Zakon
o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu – ZSV-A (Uradni list RS,
št. 41/99 z dne 1. 6. 1999),
-
Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na
črno – ZPDZC (Uradni list RS, št. 36/00 z dne 26. 4. 2000),
-
Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami
– ZUOPP (Uradni list RS, št. 54/00 z dne 16. 6. 2000),
-
Zakon
o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu – ZSV-B (Uradni list RS,
št. 26/01 z dne 12. 4. 2001),
-
Zakon
o izvajanju rejniške dejavnosti – ZIRD (Uradni list RS, št. 110/02 z dne
18. 12. 2002),
-
Zakon
o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu – ZSV-C (Uradni list RS,
št. 2/04 z dne 15. 1. 2004),
-
Popravek
Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu – ZSV-C (Uradni
list RS, št. 7/04 z dne 27. 1. 2004),
-
Zakon o socialnem varstvu –
uradno prečiščeno besedilo – ZSV-UPB1 (Uradni list RS, št. 36/04 z dne 13. 4.
2004),
-
Odločba o razveljavitvi 27. člena Zakona o
socialnem varstvu, kolikor se na njegovi podlagi v lastni dohodek družine
všteva preživnina otrok, in sklep o zavrnitvi pobud za začetek postopka za
oceno ustavnosti 25. in 26. člena Zakona o socialnem varstvu ter Zakona o
starševskem varstvu in družinskih prejemkih ter sklep o zavrženju pobud za
začetek postopka za oceno ustavnosti 28. člena Zakona o socialni varnosti in
Zakona o višini otroškega dodatka (Uradni list RS, št. 21/06 z dne 27. 2. 2006),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
socialnem varstvu – ZSV-D (Uradni list RS, št. 105/06 z dne 12. 10. 2006),
-
Zakon o usklajevanju transferjev posameznikom
in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji – ZUTPG (Uradni list RS, št. 114/06 z
dne 9. 11. 2006),
-
Zakon o socialnem varstvu –
uradno prečiščeno besedilo – ZSV-UPB2 (Uradni list RS, št. 3/07 z dne 12. 1.
2007),
-
Zakon o socialno varstvenih prejemkih –
ZSVarPre (Uradni list RS, št. 61/10 z dne 26. 7. 2010),
-
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev
– ZUPJS (Uradni list RS, št. 62/10 z dne 30. 7. 2010),
-
Zakon o dopolnitvi Zakona o socialnem varstvu –
ZSV-E (Uradni list RS, št. 57/12 z dne 27. 7. 2012),
-
Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu – ZSV-F (Uradni list RS, št. 39/16 z dne 3. 6. 2016),
-
Zakon o prijavi prebivališča – ZPPreb-1 (Uradni list RS, št.
52/16 z dne 29. 7. 2016),
-
Družinski zakonik – DZ (Uradni list RS, št. 15/17 z dne 31. 3. 2017),
-
Zakon
o dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu – ZSV-G (Uradni list RS, št. 29/17
z dne 9. 6. 2017),
-
Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu – ZSV-H (Uradni list RS, št. 54/17 z dne 29. 9. 2017),
-
Zakon o nevladnih organizacijah – ZNOrg (Uradni
list RS, št. 21/18 z dne 30. 3. 2018),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osebni
asistenci – ZOA-A (Uradni list RS, št. 31/18 z dne 4. 5. 2018),
-
Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu – ZSV-I (Uradni list RS, št. 28/19 z dne 3. 5. 2019),
-
Zakon o finančni
razbremenitvi občin – ZFRO (Uradni list RS, št.
189/20 z dne 15. 12. 2020),
-
Zakon o dolgotrajni oskrbi – ZDOsk (Uradni list
RS, št. 196/21 z dne 17. 12. 2021).
ZAKON
o socialnem
varstvu (ZSV)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 26)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Socialno varstvena
dejavnost obsega preprečevanje in reševanje socialne problematike posameznikov,
družin in skupin prebivalstva.
1.a člen
S tem zakonom se prenaša v slovenski pravni
red Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra
2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite
žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ
(UL L št. 315 z dne 14. 11. 2012, str. 57) zadnjič popravljena s Popravkom
(UL L št 287 z dne 31. 10. 2015, str. 87) v delu, ki se nanaša na
zagotavljanje podpore žrtvam kaznivih dejanj.
2. člen
Država zagotavlja in
razvija delovanje socialno varstvenih zavodov, ustvarja pogoje za zasebno delo
v socialno varstveni dejavnosti ter podpira in spodbuja razvoj samopomoči,
dobrodelnosti, oblik neodvisnega življenja invalidov ter drugih oblik
prostovoljnega dela na področju socialnega varstva.
Socialno varstveni
program, ki ga sprejme Državni zbor:
- določi strategijo razvoja socialnega varstva;
- opredeli prednostna razvojna področja
socialnega varstva;
- opredeli specifične potrebe in možnosti
posameznih območij;
- določi mrežo javne službe, ki jo zagotavlja
država.
3. člen
Pravice iz socialnega
varstva po tem zakonu obsegajo storitve in ukrepe, namenjene preprečevanju in
odpravljanju socialnih stisk in težav posameznikov, družin in skupin
prebivalstva.
4. člen
Pravice do storitev se
uveljavljajo po načelih enake dostopnosti in proste izbire oblik za vse
upravičence pod pogoji, ki jih določa zakon.
5. člen
Upravičenci po tem
zakonu so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v
Sloveniji ter tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji.
Državljani Republike
Slovenije, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji, ter tujci, ki nimajo
dovoljenja za stalno prebivanje v Sloveniji, uveljavljajo pravice do posameznih
storitev v primerih in pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
6. člen
Dejavnosti, potrebne za
delovanje in razvoj sistema socialnega varstva, obsegajo zlasti vzpostavitev,
vzdrževanje in razvijanje zbirk podatkov s področja socialnega varstva in
informacijski sistem, raziskovalne dejavnosti, eksperimentalne in razvojne
programe, izobraževanje in usposabljanje kadrov po programih, ki ustrezajo
potrebam dejavnosti in mednarodnim standardom, načrtovanje in spremljanje
socialne in socialno varstvene politike ter razvoj stroke.
7. člen
Informacijske,
analitične, strokovno-dokumentacijske in programske dejavnosti za področje
socialnega varstva ter izvajanje temeljnega, aplikativnega in razvojno
raziskovalnega dela na tem področju opravlja inštitut, ki ga ustanovi država
kot javni zavod.
8. člen
Za spremljanje politike
ter dajanje pobud in mnenj k razvojnim usmeritvam na področju socialnega
varstva se pri ministrstvu, pristojnem za socialno varstvo, ustanovi strokovni
svet.
Strokovni svet opravlja
zlasti naslednje naloge:
- sodeluje pri pripravi socialno varstvenega
programa;
- spremlja potrebe na področju socialnega varstva
v Republiki Sloveniji in predlaga programe ukrepov;
- sodeluje pri pripravi normativov in standardov
storitev;
- predlaga in spremlja programe znanstveno
raziskovalnih nalog na področju socialnega varstva;
- daje mnenje k socialnovarstvenim storitvam in programom, kadar zanj
zaprosi minister, pristojen za socialno varstvo.
Člane strokovnega sveta
imenuje minister, pristojen za socialno varstvo, iz vrst priznanih
strokovnjakov s področja socialne politike na predlog socialne zbornice.
9. člen
Država skrbi za
preprečevanje socialno varstvene ogroženosti, zlasti tako, da s sistemskimi
ukrepi na področju davčne politike, zaposlovanja in dela, štipendijske
politike, stanovanjske politike, družinske politike, zdravstva, vzgoje in
izobraževanja in na drugih področjih vpliva na socialni položaj prebivalcev
kakor tudi na razvoj demografsko ogroženih območij.
Ukrepe iz prejšnjega
odstavka določijo področni zakoni.
II. SOCIALNO
VARSTVENE STORITVE
10. člen
Socialno varstvene
storitve (v nadaljnjem besedilu: storitve), namenjene preprečevanju socialnih
stisk in težav (socialna preventiva), obsegajo aktivnosti in pomoč za samopomoč
posamezniku, družini in skupinam prebivalstva.
11. člen
Storitve, namenjene
odpravljanju socialnih stisk in težav so:
1.
prva socialna pomoč,
2.
osebna pomoč,
3.
podpora žrtvam kaznivih dejanj,
4.
pomoč družini,
5.
institucionalno varstvo,
6.
vodenje in varstvo ter zaposlitev pod
posebnimi pogoji,
7.
pomoč delavcem v podjetjih, zavodih ter
pri drugih delodajalcih.
Storitve iz 1., 2., 3.,
4.,
5. in 6. točke prejšnjega odstavka se izvajajo po normativih in
standardih, ki jih predpiše minister, pristojen za socialno varstvo.
12. člen
Prva socialna pomoč po
tem zakonu obsega pomoč pri prepoznavanju in opredelitvi socialne stiske in
težave, oceno možnih rešitev ter, seznanitev upravičenca o vseh možnih oblikah
socialno varstvenih storitev in dajatev, ki jih lahko uveljavi ter o
obveznostih, ki so povezane z oblikami storitev in dajatev, kakor tudi
seznanitev upravičenca o mreži in programih izvajalcev, ki nudijo socialno
varstvene storitve in dajatve.
13. člen
Osebna pomoč po tem
zakonu obsega svetovanje, urejanje in vodenje z namenom, da bi posamezniku
omogočili razvijanje, dopolnjevanje, ohranjanje ter izboljšanje socialnih
zmožnosti.
14. člen
Upravičenec do storitev
iz 12. in 13. člena tega zakona je vsakdo, ki se znajde v socialni stiski in
težavi.
14.a člen
Podpora žrtvam kaznivih dejanj po tem
zakonu obsega strokovno podporo in strokovno svetovanje osebi, ki ji je bila s
kaznivim dejanjem neposredno povzročena kakršnakoli škoda.
Strokovna podpora zajema prepoznavanje
stiske upravičenca, seznanjanje in usmerjanje. Strokovna podpora in strokovno
svetovanje se izvajata z namenom, da bi žrtvi kaznivega dejanja omogočili
ustrezno psihološko, socialno in finančno izboljšanje položaja, nastalega
zaradi storjenega kaznivega dejanja.
Ne glede na 5. člen tega zakona, je
upravičenec do storitve podpore žrtvam kaznivih dejanj lahko vsakdo, ki je
žrtev kaznivega dejanja, storjenega v Republiki Sloveniji, ne glede na to, ali
je kaznivo dejanje prijavil. Kadar je kaznivo dejanje storjeno izven ozemlja
Republike Slovenije, je upravičenec oseba, ki ima v Republiki Sloveniji stalno
ali začasno prebivališče.
Kadar je neposredna posledica kaznivega
dejanja smrt osebe, se za upravičence do podpore iz prejšnjega odstavka štejejo
tudi njen zakonec oziroma oseba, s katero je živela v zunajzakonski skupnosti,
njeni krvni sorodniki v ravni vrsti, njen posvojenec ali posvojitelj, njeni
bratje in sestre ter osebe, ki jih je preživljala oziroma jih je bila dolžna
preživljati.
15. člen
Pomoč družini po tem
zakonu obsega pomoč za dom, pomoč na domu in socialni servis.
Pomoč družini za dom
obsega strokovno svetovanje in pomoč pri urejanju odnosov med družinskimi člani
ter pri skrbi za otroke in usposabljanje družine za opravljanje njene vloge v vsakdanjem
življenju.
Pomoč družini na domu
obsega socialno oskrbo upravičenca v primeru invalidnosti, starosti ter v
drugih primerih, ko socialna oskrba na domu lahko nadomesti institucionalno
varstvo.
Socialni servis obsega
pomoč pri hišnih in drugih opravilih v primeru otrokovega rojstva, bolezni,
invalidnosti, starosti, v primeru nesreč ter v drugih primerih, ko je ta pomoč
potrebna za vključitev osebe v vsakdanje življenje.
16. člen
Institucionalno varstvo
po tem zakonu obsega vse oblike pomoči v zavodu, v drugi družini ali drugi
organizirani obliki, s katerimi se upravičencem nadomeščajo ali dopolnjujejo
funkcije doma in lastne družine, zlasti pa bivanje, organizirana prehrana in
varstvo ter zdravstveno varstvo.
Institucionalno varstvo
otrok in mladoletnikov, prikrajšanih za normalno družinsko življenje po tem
zakonu obsega poleg storitev iz prejšnjega odstavka že vzgojo in pripravo za
življenje.
Institucionalno varstvo
otrok in mladoletnikov z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju
obsega poleg storitev iz prvega odstavka tega člena še usposabljanje po
posebnem zakonu, oskrbo in vodenje.
Upravičenec do institucionalnega varstva
lahko v primerih in pod pogoji, določenimi s tem zakonom, namesto pravice do
celodnevnega institucionalnega varstva izbere družinskega pomočnika.
17. člen
Vodenje in varstvo po
tem zakonu obsegata organizirano celovito skrb za odraslo telesno in duševno
prizadeto osebo, razvijanje individualnosti in harmoničnega vključevanja v
skupnost in okolje.
Zaposlitev pod posebnimi
pogoji po tem zakonu obsega take oblike dela, ki omogočajo prizadetim
ohranjanje pridobljenih znanj ter razvoj novih sposobnosti.
18. člen
Pomoč delavcem v
podjetjih, zavodih ter pri drugih delodajalcih po tem zakonu obsega svetovanje
in pomoč pri reševanju težav, ki jih imajo delavci v zvezi z delom v delovni
sredini in ob prenehanju delovnega razmerja ter pomoč pri uveljavljanju pravic
iz zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter otroškega in
družinskega varstva.
II.A IZBIRA DRUŽINSKEGA POMOČNIKA
(se
preneha uporabljati)
18.a člen
(se
preneha uporabljati)
Pravico do izbire družinskega pomočnika ima
polnoletna oseba s težko motnjo v duševnem razvoju ali polnoletna težko gibalno
ovirana oseba, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih
potreb (v nadaljnjem besedilu: invalidna oseba).
Šteje se, da gre za invalidno osebo iz
prejšnjega odstavka, če:
-
je zanjo pred uveljavljanjem pravice do izbire
družinskega pomočnika skrbel eden od staršev, ki je po predpisih o starševskem
varstvu prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek,
-
ali je oseba invalid po zakonu o družbenem
varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki potrebuje pomoč za opravljanje
vseh osnovnih življenjskih potreb,
-
ali če v skladu s tem zakonom pristojna
komisija ugotovi, da gre za osebo s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko
gibalno ovirano osebo, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih
življenjskih potreb, ki jo lahko nudi družinski pomočnik.
Invalidna oseba v primeru izbire
družinskega pomočnika obdrži pravico do dodatka za tujo nego in pomoč oziroma
dodatka za pomoč in postrežbo (v nadaljnjem besedilu: dodatek za pomoč in
postrežbo), ki ga prejema po drugih predpisih, pri čemer vlogi iz 18.č člena
tega zakona priloži pisno izjavo, s katero dovoli, da izplačevalec dodatek, do
katerega je upravičena in največ v višini zneska, določenega na podlagi prvega
odstavka 18.i člena tega zakona, v času, ko ji pomoč nudi družinski pomočnik,
izplačuje Republiki Sloveniji.
Invalidna oseba in njeni zavezanci za
preživljanje (v nadaljnjem besedilu: zavezanci) so dolžni Republiki Sloveniji
redno za tekoči mesec povrniti sredstva oziroma del sredstev, ki jih Republika
Slovenija namenja za pravice družinskega pomočnika. Invalidna oseba to zagotovi
tako, da s pisno izjavo dovoli izplačevalcu dodatka za pomoč in postrežbo, da
le-tega, vendar največ v višini zneska, določenega na podlagi prvega odstavka
18.i člena tega zakona, izplačuje Republiki Sloveniji.
Pravice družinskega pomočnika se dodatno
financirajo s sredstvi invalidne osebe do višine njene plačilne sposobnosti in
s sredstvi v višini prispevka zavezancev. Plačilna sposobnost invalidne osebe
in prispevek zavezancev se določita v skladu s predpisom iz tretjega odstavka
100. člena tega zakona na način, ki velja za določitev prispevka
upravičenca in prispevka zavezanca k plačilu oziroma doplačilu storitve pomoči
družini na domu. Kadar ta sredstva, skupaj s sredstvi iz tretjega odstavka tega
člena ne zadostujejo za financiranje pravic družinskega pomočnika, razliko
doplača Republika Slovenija.
Pristojni center za socialno delo v odločbi
o priznanju pravice do izbire družinskega pomočnika odloči o prispevku
invalidne osebe in zavezanca oziroma Republike
Slovenije k plačilu sredstev oziroma dela sredstev, ki
jih Republika Slovenija
namenja za pravice družinskega pomočnika, za obdobje od dneva pridobitve
pravice do izbire družinskega pomočnika, v primeru sprememb med izvajanjem te
pravice pa s prvim dnem naslednjega meseca po dnevu nastanka sprememb.
Zavezanec, ki je hkrati družinski pomočnik,
ni dolžan prispevati k plačilu pravic družinskega pomočnika.
Če je invalidna oseba lastnica
nepremičnine, se ji v odločbi o priznanju pravice do izbire družinskega
pomočnika prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnica je in na
kateri nima prijavljenega stalnega prebivališča, v korist Republike Slovenije,
na način iz 100.b člena tega zakona.
18.b člen
(se
preneha uporabljati)
Družinski pomočnik je oseba, ki invalidni
osebi nudi pomoč, ki jo potrebuje. Družinski pomočnik ni dolžan kriti
materialnih stroškov za življenje invalidne osebe.
Družinski pomočnik je lahko le oseba, ki se
je z namenom, da bi postala družinski pomočnik, odjavila iz evidence
brezposelnih oseb ali je zapustila trg dela. Družinski pomočnik je lahko tudi
oseba, ki je v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega delovnega
časa pri delodajalcu.
Šteje se, da je oseba zapustila trg dela,
če je z namenom, da bi postala družinski pomočnik, opustila zaposlitev s tem,
da je odpovedala pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim časom ali pa je zaradi
tega namena sklenila le delovno razmerje s krajšim delovnim časom od polnega
delovnega časa pri istem oziroma drugem delodajalcu, ali pa, če je samostojni
podjetnik posameznik prenehal ali družba z enim družbenikom (enoosebna družba),
ki ne zaposluje drugih oseb, prenehala opravljati dejavnost, kar dokazuje s
potrdilom o izbrisu iz poslovnega oziroma sodnega registra.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi ali odjava iz
evidence brezposelnih oseb z namenom biti družinski pomočnik invalidu ne pomeni
krivdnega izključitvenega razloga za pridobitev pravic po predpisih o
zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.
18.c člen
(se
preneha uporabljati)
Družinski pomočnik je lahko oseba, ki ima
isto stalno prebivališče kot invalidna oseba, oziroma eden od družinskih članov
invalidne osebe.
Kot družinski član po prejšnjem odstavku se
štejejo osebe, ki se kot družinski člani upoštevajo pri uveljavljanju pravice
do denarne socialne pomoči po tem zakonu, in brat in sestra, stara mati, stari
oče, stric in teta.
18.č člen
(se
preneha uporabljati)
Invalidna oseba uveljavlja pravico do
izbire družinskega pomočnika pri centru za socialno delo, ki je v skladu s tem
zakonom pristojen za invalidno osebo.
Invalidna oseba mora v vlogi za
uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika navesti naslednje osebne
podatke:
-
ime in priimek,
-
EMŠO,
-
davčno številko,
-
podatke o prebivališču (v primeru tujega
državljanstva tudi podatke o izdanem dovoljenju za prebivanje v Republiki
Sloveniji),
-
podatke o imenu in priimku ter prebivališču
osebe, ki jo želi za družinskega pomočnika.
V primeru iz prve in druge alinee drugega
odstavka 18.a člena tega zakona mora invalidna oseba v vlogi navesti tudi
podatke o tem, pri katerem centru za socialno delo je uveljavljal pravico do
delnega plačila za izgubljeni dohodek eden od staršev oziroma pri katerem
centru za socialno delo je bilo ugotovljeno, da je invalidna oseba, in na
podlagi katerih predpisov prejema dodatek za tujo nego in pomoč za opravljanje
vseh osnovnih življenjskih potreb.
V primeru iz tretje alinee drugega odstavka
18.a člena tega zakona mora invalidna oseba vlogi priložiti dokumentacijo, iz
katere je razvidno, da pri njej obstaja težka motnja v duševnem razvoju oziroma
težka gibalna oviranost in da zato potrebuje pomoč pri opravljanju vseh
osnovnih življenjskih potreb.
18.d člen
(se
preneha uporabljati)
Vlogi mora invalidna oseba priložiti izjavo
izbranega družinskega pomočnika, da želi invalidni osebi nuditi pomoč, ki jo
potrebuje, in da bo zapustil trg dela oziroma da se bo odjavil iz evidence
brezposelnih oseb ter ali želi uveljaviti pravico do delnega plačila za
izgubljeni dohodek.
Izjava mora vsebovati naslednje osebne
podatke družinskega pomočnika:
-
ime in priimek,
-
EMŠO,
-
davčno številko,
-
podatke o prebivališču (v primeru tujega
državljanstva tudi podatke o izdanem dovoljenju za prebivanje v Republiki
Sloveniji),
-
podatke o transakcijskem računu.
Invalidna oseba in družinski pomočnik lahko
skleneta dogovor, v katerem podrobneje določita način, vrsto in obseg pomoči,
ki jo bo družinski pomočnik nudil invalidni osebi. V primeru sklenjenega
dogovora mora biti vlogi priložen tudi ta dogovor.
18.e člen
(se
preneha uporabljati)
Če je invalidna oseba pred uveljavljanjem
pravice do družinskega pomočnika v celodnevnem institucionalnem varstvu, mora
pristojni center za socialno delo pred odločitvijo pridobiti tudi mnenje
zavoda, v katerem je nameščena, ki ga mora z vso dokumentacijo, s katero
razpolaga, posredovati komisiji iz 18.f člena tega zakona.
18.f člen
(se
preneha uporabljati)
Pristojni center za socialno delo odloči o
izbiri določene osebe za družinskega pomočnika na podlagi mnenja invalidskih
komisij Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: invalidska komisija).
Center za socialno delo pošlje
dokumentacijo invalidski komisiji.
Invalidska komisija v svojem mnenju
ugotovi, ali gre za upravičenca iz 18.a člena tega zakona in ali mu izbrani
družinski pomočnik potrebno pomoč lahko nudi.
Pri pripravi svojega mnenja invalidska
komisija upošteva pogoje iz tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi
podlagi, ter vse dejavnike, ki bi lahko vplivali na pomoč invalidni osebi.
18.g člen
(se
preneha uporabljati)
V primeru, da je invalidna oseba za
družinskega pomočnika izbrala tistega od staršev, ki ji je že nudil nego in
varstvo in je po predpisih o starševskem varstvu prejemal delno plačilo za
izgubljeni dohodek, lahko center za socialno delo o pravici do izbire
družinskega pomočnika odloči brez mnenja invalidske komisije iz prejšnjega
člena.
18.h člen
(se
preneha uporabljati)
Pristojni center za socialno delo izda
odločbo, s katero ugotovi, da bo invalidni osebi pomoč, ki jo potrebuje pri
opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, nudil izbrani družinski
pomočnik, in hkrati odloči o pravici družinskega pomočnika iz prvega odstavka
18.i člena tega zakona.
Center za socialno delo ugodi izbiri
določene osebe za družinskega pomočnika, če:
-
gre za upravičenca iz 18.a člena tega zakona,
-
če izbrani pomočnik izpolnjuje pogoje po tem
zakonu in
-
če invalidska komisija iz 18.f člena oziroma iz 18.o člena tega zakona poda pozitivno mnenje, da mu izbrani družinski pomočnik
to pomoč lahko nudi, razen v primeru iz 18.g člena tega zakona.
18.i člen
(se
preneha uporabljati)
Družinski pomočnik ima pravico do delnega
plačila za izgubljeni dohodek v višini 1,2 kratnika minimalne plače oziroma
sorazmernega dela plačila za izgubljeni dohodek v primeru dela s krajšim
delovnim časom od polnega. Delno plačilo za izgubljeni dohodek se usklajuje z
rastjo minimalne plače.
Družinskemu pomočniku pravica iz prejšnjega
odstavka pripada od dneva izvršljivosti odločbe, s katero je ugodeno izbiri
določene osebe za družinskega pomočnika. Če je izbrani družinski pomočnik
zapustil trg dela ali se odjavil iz evidence brezposelnih oseb kasneje, mu
pravica iz prejšnjega odstavka pripada s prvim naslednjim dnem po dnevu, ko je
zapustil trg dela oziroma se odjavil iz evidence brezposelnih oseb.
Če je za invalidno osebo pred
uveljavljanjem pravice izbire družinskega pomočnika skrbel eden od staršev, ki
je po predpisih o starševskem varstvu prejemal delno plačilo za izgubljeni
dohodek, staršu pripada pravica družinskega pomočnika iz prvega odstavka tega
člena od prvega dne po prenehanju pravic po predpisih o starševskem varstvu do
dokončnosti odločbe, s katero pristojni center za socialno delo odloči o izbiri
družinskega pomočnika in njegovih pravicah.
18.j člen
(se
preneha uporabljati)
Družinski pomočnik invalidni osebi nudi pomoč
v skladu z njenimi potrebami in interesi, zlasti pa:
-
nastanitev, nego, prehrano in gospodinjska
opravila,
-
zdravstveno oskrbo preko izbranega osebnega
zdravnika,
-
spremstvo in udejstvovanje v različnih
socialnih in družbenih aktivnostih (kulturne, športne, verske, izobraževalne),
-
omogočati, da zakonit zastopnik, če ga
invalidna oseba ima, opravlja svojo funkcijo.
Družinski pomočnik se mora udeleževati
programov usposabljanja, ki jih določi socialna zbornica, ki določi tudi
njihovo vsebino, izvajalce, pogostost in trajanje.
18.k člen
(se
preneha uporabljati)
Center za socialno delo ves čas spremlja,
ali družinski pomočnik invalidni osebi zagotavlja ustrezno pomoč. Invalidna
oseba lahko kadarkoli center za socialno delo seznanja z delom družinskega
pomočnika.
Družinski pomočnik je dolžan pristojnemu
centru za socialno delo najmanj enkrat letno poročati o izvajanju pomoči
invalidni osebi. Center za socialno delo mora s poročilom družinskega pomočnika
seznaniti invalidno osebo, ki k poročilu lahko poda svoje mnenje.
V primeru spremenjenih okoliščin, ki bi
onemogočile nadaljnje izvajanje pomoči, mora družinski pomočnik nemudoma
obvestiti pristojni center za socialno delo. Center za socialno delo o
spremenjenih okoliščinah pridobi tudi mnenje invalidne osebe.
Pristojni center za socialno delo o delu
družinskega pomočnika sestavlja letno socialno poročilo, ki vsebuje tudi
obvestila oziroma mnenja invalidne osebe iz prvega, drugega in tretjega
odstavka tega člena in poročila oziroma obvestila družinskega pomočnika iz
drugega in tretjega odstavka tega člena.
V primeru spremenjenih okoliščin ali če
center za socialno delo podvomi v ustreznost pomoči družinskega pomočnika,
celotno dokumentacijo odstopi invalidski komisiji iz 18.f člena tega zakona, ki mora novo mnenje v skladu s tem zakonom podati najkasneje v roku 30 dni od
prejema dokumentacije.
Če invalidska komisija iz 18.f člena oziroma iz 18.o člena tega zakona ugotovi, da invalidni osebi ni zagotovljena ustrezna
pomoč, center za socialno delo ravna po določbi 18.l člena tega zakona.
18.l člen
(se
preneha uporabljati)
Družinski pomočnik preneha opravljati svoje
naloge:
-
na željo invalidne osebe,
-
na željo družinskega pomočnika,
-
zaradi spremenjenih potreb invalidne osebe,
-
zaradi izvajanja dolžnosti in nalog v nasprotju
z določbami tega zakona,
-
s smrtjo družinskega pomočnika,
-
s smrtjo invalidne osebe.
V primeru prenehanja opravljanja nalog
družinskega pomočnika po prvi, drugi, tretji in četrti alinei prejšnjega
odstavka pristojni center za socialno delo izda odločbo.
Družinski pomočnik z dnem dokončnosti
odločbe iz prejšnjega odstavka izgubi pravico do delnega plačila za izgubljeni
dohodek.
V primeru prenehanja opravljanja nalog
družinskega pomočnika po šesti alinei prvega odstavka tega člena družinski
pomočnik obdrži pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek še 3 mesece po
smrti invalidne osebe.
Če invalidna oseba v času, ko ji pomoč nudi
družinski pomočnik, ravna v nasprotju z določbo iz tretjega odstavka 18.a člena
tega zakona, se tako ravnanje šteje kot razlog za prenehanje opravljanja nalog
družinskega pomočnika po prvi alinei prvega odstavka tega člena.
18.m člen
(se
preneha uporabljati)
V primeru prenehanja opravljanja nalog
družinskega pomočnika po prejšnjem členu, razen v primeru prenehanja po šesti alinei
prvega odstavka prejšnjega člena, ima invalidna oseba pravico do nove izbire
družinskega pomočnika ali pravico do celodnevnega institucionalnega varstva ali
do pričetka ponovnega izplačevanja dodatka za tujo nego in pomoč.
V primeru, da se invalidna oseba želi
vrniti v zavod, v katerem je bivala pred uveljavljanjem pravice do pravice do
družinskega pomočnika, ima prednost pri sprejemu v ta zavod.
18.n člen
(se
preneha uporabljati)
V primeru prenehanja opravljanja nalog
družinskega pomočnika po prvi, tretji in šesti alinei prvega odstavka 18.l
člena ima družinski pomočnik pravice iz naslova zavarovanja za primer
brezposelnosti, kot če bi mu prenehala pogodba o zaposlitvi brez njegove
krivde.
V primeru, ko družinski pomočnik invalidni
osebi ne želi več nuditi pomoči, mora invalidni osebi nuditi pomoč, ki jo ta
potrebuje, dokler ji ni zagotovljena nova pomoč pri opravljanju osnovnih
življenjskih potreb ali druga oblika varstva. Tudi v tem primeru ima družinski
pomočnik pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, kot če bi mu
prenehala pogodba o zaposlitvi brez njegove krivde. Če družinski pomočnik kljub
temu ne nudi pomoči invalidni osebi, kot jo potrebuje, se pri uveljavljanju
pravic po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti
šteje kot, da je družinskemu pomočniku pogodba o zaposlitvi prenehala iz
krivdnega razloga.
V primeru prenehanja pravic družinskega
pomočnika zaradi izvajanja pravice v nasprotju z določbami tega zakona mora
pristojni center za socialno delo do uveljavitve pravice invalidne osebe iz
18.m člena čimprej urediti začasno drugo pomoč. V tem primeru se pri
uveljavljanju pravic po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer
brezposelnosti šteje kot, da je družinskemu pomočniku pogodba o zaposlitvi
prenehala iz krivdnega razloga.
Družinski pomočnik se mora pri pristojni
enoti Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje zaradi uveljavljanja pravic iz
naslova zavarovanja za primer brezposelnosti po tem zakonu prijaviti v 30 dneh
od dokončnosti odločbe iz drugega odstavka 18.l člena tega zakona oziroma od
poteka roka iz četrtega odstavka 18.l člena tega zakona.
18.o člen
(se
preneha uporabljati)
Zoper odločbo centra za socialno delo, s
katero invalidni osebi ni ugodena izbira določene osebe za družinskega
pomočnika, ima invalidna oseba pravico do pritožbe.
Zoper odločbo iz prvega odstavka 18.h člena
tega zakona se lahko v delu, ki se nanaša na odločitev o pravici do delnega
plačila za izgubljeni dohodek, pritoži tudi izbrani družinski pomočnik.
Invalidna oseba oziroma izbrani družinski pomočnik se lahko pritožita tudi
zoper odločbo, izdano na podlagi tretje in četrte alinee prvega odstavka 18.l
člena tega zakona.
Pritožba zoper odločbo iz prvega in drugega
odstavka tega člena ne zadrži izvršitve.
V postopku na drugi stopnji ministrstvo,
pristojno za socialno varstvo, odloči na podlagi mnenja invalidske komisije, ki
po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju na drugi stopnji
obravnava mnenja invalidske komisije iz 18.f člena tega zakona.
Člani invalidske komisije, ki na drugi
stopnji obravnava mnenja invalidske komisije iz 18.f člena tega zakona ne morejo biti osebe, ki so sodelovale v postopku na prvi stopnji.
18.p člen
(se
preneha uporabljati)
Minister, pristojen za socialno varstvo,
predpiše natančnejše pogoje in postopek za uveljavljanje pravice do izbire
družinskega pomočnika.
18.r člen
(se
preneha uporabljati)
Določbe tega zakona o inšpekcijskem nadzoru
se uporabljajo tudi za nadzor v zvezi z uveljavljanjem in izvajanjem pravice do
izbire družinskega pomočnika.
II.B SOCIALNOVARSTVENI PROGRAMI
18.s člen
Socialnovarstveni programi so namenjeni
preprečevanju in reševanju socialnih stisk posameznih ranljivih skupin
prebivalstva. Socialnovarstveni programi se izvajajo v skladu z doktrino
socialnega dela kot dopolnitev ali alternativa socialno varstvenim storitvam in
ukrepom ter se sofinancirajo na podlagi javnih razpisov.
Socialnovarstveni programi, namenjeni
preprečevanju in reševanju socialnih stisk posameznih ranljivih skupin
prebivalstva, so:
1.
javni socialnovarstveni programi,
2.
razvojni socialnovarstveni programi,
3.
eksperimentalni socialnovarstveni programi,
4.
dopolnilni socialnovarstveni programi.
Javni socialnovarstveni programi so
programi, ki so se že najmanj tri leta izvajali kot razvojni programi in so
strokovno verificirani po postopku, ki ga sprejme socialna zbornica v soglasju
z ministrom, pristojnim za socialno varstvo. Javni socialnovarstveni programi
se vključijo v enotni sistem evalviranja doseganja ciljev programa, ki obsega
preverjanje ustreznosti programa za ciljno populacijo, merjenje uspešnosti in
učinkovitosti programa, oceno tveganja za izvedbo programa ter analizo vidikov
trajnosti programa.
Razvojni socialnovarstveni programi so
programi, ki se izvajajo krajše časovno obdobje in še ne izpolnjujejo pogojev
za pridobitev strokovne verifikacije.
Eksperimentalni socialnovarstveni programi
so programi, ki se lahko izvajajo največ tri leta in s katerimi se razvijajo
nove metode in oblike in pristopi za preprečevanje in reševanje stisk
posameznih ranljivih skupin.
Dopolnilni socialnovarstveni programi so
programi lokalnega pomena, ki dopolnjujejo mrežo javnih in razvojnih
socialnovarstvenih programov, se pa izvajajo po načelih in metodah dela v
socialnovarstveni dejavnosti.
Izvajalec socialnovarstvenega programa mora
zagotavljati kadrovske in prostorske pogoje ter pogoje glede tehnične
opremljenosti glede na vrsto socialnovarstvenega programa, ki ga bo izvajal,
ustrezen delež finančnih virov ter druge pogoje, določene v javnem razpisu.
Minister, pristojen za socialno varstvo,
podrobneje določi področja in vrste socialnovarstvenih programov ter pogoje iz
prejšnjega odstavka, merila za sofinanciranje programov, način njihovega
financiranja, spremembo obsega in aktivnosti programa ter spremljanje in
vrednotenje programov.
18.š člen
Za izvajanje razvojnih in eksperimentalnih
socialnovarstvenih programov morajo izvajalci pridobiti mnenje socialne
zbornice o strokovni ustreznosti programov.
18.t člen
Socialna zbornica vodi evidenco o javnih
socialnovarstvenih programih, ki obsega:
1.
naziv in naslov izvajalca programa,
2.
mrežo programov,
3.
naziv programa,
4.
številko, datum izdaje in veljavnost verifikacijske listine.
Evidenca je namenjena vpisu in javni objavi
podatkov iz prejšnjega odstavka, prepoznavnosti javnih socialnovarstvenih
programov in določitvi podlage za njihovo sofinanciranje. Evidenca o javnih
socialnovarstvenih programih je javna.
III. DENARNA SOCIALNA POMOČ
(prenehalo
veljati)
19. člen
(prenehal
veljati)
19.a člen
(prenehal
veljati)
20. člen
(prenehal
veljati)
21. člen
(prenehal
veljati)
21.a člen
(prenehal
veljati)
22. člen
(prenehal
veljati)
23. člen
(prenehal
veljati)
24. člen
(prenehal
veljati)
24.a člen
(prenehal
veljati)
25. člen
(prenehal
veljati)
25.a člen
(prenehal
veljati)
26. člen
(prenehal
veljati)
26.a člen
(prenehal
veljati)
27. člen
(prenehal
veljati)
27.a člen
(prenehal
veljati)
27.b člen
(prenehal
veljati)
27.c člen
(prenehal
veljati)
27.č člen
(prenehal
veljati)
27.d člen
(prenehal
veljati)
28. člen
(prenehal
veljati)
28.a člen
(prenehal
veljati)
29. člen
(prenehal
veljati)
29.a člen
(prenehal
veljati)
30. člen
(prenehal
veljati)
30.a člen
(prenehal
veljati)
31. člen
(prenehal
veljati)
31.a člen
(prenehal
veljati)
31.b člen
(prenehal
veljati)
31.c člen
(prenehal
veljati)
Dodeljevanje in izplačevanje denarne
socialne pomoči
32. člen
(prenehal
veljati)
33. člen
(prenehal
veljati)
33.a člen
(prenehal
veljati)
34. člen
(prenehal
veljati)
34.a člen
(prenehal
veljati)
35. člen
(prenehal
veljati)
36. člen
(prenehal
veljati)
Spodbujanje zaposlovanja upravičencev do
denarne socialne pomoči
36.a člen
(prenehal
veljati)
Delovne obveznosti prejemnika denarne socialne
pomoči
36.b člen
(prenehal
veljati)
36.c člen
(prenehal
veljati)
36.č člen
(prenehal
veljati)
Sprememba okoliščin, uskladitev dodeljene
denarne socialne pomoči in neupravičeno prejeta denarna socialna pomoč
37. člen
(prenehal
veljati)
38. člen
(prenehal
veljati)
39. člen
(prenehal
veljati)
39.a člen
(prenehal
veljati)
40. člen
(prenehal
veljati)
41. člen
(prenehal
veljati)
IV. OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI
SOCIALNEGA VARSTVA
41.a člen
Dejavnost socialnega varstva je
nepridobitna.
41.b člen
Storitve socialnega varstva lahko
opravljajo pravne in fizične osebe, če izpolnjujejo pogoje, določene s tem
zakonom, in s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
Storitve, ki jih zakon določa kot javno
službo, opravljajo v okviru mreže javne službe pod enakimi pogoji javni
socialno varstveni zavodi ter druge pravne in fizične osebe, ki pridobijo
koncesijo na javnem razpisu.
Storitve socialnega varstva izven mreže
javne službe opravljajo pravne in fizične osebe, ki pridobijo dovoljenje za
delo, ki ga daje in odvzame ministrstvo, pristojno za socialno varstvo.
41.c člen
V okviru mreže javne službe lahko izvajajo
storitev celodnevnega institucionalnega varstva tudi javni zdravstveni zavodi,
ki opravljajo zdravstveno dejavnost na sekundarni ravni, če se ta dejavnost
opredeli v ustanovitvenem aktu zavoda in registrira v skladu s predpisi.
Javni zdravstveni zavod iz prejšnjega
odstavka lahko začne opravljati storitev celodnevnega institucionalnega varstva
potem ko ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, ugotovi, da izpolnjuje
minimalne tehnične, kadrovske in druge pogoje iz 60. člena tega zakona.
Storitev iz tega člena se izvaja na način
in pod pogoji, ki jih določajo ta zakon in predpisi, izdani na njegovi podlagi.
Nadzor nad izvajanjem te storitve opravlja socialna inšpekcija iz
102. člena tega zakona, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe tega
zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, o nadzoru.
Institucionalno varstvo v javnem
zdravstvenem zavodu se izvaja za osebe, ki so upravičenci po tem zakonu in
predpisih, izdanih na njegovi podlagi, in pri katerih je akutno zdravljenje v
tem zavodu zaključeno, vendar pa jim zdravstveno stanje ne omogoča samostojnega
življenja niti z zagotovljeno zdravstveno in socialno obravnavo na domu,
neposredna premestitev v institucionalno varstvo pa še ni možna.
Oseba iz prejšnjega odstavka se namesti v
javnem zdravstvenem zavodu na podlagi dogovora o vrsti, trajanju in načinu
zagotavljanja storitev, ki ga skleneta ta oseba oziroma njen zakoniti zastopnik
in zavod, in s katerim določita še druge medsebojne pravice in obveznosti.
Če upravičenec ni zadovoljen s posamezno
storitvijo, lahko zoper delo strokovnega delavca ali strokovnega sodelavca
vloži ugovor pri svetu javnega zdravstvenega zavoda. Ugovor je treba vložiti v
roku osem dni od opravljene storitve, zoper katero ugovarja.
Za plačilo storitve po tem členu smiselno
veljajo določbe tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ki
veljajo za plačilo storitve celodnevnega institucionalnega varstva v javnih
socialno varstvenih zavodih.
42. člen
Javna služba na
področju socialnega varstva obsega naslednje storitve:
- socialno preventivo;
- prvo socialno pomoč;
- osebno pomoč;
- podporo žrtvam kaznivih dejanj;
- pomoč družini za dom in na domu;
- institucionalno varstvo;
- vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi
pogoji.
Merila, po katerih se določa obseg javne
službe za posamezne storitve iz prejšnjega odstavka, določa socialno varstveni
program.
43. člen
Država zagotavlja mrežo
javne službe za socialno preventivo, za prvo socialno pomoč, za osebno pomoč, za podporo žrtvam
kaznivih dejanj, za pomoč družini
za dom, za institucionalno varstvo iz 16. člena tega zakona ter za vodenje in
varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji.
Občina zagotavlja mrežo
javne službe za pomoč družini na domu.
43.a člen
Podjetja, zavodi in drugi delodajalci
zagotavljajo izvajanje storitev iz 18. člena tega zakona.
A1. Koncesije za opravljanje storitev javne
službe
44. člen
Koncesijo za
opravljanje javne službe iz prvega odstavka 43. člena tega zakona podeli na
podlagi mnenja socialne zbornice ministrstvo, pristojno za socialno varstvo.
Koncesijo za
opravljanje javne službe iz drugega odstavka 43. člena tega zakona podeli na
podlagi mnenja socialne zbornice ali strokovnega sveta za socialno varstvo
občinski organ, pristojen za socialno varstvo.
Koncedent je v primeru iz prvega odstavka
tega člena država, v primeru iz drugega odstavka pa občina.
Koncesija se podeli za določen čas, pri
čemer se upošteva višina sredstev, ki jih je koncesionar prispeval za
zagotovitev izvajanja storitve, za katero se podeljuje koncesija. Trajanje
koncesije se lahko podaljša največ še za čas, za katerega je bila sklenjena
koncesijska pogodba, in sicer pod pogoji, določenimi v predpisu iz 48. člena
tega zakona in v koncesijski pogodbi.
Koncesija se podeli na javnem razpisu.
45. člen
Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo,
oziroma občinski svet v skladu z nacionalnim programom socialnega varstva s
koncesijskim aktom določita vrsto in obseg storitev, za katere se objavi javni
razpis za podelitev koncesije.
V koncesijskem aktu mora biti določeno za
posamezno vrsto storitev, ki so predmet koncesije:
-
krajevno območje izvajanja storitev;
-
število ali obseg koncesij, ki se bo na
posameznem javnem razpisu podelil za določeno krajevno območje izvajanja
posamezne vrste storitev.
46. člen
Besedilo objave javnega razpisa mora
vsebovati:
-
navedbo, da se koncesija podeljuje v skladu s
tem zakonom in predpisom iz 48. člena tega zakona;
-
storitve, ki so predmet koncesije;
-
obseg posamezne storitve;
-
predvideni začetek izvajanja storitve in čas
trajanja koncesije;
-
krajevno območje, za katerega se razpisuje
koncesija za izvajanje določene storitve;
-
navedbo obsega ali števila koncesij, ki se
podelijo na javnem razpisu za posamezno krajevno območje;
-
uporabnike storitve, za katere se razpisuje
koncesija;
-
navedbo, da se delovna razmerja zaposlenih
ureja v skladu s kolektivnimi pogodbami, zakoni in drugimi akti, ki veljajo za
zaposlene v javnih zavodih s področja socialnega varstva;
-
vrste dokazil o izpolnjevanju predpisanih
pogojev in o sposobnosti za izvajanje storitev, ki so predmet koncesije;
-
rok za prijavo na javni razpis;
-
kriterije in merila za izbiro med ponudbami;
-
organ, ki bo odločil o podelitvi koncesije in
organ, ki je pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe;
-
odgovorno osebo za dajanje informacij v času
objave javnega razpisa;
-
druge podatke, pomembne za določitev in
izvajanje storitve.
Koncedent mora v času objave javnega
razpisa omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo
predati razpisno dokumentacijo.
V razpisni dokumentaciji morajo biti
navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili ponudniku izdelati popolno vlogo.
47. člen
Za pregled in presojo prispelih ponudb
imenuje organ, pristojen za podelitev koncesije, najmanj tričlansko strokovno
komisijo (v nadaljnjem besedilu: komisija za koncesije).
Vsaj en član komisije za koncesije mora
biti zaposlen pri navedenem organu.
47.a člen
Ponudnik lahko vlogo dopolnjuje oziroma
spreminja do preteka razpisnega roka.
Ponudnik do poteka razpisnega roka nima
pravice vpogledati vloge drugih ponudnikov na istem razpisu.
Ponudnik lahko za isto lokacijo izvajanja
storitev na javnem razpisu vloži le eno ponudbo.
Ponudba, ki je prispela k organu,
pristojnem za podelitev koncesije, po preteku razpisnega roka, je prepozna.
Do poteka razpisnega roka lahko ponudnik
sodeluje v postopku le s tem, da na način, določen v razpisu in razpisni
dokumentaciji, predloži ponudbo.
47.b člen
Komisija za koncesije odpre prispele
ponudbe v roku 30 dni po preteku roka za prijavo na javni razpis.
Odpiranju ponudb sme prisostvovati vsak
ponudnik na javnem razpisu.
Za vsako ponudbo komisija za koncesije
ugotovi, ali je pravočasna, ali jo je podal ponudnik, ki izpolnjuje predpisane
pogoje, ali je ponudba podana za v razpisu določeno krajevno območje izvajanja
določene vrste storitve in ali je popolna glede na besedilo javnega razpisa.
Ponudbe, ki niso pravočasne, ali niso
popolne, ali ponudba ni podana za v razpisu določeno krajevno območje izvajanja
določene vrste storitve, ali je ni podal ponudnik, ki izpolnjuje predpisane
pogoje, s sklepom zavrže organ, pristojen za podelitev koncesije.
O vsaki ponudbi, ki je pravočasna, jo je
podal ponudnik, ki izpolnjuje predpisane pogoje in je podana za v razpisu
določeno krajevno območje izvajanja določene vrste storitve ter je popolna,
pridobi komisija za koncesije mnenje socialne zbornice. Zbornica mora mnenje
dati v 20 dneh od prejema pisne zahteve komisije, sicer komisija za koncesije
pripravi predlog podelitve koncesij brez tega mnenja.
Komisija za koncesije najkasneje v roku 60
dni po pridobitvi mnenja socialne zbornice oziroma po izteku roka iz prejšnjega
odstavka opravi pregled in presojo popolnih ponudb po kriterijih in merilih,
objavljenih v javnem razpisu, ter na tej podlagi in ob upoštevanju mnenja socialne
zbornice, če je bilo dano, pripravi predlog podelitve koncesij.
47.c člen
Organ, pristojen za podelitev koncesije, o
vseh ponudbah za določeno krajevno območje izvajanja posamezne vrste storitev
izda eno odločbo, s katero podeli koncesijo najugodnejšemu ponudniku ali
ponudnikom in določi čas trajanja koncesije v skladu z razpisom in zavrne
neuspešne ponudbe. V postopku izdaje odločbe imajo položaj stranke le tisti
ponudniki, ki so predložili ponudbo za določeno krajevno območje izvajanja
posamezne vrste storitev.
V odločbi se določi rok po vročitvi
dokončne odločbe, v katerem mora izbrani ponudnik skleniti koncesijsko pogodbo.
Če je v predpisu ministra iz 48. člena tega
zakona določeno, da lahko določene pogoje za začetek opravljanja storitev
koncesionar izpolni po podelitvi koncesije in sklenitvi pogodbe, se v odločbi
določi rok, v katerem mora koncesionar izpolniti te pogoje in način, kako jih
mora izpolniti.
Organ, ki je izdal odločbo, lahko rok iz
drugega in tretjega odstavka tega člena iz upravičenih razlogov podaljša.
47.č člen
Zoper odločbo o podelitvi koncesije ni
pritožbe, možen pa je upravni spor.
Stranke v upravnem sporu so lahko le
ponudniki, ki so bili stranke v postopku izdaje odločbe.
Sodišče ne more s sodbo samo odločiti o
stvari.
Če bi odprava odločbe pomenila nesorazmerno
obremenitev osebe, ki je do tedaj izvrševala koncesijsko pogodbo, sodišče
odločbe ne odpravi, temveč tožniku na njegovo zahtevo prisodi odškodnino.
47.d člen
Če je koncesijska pogodba sklenjena z drugo
osebo od tiste, kateri je bila z odločbo podeljena koncesija, je koncesijska
pogodba nična. Enako velja tudi v primeru, da je koncesijska pogodba sklenjena
brez izdaje odločbe.
Koncesijska pogodba je nična tudi v
primeru, da je bila odločba pravnomočno odpravljena in je bil v postopku izbire
za isto koncesijo izbran drug koncesionar.
Ničnost iz prvega in drugega odstavka tega
člena po uradni dolžnosti ugotovi organ, pristojen za podelitev koncesije.
47.e člen
S pogodbo o koncesiji koncedent in
koncesionar uredita medsebojno koncesijsko razmerje in razmerje do uporabnikov,
zlasti pa:
-
vrsto in obseg storitve, ki je predmet
koncesije,
-
začetek izvajanja koncesije,
-
čas, za katerega se sklene koncesijska pogodba,
-
ceno oziroma način vrednotenja storitev,
-
sredstva, ki jih koncesionarju za opravljanje
storitev, ki so predmet koncesije, zagotavlja koncedent, in način financiranja,
-
dolžnost in način poročanja koncesionarja
koncedentu,
-
obveznosti koncesionarja do uporabnikov,
-
pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali
nepravilnega izvajanja koncesije,
-
način finančnega, strokovnega in upravnega
nadzora s strani koncedenta,
-
način spreminjanja koncesijske pogodbe oziroma
koncesijskega razmerja,
-
prenehanje koncesijske pogodbe in njeno
morebitno podaljšanje,
-
obveznosti koncesionarja ob predčasnem
prenehanju pogodbe,
-
druge določbe, ki so pomembne za določitev in
izvajanje storitve, ki je predmet koncesije.
Koncesijska pogodba, ki ni sklenjena v
pisni obliki, je nična, enako pa velja tudi za njene dopolnitve in spremembe.
47.f člen
Koncedent vodi register o podeljenih
koncesijah, ki obsega:
1.
zaporedno številko izdane odločbe o podelitvi koncesije,
2.
ime in sedež koncesionarja, ime odgovorne osebe in pravni status
koncesionarja,
3.
krajevno območje, obseg in vrsto socialnih storitev, za katere je bila
podeljena koncesija,
4.
datum začetka izvajanja koncesije,
5.
rok trajanja koncesije.
Podatki, vpisani v register, razen osebnih
podatkov, so javni.
47.g člen
Strokovni in upravni nadzor ter
inšpekcijski nadzor nad izvajanjem javne službe na podlagi koncesije se izvaja
v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.
Določbe tega zakona, ki se nanašajo na
socialnovarstveni zavod ali zasebnika, se smiselno uporabljajo tudi za
koncesionarja.
47.h člen
Kljub spremenjenim okoliščinam je
koncesionar dolžan izvajati javno službo, ki je predmet koncesije in
izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
V primeru spremenjenih okoliščin, ki
bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri,
da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena
tveganja prevaliti le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati od
koncedenta spremembo pogodbe.
Spremembe pogodbe zaradi spremenjenih
okoliščin ne more zahtevati, če bi moral ob sklenitvi pogodbe te okoliščine
upoštevati ali če bi se jim lahko izognil ali jih premagal.
47.i člen
Koncedent lahko na koncesionarjev predlog
ali v sporazumu z njim prenese koncesijo na drugo osebo, ki ima koncesijo za
izvajanje javne službe, ki je predmet koncesije, in če je iz okoliščin mogoče
sklepati, da bo prevzemnik koncesije izvajal javno službo skladno s predpisi in
koncesijsko pogodbo, učinkovito in v skladu z interesi uporabnikov.
Koncedent prenese koncesijo s tem, da
novemu koncesionarju izda odločbo o podelitvi koncesije in razveljavi prejšnjo
odločbo. Zoper odločbo ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
Koncesija se prenese pod enakimi pogoji,
kot je bila podeljena prvotnemu koncesionarju in za preostali čas trajanja
koncesije.
Novi koncesionar sklene po vročitvi
dokončne odločbe iz drugega odstavka tega člena novo koncesijsko pogodbo s
koncedentom.
V primerih iz 47.k in 47.m člena tega
zakona za prenos koncesije ni potreben predlog koncesionarja ali sporazum z
njim.
47.j člen
Če ta zakon ne določa drugače, se za
prenehanje koncesijske pogodbe smiselno uporabljajo pravila obligacijskega
prava.
Koncesionar ne sme odpovedati koncesijske
pogodbe zaradi kršitev koncedenta, razen v primeru, ko koncedent ne izpolnjuje
svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da to koncesionarju onemogoča
izvajanje koncesijske pogodbe.
Koncesijsko razmerje preneha zaradi
prenehanja koncesionarja, razen če koncesije koncedent v skladu s prejšnjim
členom ne prenese na koncesionarjevega pravnega naslednika.
47.k člen
V primeru prenehanja koncesije, razen v
primerih iz 47.m in 47.n člena tega zakona, mora koncesionar še naprej izvajati
dejavnost, ki je predmet koncesije, pod pogoji iz koncesijske pogodbe do
takrat, ko koncedent zagotovi izvajanje te dejavnosti v okviru javnega zavoda
ali ko to dejavnost začne izvajati novi koncesionar, vendar največ 3 leta.
Koncedent mora nemudoma začeti z
zagotavljanjem možnosti, da dejavnost, ki je predmet koncesije, prevzame javni
zavod ali da v skladu s tem zakonom prenese koncesijo na novega koncesionarja,
ali nemudoma začeti s postopkom nove podelitve koncesije.
Če je zaradi koristi uporabnikov, zlasti v
primeru javne službe institucionalnega varstva, nujno, da javni zavod ali novi
koncesionar še naprej izvaja dejavnost v istih prostorih, v katerih je
dejavnost opravljal prejšnji koncesionar, je prejšnji koncesionar ali
katerikoli lastnik teh prostorov dolžan oddati te prostore v najem novemu
izvajalcu te javne službe, in sicer najdalj za preostanek trajanja prvotne
koncesije.
O obveznosti oddaje v najem odloči organ,
pristojen za podelitev koncesije, z odločbo, ki jo izda po uradni dolžnosti in
s katero določi najemnika, obseg prostorov, na katere se nanaša obveznost
oddaje v najem, trajanje najema, višino najemnine in druge pogoje najema.
Najemnina ne sme biti manjša od višine
stroškov prostorov, ki so bili prejšnjemu koncesionarju priznani v ceni
storitve v skladu z veljavno metodolgijo za oblikovanje cen socialnovarstvenih
storitev.
Organ, pristojen za podelitev koncesije,
lahko na zahtevo najemodajalca ali najemnika odločbo o najemu spremeni, če se
je bistveno spremenilo dejansko stanje, na katerem je odločba bila izdana. Če
najem ni več nujen zaradi koristi uporabnikov, organ odločbo razveljavi.
Zoper odločbo o najemu ni pritožbe, možen
pa je upravni spor.
47.l člen
Organ, pristojen za podelitev koncesije, z
odločbo odvzame koncesijo:
-
če koncesionar v roku, določenem v odločbi o
podelitvi koncesije ne podpiše koncesijske pogodbe, pa koncedent tega roka ne
podaljša v skladu z zakonom;
-
če koncesionar v roku, določenem v odločbi o
podelitvi koncesije ne izpolni določenih pogojev za začetek opravlja storitev,
za katere je v odločbi o podelitvi koncesije določeno, da jih koncesionar
izpolni po podelitvi koncesije in sklenitvi pogodbe, pa koncedent tega roka ne
podaljša v skladu z zakonom;
-
če koncesionar ne opravlja javne službe v
skladu s predpisi ter odločbo o koncesiji;
-
če koncesionar ne ravna v skladu z odločbami,
izdanimi v okviru nadzora nad izvajanjem koncesije;
-
če zaradi slabega finančnega stanja
koncesionarja, visoke stopnje njegove zadolženosti, poslovanja z izgubo v
daljšem obdobju, precejšnjega odstopanja finančnega stanja koncesionarja od
projekcije finančnega poslovanja, ki jo je predložil v svoji ponudbi, ali iz
drugih finančnih razlogov mogoče utemeljeno sklepati, da ne bo mogel ustrezno
izvrševati dejavnosti, ki je predmet koncesije;
-
če je zaradi zmanjšanja potreb po opravljanju
storitev, ki so predmet koncesije, potrebno na določenem krajevnem območju
zmanjšati obseg izvajanja javne službe, ki je predmet koncesije, pa se koncesionar
in koncedent ne sporazumeta o ustrezni spremembi koncesijske pogodbe ali njeni
sporazumni razvezi.
Pristojni organ koncedenta pisno opozori
koncesionarja na razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za odpravo
kršitev, slabega finančnega stanja ali za sporazumno spremembo oziroma razvezo
pogodbe, in ga opozori, da bo v nasprotnem primeru uvedel postopek odvzema
koncesije.
Če v določenem roku koncesionar ne odpravi
kršitev, slabega finančnega stanja ali v njem ne pride do sporazumne spremembe
oziroma razveze pogodbe, pristojni organ koncedenta po uradni dolžnosti izda
odločbo, s katero odvzame koncesijo.
Zoper odločbo o odvzemu koncesije ni
pritožbe, možen pa je upravni spor.
47.m člen
Če je koncesija prenehala zaradi odvzema
ali iz drugih razlogov, ki ne dopuščajo, da bi koncesionar še naprej opravljal
dejavnost, ki je predmet koncesije, pa je to dejavnost treba še naprej
opravljati, mora koncedent zagotoviti, da dejavnost še naprej izvaja javni
zavod ali drug koncesionar v objektih oziroma prostorih, v katerih se je
izvajala do prenehanja koncesije, po potrebi pa tudi z zaposlenimi, ki so pri
dotedanjem koncesionarju opravljali to dejavnost.
V ta namen je prejšnji koncesionar ali
katerikoli lastnik teh prostorov dolžan oddati te prostore in njihovo
pripadajočo opremo, potrebno za izvajanje javne službe, v najem novemu
izvajalcu te javne službe, in sicer najdalj za 3 leta od prenehanja koncesije.
O obveznosti oddaje v najem odloči organ,
pristojen za podelitev koncesije, z odločbo, ki jo izda po uradni dolžnosti in
s katero določi najemnika, obseg prostorov, na katere se nanaša obveznost
oddaje v najem, trajanje najema, višino najemnine in druge pogoje najema. Zoper
odločbo o obveznosti oddaje v najem ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
Najemnina se določi v višini stroškov
prostorov, ki so bili prejšnjemu koncesionarju priznani v ceni storitve v
skladu z veljavno metodologijo za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev.
Koncedent mora nemudoma začeti z
zagotavljanjem možnosti, da dejavnost, ki je predmet koncesije trajno prevzame
javni zavod ali da v skladu z zakonom prenese koncesijo na novega
koncesionarja, ali nemudoma začeti s postopkom nove podelitve koncesije.
Po preteku treh let od prenehanja koncesije
se glede najema uporabljajo določbe tretjega, četrtega, petega in šestega
odstavka 47.k člena tega zakona.
47.n člen
Z dnem, ko po zakonu nastanejo pravne
posledice začetka stečajnega postopka, uvedenega zoper koncesionarja, preneha
koncesijsko razmerje po zakonu, razen, kolikor ni dolžan stečajni upravitelj v
skladu s 47.o členom tega zakona še izvajati koncesijo v teku stečajnega
postopka.
Objekti in oprema, namenjeni za izvajanje
koncesije, ne postanejo del stečajne mase koncesionarja, ampak postanejo z dnem
prenehanja koncesijskega razmerja last koncedenta. O tem, kateri so objekti in
oprema, namenjeni za izvajanje koncesije, odloči organ koncedenta, pristojen za
podelitev koncesije, z odločbo v upravnem postopku. Zoper odločbo ni pritožbe,
možen pa je upravni spor. Pristojni organ koncedenta lahko odloči, da objekti
in oprema koncesije ostanejo del stečajne mase.
Če v koncesijski pogodbi ni bilo določeno,
da objekti in oprema koncesije, ki so predmet izločitve, po prenehanju
koncesije preidejo v last koncedenta, je koncedent dolžan v stečajno maso
vplačati celotno vrednost objektov in naprav koncesije, zmanjšano za morebitne
terjatve, ki jih ima do koncesionarja.
Če je v koncesijski pogodbi bilo določeno,
da objekti in oprema koncesije, ki so predmet izločitve, po prenehanju
koncesije preidejo v last koncedenta bodisi brezplačno bodisi za določeno ceno
(odkupna cena), je koncedent dolžan v stečajno maso vplačati tolikšen delež
vrednosti objektov in opreme koncesije, kolikor je še preostalo časa od
prenehanja koncesije zaradi uvedbe stečaja do poteka roka koncesije v
primerjavi s celotnim rokom koncesije, povečan za odkupno ceno in zmanjšan za
morebitne terjatve, ki jih ima do koncesionarja.
Za določitev vrednosti objektov in opreme
koncesije po tem členu se uporabljajo pravila, ki veljajo za določitev
vrednosti nepremičnin v postopku razlastitve.
O višini in roku plačila objektov in opreme
koncesije odloči stečajni senat, pri čemer rok plačila ne sme biti krajši od 1
leta.
47.o člen
Stečajni upravitelj mora zagotoviti, da
koncesionar izvaja koncesijo tudi v teku stečajnega postopka do takrat, ko
javno službo, ki je predmet koncesije po določbah 47.m člena tega zakona začne
opravljati druga oseba. Koncedent je dolžan stečajnemu upravitelju dati na
razpolago objekte in opremo koncesije, ki so predmet izločitve iz stečajne
mase.
Za nadaljevanje izvajanja javne službe, ki
je predmet koncesije, se ne uporabljajo omejitve, ki veljajo za nadaljevanje
proizvodnje in tekoče posle v stečajnem postopku.
Na pogodbe koncesionarja z uporabniki
dejavnosti storitev javne službe, ki je predmet koncesije začetek stečaja nima
pravnih posledic. Uporabniki smejo zavrniti plačilo storitev, ki so predmet
koncesije, preden je storitev izvršena.
Objekte in opremo, ki so postali v skladu s
prejšnjim členom last koncedenta, lahko koncedent proda novemu koncesionarju
ali mu jih odda v najem, pri čemer se ne uporabljajo predpisi o prodaji oziroma
oddaji v najem državnega premoženja oziroma premoženja lokalnih skupnosti.
Sredstva, dosežena s prodajo, so namenska sredstva za plačilo teh objektov in
opreme v stečajno maso.
Če je organ, pristojen za podelitev
koncesije v skladu z drugim odstavkom 47.n člena tega zakona odločil, da
objekti in oprema ostanejo del stečajne mase, odloči hkrati o najemu teh
prostorov v skladu z drugim, tretjim, četrtim, petim in šestim odstavkom 47.m
člena tega zakona.
48. člen
Minister, pristojen za socialno varstvo,
podrobneje predpiše način podelitve koncesije in druga vprašanja koncesijskega
razmerja, zlasti pa:
-
trajanje koncesije za različne vrste storitev,
ki so predmet koncesije in pogoje ter omejitve podaljšanja koncesije;
-
pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar in
dokazila o njihovem izpolnjevanju;
-
možnost poznejšega izpolnjevanja določenih
pogojev in način njihove izpolnitve;
-
način plačevanja koncesionarja za storitve, ki
jih opravlja na podlagi koncesije;
-
način dela komisije za koncesije;
-
način sklenitve koncesijske pogodbe in njeno
podrobnejšo vsebino;
-
način finančnega in drugega poročanja
koncesionarja koncedentu;
-
druga vprašanja izvajanja določb tega zakona o
koncesiji javne službe na področju socialnega varstva.
1. Javni socialno
varstveni zavodi
49. člen
Center za socialno delo opravlja naloge, ki
so centrom za socialno delo z zakonom poverjene kot javna pooblastila, in
naloge, ki jih centrom za socialno delo nalagajo drugi predpisi.
Center za socialno delo opravlja storitve
socialne preventive, prve socialne pomoči, osebne pomoči, podpore žrtvam kaznivih dejanj, pomoči družini za dom in organizira skupnostne akcije za socialno
ogrožene skupine prebivalstva.
Center za socialno delo izvaja krizno
namestitev. Krizna namestitev je namestitev posameznika, ki nujno potrebuje
takojšnjo pomoč zaradi nasilja v družini ali zaradi drugih okoliščin, ki
povzročajo neposredno ogroženost in stisko osebe. Krizna namestitev je
kratkotrajna in se izvaja v kriznem centru, ki izvaja storitev prve socialne
pomoči, osebne pomoči, nudi sprejem in oskrbo uporabnikov, nudi zatočišče,
pripravi ukrepe za vrnitev v domače okolje ali drugo obliko, ki nadomešča
domače okolje in sodeluje s centri za socialno delo, vzgojno- izobraževalnimi
zavodi in javnimi zavodi s področja zdravstva, policijo ter drugimi državnimi
organi in organizacijami, ki so pristojne za obravnavo otrok in mladostnikov.
Center za socialno delo opravlja nalogo
interventne službe, ki posreduje v vseh nujnih in neodložljivih primerih na
podlagi obvestila policije v primerih ogroženosti otroka, zaznanega nasilja v
družini, kadar oseba, ki nima popolne poslovne sposobnosti, ostane brez varstva
in oskrbe ali gre za starejšo osebo, ki je brez svojcev in se znajde v hudi
stiski.
Za občino lahko center za socialno delo
opravlja storitve pomoči družini na domu.
S ciljem zmanjševanja neenakosti v zdravju,
učinkovite identifikacije ranljivih skupin in njihovega vključevanja v
preventivne programe zdravstvenega varstva, se center za socialno delo ob
izvajanju socialno varstvenih storitev povezuje s pristojnimi organi,
organizacijami in nevladnimi organizacijami. Povezovanje poteka na podlagi
skupnostnega pristopa in protokolov sodelovanja, ki jih pripravijo pristojna
ministrstva.
Center za socialno delo lahko opravlja tudi
druge storitve in naloge, če je to potrebno zaradi odpravljanja socialnih stisk
in težav v posameznem okolju.
Center za socialno delo je učna baza za
prakso študentov socialnega dela.
49.a člen
Center za socialno delo se ustanovi kot
javni socialno varstveni zavod.
Znotraj centra za socialno delo delujejo
enote centra za socialno delo, ki so notranje organizacijske enote in so organizirane
tudi zunaj sedeža centra za socialno delo.
Centri za socialno delo poslujejo tudi v
stalnih ali občasnih krajevnih pisarnah, ki so organizirane s sklepom
direktorja centra za socialno delo.
Na enotah centra za socialno delo se
izvajajo socialno varstvene storitve, javna pooblastila in naloge, ki jih
centrom za socialno delo nalagajo drugi predpisi, ter socialnovarstveni
programi, pomembni za občino in za sodelovanje z nevladnimi organizacijami,
razen:
-
vodenje postopkov o pravicah iz javnih sredstev
(o otroškem dodatku, znižanju plačila za programe vrtcev, državni štipendiji,
dodatni subvenciji malice za učence in dijake in subvenciji kosila za učence),
-
vodenje postopkov o pravici do dodatka za
veliko družino,
-
naloge službe za koordinacijo in pomoč žrtvam,
-
vodenje in organiziranje interventne službe in
kriznih centrov,
-
naloge, ki jih opravljajo koordinatorji
obravnave v skupnosti in
-
naloge, ki jih opravljajo koordinatorji
invalidskega varstva,
ki se izvajajo na centru za
socialno delo.
Ne glede na prvo alinejo prejšnjega
odstavka se vodenje postopka o otroškem dodatku izvaja na enoti centra za
socialno delo, če se hkrati vodi postopek o pravici do denarne socialne pomoči,
o pravici do varstvenega dodatka, o pravici do kritja razlike do polne vrednosti
zdravstvenih storitev, o pravici do plačila prispevka za obvezno zdravstveno
zavarovanje ali o subvenciji najemnine.
Vlada Republike Slovenije z uredbo določi
centre za socialno delo, njihov sedež in teritorialno pristojnost ter enote
centra za socialno delo in njihova območja delovanja, tako da je zagotovljeno
racionalno in učinkovito opravljanje nalog.
Vlada Republike Slovenije vsaka tri leta
Državnemu zboru poroča o učinkovitosti delovanja centrov za socialno delo in
enot centrov za socialno delo na območjih, kjer so ustanovljeni.
49.b člen
Socialno varstvene storitve, javna
pooblastila in naloge, ki jih centrom za socialno delo nalagajo drugi predpisi,
center za socialno delo opravlja tudi izven poslovnega časa, če je treba
posredovati v nujnih in neodložljivih primerih izvajanja pomoči večjim skupinam
ogroženega prebivalstva.
50. člen
(prenehal
veljati)
51. člen
(prenehal
veljati)
52. člen
Varstveni delovni
center opravlja naloge vodenja in varstva ter organizira zaposlitev pod
posebnimi pogoji za duševno in telesno prizadete odrasle osebe.
Poleg storitev iz prejšnjega odstavka lahko
varstveno delovni center opravlja tudi pomoč na domu družinam duševno in
telesno prizadetih oseb. (prenehal
veljati)
Varstveno delovni
center lahko opravlja tudi posebne oblike priprav na zaposlitev.
53. člen
Dom za otroke opravlja
naloge institucionalnega varstva otrok in mladoletnikov, prikrajšanih za
normalno družinsko življenje po drugem odstavku 16. člena tega zakona.
54. člen
Socialno varstveni
zavod za usposabljanje opravlja institucionalno varstvo otrok in mladoletnikov
z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju po tretjem odstavku 16.
člena tega zakona.
54.a člen
(črtan)
Organi zavoda
55. člen
Socialno varstveni
zavod upravlja svet zavoda, ki ga poleg predstavnikov ustanovitelja in
delavcev, sestavljajo še:
- predstavniki sveta lokalnih skupnosti v centru za socialno delo;
- predstavniki lokalne skupnosti in predstavniki
oskrbovancev v domu za starejše;
- predstavniki invalidskih organizacij v posebnem
zavodu iz 51. člena tega zakona in v varstveno delovnem centru iz 52. člena
tega zakona;
- predstavniki zakonitih zastopnikov varovancev v
posebnem zavodu in v varstveno delovnem centru;
- predstavniki staršev ali zakonitih zastopnikov
otrok in mladoletnikov v domovih za otroke in socialno varstvenih zavodih za
usposabljanje.
Podrobnejšo sestavo in
številčno razmerje predstavnikov v svetu zavoda določi ustanovitelj z aktom o
ustanovitvi. Z aktom o ustanovitvi se določi tudi način imenovanja oziroma
izvolitve članov sveta.
56. člen
Strokovno delo in poslovanje socialno
varstvenega zavoda organizira in vodi direktor, ki mora imeti:
-
visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo iz
69. člena tega zakona, pet let delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit
po tem zakonu,
-
v domovih za starejše pa lahko tudi visoko
strokovno ali univerzitetno izobrazbo druge družboslovne, zdravstvene ali
medicinske smeri, pet let delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit po tem
zakonu.
Mandat direktorja socialno
varstvenega zavoda traja 5 let.
V socialno varstvenem zavodu, v katerem je
v skladu z aktom o ustanovitvi poslovodenje in vodenje strokovnega dela zavoda
ločeno, je ne glede na določbo prejšnjega odstavka za direktorja, ki organizira
delo in vodi poslovanje zavoda, lahko imenovana tudi oseba, ki ima visoko
strokovno ali univerzitetno izobrazbo in 5 let delovnih izkušenj na področju
dejavnosti socialnega varstva ali druge dejavnosti, ki je povezana s socialno
varstveno dejavnostjo. Za vodenje strokovnega dela se v takem zavodu imenuje
strokovni vodja, ki mora imeti strokovno izobrazbo iz 69. člena tega zakona,
pet let delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit po tem zakonu.
Direktor centra za socialno delo imenuje in
razreši pomočnika direktorja na enoti centra za socialno delo po predhodnem
mnenju pristojnega organa lokalne skupnosti, na območju katere so prostori
enote centra za socialno delo. Pomočnik direktorja na enoti centra za socialno
delo mora imeti visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo iz 69. člena
tega zakona, 5 let delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit po tem
zakonu. Mandat pomočnika direktorja na enoti centra za socialno delo traja 5
let. Pomočnik direktorja na enoti centra za socialno delo vodi enoto centra za
socialno delo in opravlja naloge, za katere ga pisno pooblasti direktor, zlasti
za odločanje o razpolaganju s finančnimi sredstvi za financiranje
socialnovarstvenih programov, pomembnih za občino in za sodelovanje z
nevladnimi organizacijami ter sodelovanje z lokalnimi skupnostmi. Direktor centra
za socialno delo v natečajno komisijo za vodenje izbirnega postopka za zasedbo
prostega delovnega mesta imenuje pomočnika direktorja na enoti centra za
socialno delo, kjer je prosto delovno mesto. Direktor centra za socialno delo
lahko razreši pomočnika direktorja na enoti centra za socialno delo zlasti v
primeru, če ugotovi, da pomočnik direktorja na enoti centra za socialno delo ne
opravlja nalog, za katere je pooblaščen, ali če pri svojem delu krši zakon.
Direktor socialno varstvenega zavoda mora
poleg pogojev iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena imeti opravljen
program za vodenje socialno varstvenega zavoda, ki ga določi socialna zbornica
v soglasju s Strokovnim svetom Republike Slovenije za splošno izobraževanje.
Ne glede na določbe prvega in drugega
odstavka tega člena je za direktorja lahko imenovan tudi kandidat, ki nima
opravljenega programa za vodenje iz prejšnjega odstavka, mora pa ga opraviti
najkasneje v enem letu od začetka opravljanja nalog direktorja. Če tega
programa ne opravi v roku, mu mandat na podlagi zakona preneha.
Direktorja imenuje in razreši ustanovitelj
zavoda.
Če je ustanoviteljica javnega socialno
varstvenega zavoda Republike Slovenije, imenuje in razreši direktorja svet
zavoda s soglasjem ministra, pristojnega za socialno varstvo, po predhodnem
mnenju pristojnega organa lokalne skupnosti, v kateri ima zavod sedež. Pri centru za socialno delo imenuje in
razreši direktorja svet zavoda s soglasjem ministra, pristojnega za socialno
varstvo.
Če pristojni organ lokalne skupnosti, v
kateri ima zavod sedež, ne da mnenja iz prejšnjega odstavka v 60 dneh od dneva,
ko je bil zanj zaprošen, lahko svet zavoda nadaljuje postopek imenovanja in
razrešitve direktorja brez tega mnenja.
Če minister, pristojen za socialno varstvo,
ne da soglasja iz sedmega odstavka tega člena v 60 dneh od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko svet zavoda
odloči o imenovanju direktorja brez tega soglasja.
Ne glede na določbo sedmega odstavka tega člena lahko
minister, pristojen za socialno varstvo, sam imenuje direktorja, če ga v roku
treh mesecev po prenehanju mandata dotedanjemu direktorju ali po njegovi
razrešitvi, ne imenuje svet zavoda. Prav tako lahko minister sam razreši
direktorja, če ugotovi:
-
da direktor ne opravlja nalog, ki so mu
naložene z zakonom ali pri svojem delu krši zakon,
-
da je direktor objektivno odgovoren za slabo
finančno poslovanje zavoda,
-
da je pristojni organ zavoda zavrnil predlog
programa dela, ki ga je predložil direktor,
-
da je računsko sodišče podalo negativno mnenje
o finančnem poslovanju zavoda,
-
da je komisija za strokovni in upravni nadzor
ugotovila hujše strokovne napake pri izvajanju dejavnosti zavoda,
-
da ni poskrbel za začetek razpisnega postopka
imenovanja direktorja v roku, ki ga določa statut zavoda.
57. člen
Ne glede na določbo prvega odstavka
prejšnjega člena je lahko za direktorja, ki organizira in vodi strokovno delo
in poslovanje socialno varstvenega zavoda, imenovana tudi oseba, ki ima končano
višjo strokovno izobrazbo iz 69. člena tega zakona, dvajset let delovnih izkušenj,
od tega najmanj pet let na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih na področju
socialnega varstva, in opravljen strokovni izpit po tem zakonu.
V socialno varstvenem zavodu, v katerem je
v skladu z aktom o ustanovitvi poslovodenje in vodenje strokovnega dela zavoda
ločeno, je ne glede na določbo drugega odstavka prejšnjega člena za direktorja,
ki organizira delo in vodi poslovanje doma, lahko imenovana tudi oseba, ki ima
višjo strokovno izobrazbo iz 69. člena tega zakona in dvajset let delovnih
izkušenj, od tega najmanj pet let na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih na
področju dejavnosti socialnega varstva, ki jo opravlja ta socialno varstveni
zavod.
57.a člen
Akt o ustanovitvi javnega socialno
varstvenega zavoda izda ustanovitelj, statut zavoda ali pravila pa sprejme svet
zavoda.
58. člen
Strokovni svet socialno
varstvenega zavoda je kolegijski strokovni organ zavoda.
Naloge, sestavo in
način oblikovanja strokovnega sveta se določijo s statutom ali pravili zavoda,
v skladu z aktom o ustanovitvi.
58.a člen
Svet lokalnih skupnosti je kolegijski
posvetovalni organ v centru za socialno delo.
Naloge, sestava in način oblikovanja sveta
lokalnih skupnosti se določijo s statutom ali pravili centra za socialno delo,
v skladu z aktom o ustanovitvi.
2. Drugi socialno
varstveni zavodi
59. člen
Pod pogoji, ki jih
določa zakon, se lahko kot socialno varstveni zavod organizirajo tudi
sprejemališča, materinski domovi, svetovalnice, stanovanjske skupine, centri za
neodvisno življenje invalidov in druge oblike organizacij.
3. Skupne določbe
60. člen
Socialno varstveni zavod oziroma druga
pravna oseba lahko začne z delom, če so poleg splošnih pogojev za ustanovitev
zavoda oziroma druge pravne osebe, izpolnjeni tudi minimalni tehnični,
kadrovski in drugi pogoji, ki jih predpiše minister, pristojen za socialno
varstvo.
Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega
odstavka ugotavlja ministrstvo, pristojno za socialno varstvo.
60.a člen
Za ugovor zoper opravljeno storitev, za
strokovni in upravni nadzor ter za vodenje zbirk podatkov se tudi za druge
pravne osebe smiselno uporabljajo določbe 94., 103., 106., 111., 112. in 114. člena tega zakona.
61. člen
Ustanovitelj socialno
varstvenega zavoda mora zagotavljati sredstva za investicijsko vzdrževanje in
druge obveznosti, določene z zakonom in aktom o ustanovitvi.
Javnemu socialno varstvenemu zavodu
zagotovi ustanovitelj del sredstev za redno investicijsko vzdrževanje, če
ugotovi, da vrednost investicijskega vzdrževanja presega višino sredstev
amortizacije oziroma sredstev za investicijsko vzdrževanje, ki jih javni
socialno varstveni zavod oblikuje v skladu z metodologijo za oblikovanje cen
storitev po tem zakonu.
4. Dobrodelne
organizacije, organizacije za samopomoč in invalidske organizacije
62. člen
Dobrodelne organizacije
so prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih z namenom, da bi reševale
socialne stiske in težave prebivalcev, ustanovijo posamezniki v skladu z
zakonom, ali verske skupnosti.
63. člen
Organizacije za
samopomoč so prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih v skladu z zakonom
ustanovijo posamezniki z namenom, da bi v njih skupno reševali socialne potrebe
svojih članov.
64. člen
Invalidske organizacije
so prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih ustanovijo invalidi in drugi
posamezniki v skladu z zakonom, da v njih izvajajo posebne socialne programe in
storitve, utemeljene na značilnostih invalidnosti po posameznih funkcionalnih
okvarah, ki ogrožajo socialni položaj invalidov.
Dejavnosti invalidskih
organizacij lahko zajemajo tudi posamezne sestavine dobrodelnosti in
samopomoči.
5. Zasebno delo
65. člen
Socialno varstvene
storitve lahko opravlja zasebnik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
- da ima ustrezno strokovno izobrazbo v skladu z
69. ali 70. členom tega zakona;
- da ima opravljen strokovni izpit in je pridobil
mnenje socialne zbornice;
- da ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na
področju, na katerem bo opravljal zasebno delo, če bo opravljal delo, za katero
se zahteva najmanj višješolska izobrazba;
- da ni v delovnem razmerju;
- da mu ni s pravnomočno odločbo sodišča
prepovedano opravljanje poklica;
- da ima zagotovljene prostore, opremo in kadre,
če tako zahteva narava dela.
Ne glede na prejšnji
odstavek lahko posamezne storitve v okviru javne službe v skladu z zakonom
opravlja rejnik ali tretja oseba, če za te storitve sklene pogodbo s centrom za
socialno delo.
66. člen
Ministrstvo, pristojno
za socialno varstvo, ugotavlja, ali zasebnik izpolnjuje pogoje iz prvega
odstavka prejšnjega člena.
Zasebnik, ki izpolnjuje pogoje iz
prejšnjega odstavka oziroma pravna oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 60. člena
tega zakona, lahko prične opravljati socialno varstvene storitve z dnem izdaje
odločbe o vpisu v register zasebnikov in pravnih oseb, ki opravljajo socialno
varstvene storitve.
67. člen
Register zasebnikov in pravnih oseb, ki
opravljajo socialno varstvene storitve, vodi ministrstvo, pristojno za socialno
varstvo.
Register zasebnikov in pravnih oseb iz
prejšnjega odstavka je javen.
68. člen
Izbris iz registra zasebnikov in pravnih
oseb, ki opravljajo socialno varstvene storitve, se opravi, če:
-
zasebnik oziroma pravna oseba odjavi
opravljanje socialno varstvenih storitev;
-
zasebnik umre ali če pravna oseba preneha;
-
je zasebniku oziroma pravni osebi s pravnomočno
odločbo prepovedano opravljanje poklica oziroma dejavnosti;
-
ne začne opravljati storitev v enem letu po
vpisu v register;
-
se ugotovi, da več ne izpolnjuje predpisanih
pogojev za opravljanje storitev.
O izbrisu iz registra zasebnikov in pravnih
oseb se izda odločba.
5.a Skupnosti socialno varstvenih zavodov
68.a člen
Javni socialno varstveni zavodi, ki
opravljajo socialno varstvene storitve, se lahko povezujejo v skupnosti.
V skupnosti iz prejšnjega odstavka se lahko
vključujejo tudi koncesionarji ter druge pravne in fizične osebe, ki v skladu s
tem zakonom opravljajo storitve na področju socialnega varstva.
Skupnosti opravljajo zlasti naslednje
naloge:
-
koordinirajo razvojne aktivnosti v okviru
dejavnosti in sodelujejo pri oblikovanju politike razvoja socialnega varstva,
-
sodelujejo pri opredeljevanju pogojev za opravljanje
dejavnosti,
-
uresničujejo skupne naloge in interese
izvajalcev na posameznem področju.
Skupnosti lahko za opravljanje upravnih
nalog na področju socialnega varstva pridobijo javno pooblastilo. Naloge, ki
jih skupnosti opravljajo kot javno pooblastilo, določi zakon.
Izvajanje javnih pooblastil iz prejšnjega
odstavka se financira iz državnega proračuna.
68.b člen
Skupnost socialnih zavodov Slovenije na
področju institucionalnega varstva starejših in na področju varstva posebnih
skupin odraslega prebivalstva, ki ga izvajajo domovi za starejše in posebni
socialno varstveni zavodi za odrasle (v nadaljevanju: področje dejavnosti
skupnosti), opravlja naslednje naloge kot javna pooblastila:
1.
na podlagi predhodnega mnenja ministrstva, pristojnega za socialno varstvo,
oblikuje pravila za vodenje sistemov, ki tvorijo poenoten informacijski sistem
na področju dejavnosti skupnosti,
2.
vzpostavi, vodi, vzdržuje in nadzoruje centralno zbirko podatkov s
področja dejavnosti skupnosti in je upravljavec centralne zbirke osebnih
podatkov na tem področju,
3.
načrtuje in izvaja izobraževanje za delavce na področju dejavnosti
skupnosti, ki niso strokovni delavci ali strokovni sodelavci po tem zakonu,
4.
v skladu z veljavnimi normativi in standardi iz drugega odstavka 11.
člena tega zakona določa podrobnejše standarde za izvajanje posameznih vrst
oskrbe in kriterije za določitev vrst oskrbe glede na potrebe uporabnikov
storitve na področju dejavnosti skupnosti.
68.c člen
Skupnost centrov za socialno delo Slovenije
na področju izvajanja dejavnosti centrov za socialno delo opravlja naslednje
naloge kot javna pooblastila:
1.
določa katalog nalog, ki jih izvajajo centri za socialno delo:
-
kot socialno varstvene storitve,
-
kot naloge, ki so jim z zakonom poverjene kot
javna pooblastila in
-
kot naloge, ki jim jih nalagajo drugi predpisi,
kar za to področje dejavnosti služi kot podlaga za delovanje enotnega
informacijskega sistema socialnega varstva;
2.
določa standarde in s soglasjem ministra, pristojnega za socialno
varstvo, določa normative za izvajanje posameznih vrst nalog:
-
nalog, ki so centrom za socialno delo z
zakonom poverjene kot javna pooblastila in
-
nalog, ki jih centrom za socialno delo nalagajo
drugi predpisi.
6. Delavci, ki opravljajo
socialno varstvene storitve
69. člen
Socialno varstvene
storitve opravljajo strokovni delavci in strokovni sodelavci.
Strokovni delavci po
tem zakonu so delavci, ki so končali višjo ali visoko šolo, ki izobražuje za
socialno delo in so opravili šestmesečno pripravništvo
ali imajo šest mesecev delovnih izkušenj na področju socialnega varstva ter strokovni izpit za delo na področju
socialnega varstva.
Strokovni delavci so
tudi delavci, ki so končali višjo ali visoko šolo psihološke ali biopsihološke smeri, pedagoške smeri in njenih specialnih disciplin,
upravne, pravne, sociološke, zdravstvene smeri – smer
delovne terapije in teološke smeri z ustrezno specializacijo ter imajo opravljeno
devetmesečno pripravništvo ali imajo devet mesecev delovnih izkušenj na
področju socialnega varstva in opravljen strokovni izpit po tem zakonu.
Strokovni delavci v
domovih za otroke in v socialno varstvenih zavodih za usposabljanje so
strokovni delavci iz drugega odstavka tega člena in delavci, ki so končali višjo ali
visoko šolo pedagoške, socialno pedagoške, psihološke ali biopsihološke smeri ter defektološke smeri in so opravili devetmesečno pripravništvo ali imajo devet mesecev delovnih
izkušenj na področju socialnega varstva in strokovni izpit.
70. člen
Strokovni sodelavci po
tem zakonu so delavci, ki opravljajo posamezne socialno varstvene storitve in
so končali programe izobraževanja v skladu s posebnimi predpisi ter imajo
opravljeno devetmesečno pripravništvo ali imajo devet
mesecev delovnih izkušenj na področju socialnega varstva in strokovni izpit.
Vrste in stopnje programov izobraževanja iz
prejšnjega odstavka, ki zagotavljajo strokovnim sodelavcem ustrezno strokovno
usposobljenost za opravljanje posameznih storitev, določi socialna zbornica.
71. člen
Vsebino in potek pripravništva s splošnim
aktom določi socialna zbornica.
Socialna zbornica s splošnim aktom določi
tudi vsebino, pogoje in način opravljanja strokovnega izpita ter način
organiziranja in izvajanja preverjanja znanja za pridobitev strokovnega izpita
za področje socialnega varstva.
K splošnemu aktu iz prvega in prejšnjega
odstavka tega člena da soglasje minister, pristojen za socialno varstvo.
72. člen
Posamezne socialno
varstvene storitve lahko opravljajo pod vodstvom strokovnih delavcev s
prostovoljnim in nepoklicnim delom tudi laični delavci, za katere strokovna
izobrazba ni posebej predpisana.
73. člen
Strokovni delavci in
strokovni sodelavci v javnih socialno varstvenih zavodih so se dolžni
izobraževati in usposabljati.
Strokovno izobraževanje in usposabljanje iz
prejšnjega odstavka podrobneje določi socialna zbornica.
74. člen
Strokovni delavci in
strokovni sodelavci z višješolsko strokovno izobrazbo, lahko napredujejo v
naziv mentor in svetovalec, strokovni delavci in strokovni sodelavci z
visokošolsko izobrazbo pa v naziv samostojni svetovalec in višji svetovalec.
Napredovanje strokovnih delavcev in
strokovnih sodelavcev podrobneje predpiše minister, pristojen za socialno
varstvo.
75. člen
Republika Slovenija
podeljuje strokovnim delavcem, strokovnim sodelavcem ter laičnim delavcem na
področju socialnega varstva nagrade in priznanja kot posebna družbena priznanja
za izjemne uspehe pri delu na področju socialnega varstva.
Minister, pristojen za
socialno varstvo predpiše natančnejše pogoje za podeljevanje nagrad in priznanj
iz prejšnjega odstavka, sestavo komisije in postopek za podeljevanje nagrad in
priznanj.
V. SOCIALNA ZBORNICA
76. člen
Socialna zbornica je
pravna oseba.
77. člen
Socialna zbornica skrbi za povezanost,
razvoj in strokovni dvig socialno varstvene dejavnosti.
Socialna zbornica kot javna pooblastila
opravlja naslednje naloge:
-
določi programe usposabljanja, ki jih določa ta
zakon,
-
za strokovne delavce in strokovne sodelavce
načrtuje in organizira stalno strokovno izobraževanje in usposabljanje iz 73.
člena tega zakona,
-
določa vrste in stopnje programov izobraževanja
za strokovne sodelavce v socialnem varstvu po 70. členu tega zakona in določa,
v katerih primerih je potrebno preizkusiti usposobljenost pred začetkom
opravljanja posameznih storitev in nalog na področju socialnega varstva,
-
določi vsebino in potek pripravništva,
sestavine programa, mentorstvo in način spremljanja in ocenjevanja
pripravništva ter nadzoruje izvajanje pripravništva v skladu s splošnim aktom
iz prvega odstavka 71. člena tega zakona,
-
določa vsebino, pogoje in način opravljanja
strokovnega izpita ter organizira in izvaja preverjanje znanja za pridobitev
strokovnega izpita na področju socialnega varstva,
-
pripravlja in sprejema kataloge potrebnih znanj
in preverja usposobljenost za opravljanje posameznih storitev in nalog na
področju socialnega varstva,
-
načrtuje in organizira supervizijo strokovnega
dela strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev,
-
rešuje oziroma preizkuša ugovore iz 94. člena
tega zakona,
-
organizira in izvaja inštruktažno svetovanje v
skladu s 108.b členom tega zakona,
-
upravlja in obdeluje imenike podatkov zunanjih
sodelavcev za namene vodenja in odločanja v postopkih po tem zakonu ter za
namene varstva in pomoči izvajalcem na področju socialnega varstva in
zagotavljanje strokovnega dela.
Imenik zunanjih sodelavcev iz desete alinee
drugega odstavka tega člena vsebuje naslednje podatke: ime in priimek,
telefonsko številko, elektronski naslov in strokovno izobrazbo oziroma
znanstveni naslov zunanjega sodelavca; izobrazbo zunanjega sodelavca za
področja strokovnega dela; področja strokovnega dela, za katera je zunanji
sodelavec usposobljen; leto in opravilno številko izdanega potrdila ali
licence.
Socialna zbornica opravlja tudi druge
naloge, zlasti pa:
-
sprejme kodeks etike delavcev na področju
socialnega varstva, promovira ter nadzira njegovo izvajanje in ukrepa ob
njegovem kršenju,
-
daje mnenja v postopkih podelitve koncesij,
dovoljenj za delo in mnenja iz 18.š člena tega zakona,
-
spremlja in izvaja projekte supervizije dela
strokovnih delavcev,
-
izvaja usposabljanje strokovnih delavcev in
strokovnih sodelavcev,
-
sodeluje pri pripravi zakonskih predpisov in
pri pripravi strokovnih podlag za socialno varstveni program,
-
predlaga člane za strokovni svet iz 8. člena
tega zakona,
-
vodi evidenco o javno verificiranih socialnovarstvenih
programih,
-
vodi postopek strokovne verifikacije
socialnovarstvenih programov.
Socialna zbornica opravlja tudi naloge za
svoje člane in naročnike storitev.
78. člen
Delo zbornice se
financira iz:
- prispevkov članov;
- daril in volil;
- drugih virov;
- iz republiškega proračuna za naloge iz drugega
odstavka prejšnjega člena.
79. člen
Zbornica sprejme
statut, s katerim določi svojo organizacijo, organe in njihove pristojnosti.
Pri sestavi organov
zbornice je potrebno upoštevati načelo zastopanosti delavcev v javnih zavodih,
drugih socialno varstvenih zavodih, dobrodelnih organizacijah, organizacijah za
samopomoč, invalidskih organizacijah in zasebnikov.
Kadar pristojni organi
zbornice odločajo o zadevah iz 6. in 7. točke drugega odstavka 77. člena tega
zakona, morajo biti pri odločanju paritetno zastopani delavci iz prejšnjega
odstavka.
K statutu zbornice da
soglasje Vlada Republike Slovenije, v delu, ki se nanaša na javna pooblastila.
V.A STATUS NEVLADNIH ORGANIZACIJ V JAVNEM INTERESU NA
PODROČJU SOCIALNEGA VARSTVA
79.a člen
Nevladni organizaciji, ki deluje na
področju socialnega varstva, se podeli status nevladne organizacije v javnem
interesu na področju socialnega varstva, če poleg splošnih pogojev, ki jih
določa zakon, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu,
izpolnjuje tudi posebne pogoje:
-
da ima sprejet program dela, iz katerega je
razvidno, da deluje v javnem interesu na področju preprečevanja ali
odpravljanja socialnih stisk in težav posameznikov, družin ali skupin
prebivalstva in v skladu s kodeksom etičnih načel v socialnem varstvu;
-
da zagotavlja strokovno usposobljen kader po
tem zakonu.
79.b člen
(črtan)
79.c člen
(črtan)
V.B POSKUSNO IZVAJANJE SOCIALNO VARSTVENE DEJAVNOSTI
79.č člen
Posodabljanje socialno varstvenih storitev,
uvajanje novih storitev in organizacijske novosti na področju socialno
varstvene dejavnosti se lahko pred uvedbo preverjajo s poskusnim izvajanjem.
Poskusno izvajanje iz prejšnjega odstavka
se izvaja skladno cilji, ki so za področje socialnega varstva sprejeti v
strateških dokumentih Državnega zbora in Vlade Republike Slovenije, temelji pa
na usmerjenosti v posameznika in spoštovanje njegovega spola, starosti in
kulture ter na načelih strokovnosti, preglednosti, preverljivosti, racionalne
uporabe javnih sredstev in ciljne usmerjenosti.
Vsebino, izvajalca v mreži javne službe in
območje, na katerem se izvaja poskus, določi minister, pristojen za socialno
varstvo, sam ali na predlog ene od skupnosti socialno varstvenih zavodov,
strokovne zbornice, strokovnih inštitucij, reprezentativnih uporabniških
združenj in raziskovalnih organizacij.
Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo,
je lahko izvajalec poskusnega izvajanja, če je to potrebno za izvedbo projekta
poskusnega izvajanja.
Izvajalec iz tretjega odstavka tega člena
lahko v izvajanje poskusa vključi tudi druge izvajalce s področja socialnega
varstva, zdravstva in izobraževanja ter nevladne organizacije in zasebnike, ki
izpolnjujejo kadrovske, prostorske in regionalne pogoje, določene z javnim
razpisom.
Izvajalec iz tretjega odstavka tega člena
mora sprejeti postopke in ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov oseb,
vključenih v poskusno izvajanje iz prvega odstavka tega člena, na način, kot je
določen z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Osebo je mogoče vključiti v poskusno
izvajanje iz prvega odstavka tega člena le na podlagi njenega pisnega soglasja
oziroma soglasja njenega zakonitega zastopnika.
Osebe, vključene v poskusno izvajanje iz
prvega odstavka tega člena, lahko v času vključenosti pridobijo pravico do
denarne nagrade ter do kritja stroškov prevoza in prehrane, ki so povezani z
vključitvijo v poskusno izvajanje. Upravičenost do teh prejemkov in njihova
višina je odvisna od trajanja vključitve osebe v projekt poskusnega izvajanja
in od projekta poskusnega izvajanja.
Višino denarnih prejemkov iz prejšnjega
odstavka in njihovo izplačilo podrobneje določi minister, pristojen za socialno
varstvo, na podlagi potrjenega projekta poskusnega izvajanja.
Denarna nagrada iz tega člena se ne šteje
kot dohodek, ki se upošteva pri uveljavljanju denarne socialne pomoči po
zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke. Osebe, upravičene do denarne
nagrade iz tega člena, se ne štejejo kot delovno aktivne osebe po zakonu, ki
ureja socialno varstvene prejemke.
Osebe, vključene v poskusno izvajanje iz
prvega odstavka tega člena, zaradi vključenosti v projekt ne izgubijo pravic in
statusov po tem ali drugih predpisih.
Postopek uvajanja, izvajanja, časovno
omejitev obdobja izvajanja, spremljanje, evalvacijo, vire financiranja, način
porabe sredstev in merljive cilje poskusnega izvajanja iz prvega odstavka tega
člena ter postopek izbora izvajalcev določi minister, pristojen za socialno
varstvo. Uresničevanje ciljev se preveri najkasneje po preteku polovice določenega
časovnega obdobja poskusnega izvajanja in po njegovem zaključku.
Minister, pristojen za socialno varstvo,
prepove nadaljnje izvajanje poskusa, če so kršene pravice oseb, ki so vključene
v poskusno izvajanje iz prvega odstavka tega člena ali če poskusno izvajanje ne
dosega zastavljenih ciljev.
Vsebine, ki se izvajajo v obliki poskusnega
izvajanja iz prvega odstavka tega člena, se financirajo iz evropskih skladov,
pripadajočega dela slovenske udeležbe iz proračuna Republike Slovenije oziroma
na podlagi finančne udeležbe izvajalca oziroma uporabnika. Vsebine iz prvega
odstavka se lahko financirajo tudi iz proračunov občin na podlagi njihovega
soglasja.
79.d člen
Za potrebe uvajanja, izvajanja,
spremljanja, poročanja, preverjanja namenskosti porabljenih sredstev evropske
kohezijske politike in evalviranja poskusnega izvajanja socialno varstvene
dejavnosti iz prejšnjega člena ter za znanstveno raziskovalne in statistične
namene, se vodi centralna zbirka podatkov, ki zajema projekte poskusnega
izvajanja socialno varstvene dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: centralna
zbirka podatkov).
Centralna zbirka podatkov iz prejšnjega
odstavka vsebuje naslednje podatke osebe in njenega zakonitega zastopnika:
-
osebno ime,
-
enotno matično številko občana,
-
spol,
-
naslov bivanja,
-
telefonsko številko,
-
elektronski naslov,
-
podatke o državljanstvu,
-
podatke o dovoljenju za prebivanje tujca,
-
podatke o prebivališču,
-
podatke, ki se nanašajo na družinska razmerja
(število družinskih članov, tip družine, razmerje do vključene osebe),
-
podatke o gospodinjstvu,
-
podatke, ki se nanašajo na vrsto življenjske
skupnosti (zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost ali registrirana
istospolna partnerska skupnost),
-
podatke o statusu (podatke o šolanju, o
zaposlitvi, o upokojitvi, drugo),
-
podatke o izobrazbi,
-
podatke o zdravstvenem stanju in invalidnosti,
-
podatke o plačah in drugih dohodkih in
prejemkih,
-
podatke o premoženju,
-
podatke o socialnih stiskah in težavah oseb in
družine ter predhodnih obravnavah in vključitvah,
-
davčno številko,
-
številko transakcijskega oziroma drugega
računa, na katerega bo oseba prejemala socialne prejemke,
-
podatke, ki se nanašajo na stanovanjske in
bivalne pogoje,
-
podatke o predhodnih vključitvah v druge
programe, ki vplivajo na socialni, zdravstveni, zaposlitveni in izobraževalni
položaj osebe.
Centralna zbirka podatkov iz prejšnjega
odstavka lahko vsebuje tudi podatke, ki niso osebni, ki so potrebni za dosego
namena iz prvega odstavka tega člena.
Za posamezen projekt poskusnega izvajanja
iz 79.č člena tega zakona se zbirajo samo tisti osebni podatki iz drugega
odstavka tega člena, ki so potrebni za dosego namena posameznega projekta.
79.e člen
Centralno zbirko podatkov projektov
poskusnega izvajanja iz 79.č člena tega zakona vodi ministrstvo, pristojno za
socialno varstvo, kot upravljavec te zbirke.
Izvajalci v mreži javne službe in izvajalci
izbrani na podlagi petega odstavka 79.č člena tega zakona (v nadaljnjem
besedilu: izvajalci poskusnega izvajanja) za namene vključitve podatkov v
centralno zbirko podatkov iz prejšnjega člena ter za namene uvajanja,
izvajanja, spremljanja in evalviranja posameznega projekta poskusnega izvajanja
iz 79.č člena tega zakona zbirajo in obdelujejo tiste osebne podatke iz drugega
odstavka prejšnjega člena, ki so potrebni za dosego namena posameznega projekta
poskusnega izvajanja iz 79.č člena tega zakona.
Izvajalci poskusnega izvajanja posredujejo
ministrstvu, pristojnemu za socialno varstvo, osebne podatke iz prejšnjega
odstavka za namene vodenja centralne zbirke iz 79.d člena tega zakona.
79.f člen
Podatki za osebe, vključene v poskusno
izvajanje iz 79.č člena tega zakona, se zbirajo na podlagi pisnega soglasja
osebe oziroma njenega zakonitega zastopnika, neposredno od osebe oziroma
njenega zakonitega zastopnika in od drugih upravljavcev zbirk podatkov, za
katere je oseba oziroma njen zakoniti zastopnik podal pisno soglasje.
79.g člen
Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo,
lahko osebne podatke, ki se vodijo v centralni zbirki podatkov iz 79.d člena
tega zakona, zbira in obdeluje samo za namene, kot so opredeljeni v prvem
odstavku 79.d člena tega zakona.
Izvajalci poskusnega izvajanja osebne
podatke, ki jih pridobijo iz centralne zbirke podatkov iz 79.d člena tega
zakona, obdelujejo samo za dosego namena posameznega projekta poskusnega izvajanja
iz 79.č člena tega zakona.
Inštitut Republike Slovenije za socialno
varstvo brezplačno pridobiva podatke iz centralne zbirke podatkov iz
79.d člena tega zakona in jih uporablja za analize, spremljanje izvajanja
posameznega projekta poskusnega izvajanja iz 79.č člena tega zakona ter
znanstvenoraziskovalne in statistične namene v obliki, ki onemogoča
identifikacijo oseb.
79.h člen
Podatki iz centralne zbirke podatkov iz
79.d člena tega zakona se hranijo pet let po prenehanju poskusnega izvajanja iz
79.č člena tega zakona, če posamezni zakon za določene podatke ne določa
drugače.
Podatki iz zbirk podatkov izvajalcev
poskusnega izvajanja se hranijo pet let po prenehanju poskusnega izvajanja iz
79.č člena tega zakona, če posamezni zakon za določene podatke ne določa
drugače.
VI. SOCIALNO
VARSTVENE STORITVE, KI SE OPRAVLJAJO IZVEN SOCIALNO VARSTVENE DEJAVNOSTI
80. člen
Če posamezne socialno
varstvene storitve po tem zakonu, opravljajo socialne službe, organizirane kot
del enotnega sistema vzgoje in izobraževanja, zdravstva, zaposlovanja ter
pravosodja, se te storitve opravljajo po normativih in standardih iz drugega
odstavka 11. člena tega zakona.
Socialne službe iz
prejšnjega odstavka lahko opravljajo tudi naloge socialne preventive za delovno
področje, za katero so ustanovljene.
VII. POSTOPKI
1. Krajevna pristojnost
81. člen
Krajevna pristojnost v
vseh zadevah, za katere so pristojni centri za socialno delo, se določi po
stalnem prebivališču osebe, ki potrebuje pomoč in varstvo. Če oseba nima
stalnega prebivališča, se določi krajevna pristojnost po njenem začasnem
prebivališču, če nima niti tega, pa po njenem zadnjem stalnem prebivališču
oziroma zadnjem začasnem prebivališču.
Če se krajevna
pristojnost ne da določiti po prejšnjem odstavku, se določi po kraju, kjer je
nastal povod za postopek.
Krajevna pristojnost za mladoletno osebo se
določa po stalnem oziroma začasnem prebivališču obeh staršev. Če imajo starši
prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče na različnih naslovih, se
krajevna pristojnost določi po stalnem oziroma začasnem prebivališču večine
družinskih članov. Za mladoletno osebo, katere starši ne živijo skupaj, se
krajevna pristojnost določi po stalnem oziroma začasnem prebivališču tistega od
staršev, kateremu je bila mladoletna oseba zaupana v varstvo in vzgojo oziroma
pri katerem mladoletna oseba živi. Če je bila mladoletna oseba zaupana v
varstvo in vzgojo obema staršema, se krajevna pristojnost določi po stalnem
prebivališču mladoletne osebe. Če je mladoletna oseba s sodno odločbo zaupana v
varstvo in vzgojo drugi osebi, se krajevna pristojnost določi po stalnem
oziroma začasnem prebivališču te osebe. Če krajevne pristojnosti tako ni mogoče
določiti, se določi po kraju, kjer je nastal povod za postopek.
Krajevna pristojnost v zadevah, v katerih
se upravičenost do pravice ugotavlja za vso družino, njeni družinski člani pa
imajo prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče na različnih naslovih, se
določi po dejanskem prebivališču večine družinskih članov oziroma po stalnem
oziroma začasnem prebivališču večine družinskih članov. Če krajevne
pristojnosti tako ni mogoče določiti, se določi po kraju, v katerem je nastal
povod za postopek.
Ne glede na prvi, drugi, tretji in četrti
odstavek tega člena so centri za socialno delo pristojni na območju celotne
države za socialno varstveno storitev prva socialna pomoč.
82. člen
Če sem med postopkom
spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila po tem zakonu določena
krajevna pristojnost, nadaljuje postopek glede na spremenjene okoliščine
pristojni center za socialno delo.
Ne glede na prejšnji odstavek je za:
-
postopek v izvrševanju javnih pooblastil na
področju ukrepov centra za socialno delo, rejništva in skrbništva, kadar
mladoletna oseba ne živi z nobenim od staršev, in
-
socialno varstvene storitve, postopke v
izvrševanju javnih pooblastil ali druge naloge v primerih varstva odraslih
oseb, nameščenih v institucionalno varstvo,
pristojen center za
socialno delo, ki je kot krajevno pristojen začel postopek.
83. člen
Če nastane spor o
pristojnosti, mora center za socialno delo, ki je začel postopek, svoje delo
opravljati vse dotlej, dokler se ne odloči o sporu.
84. člen
V sporih o krajevni
pristojnosti med centri za socialno delo na območju Republike Slovenije odloča
ministrstvo, pristojno za socialno varstvo.
85. člen
Ministrstvo pristojno
za socialno varstvo, lahko določi za postopek v izvrševanju javnih pooblastil
drug center za socialno delo, kot tisti, ki je krajevno pristojen, če je
očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni
razlogi.
Sklep iz prejšnjega odstavka izda
ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, na predlog centra za socialno delo.
2. Odločanje v
izvrševanju javnih pooblastil
86. člen
Kadar socialno
varstveni zavodi v izvrševanju javnih pooblastil, odločajo o pravicah,
obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, postopajo po zakonu o splošnem
upravnem postopku, če niso posamezna vprašanja postopka v tem ali drugem zakonu
drugače urejena.
87. člen
Pri izvrševanju javnih
pooblastil iz prejšnjega člena uporabljajo socialno varstveni zavodi pečat.
Pečat je okrogle oblike.
V zunanjem krogu ima napis »Republika Slovenija«, v sredini pa grb Republike
Slovenije. Pečat vsebuje še ime in sedež zavoda.
87.a člen
Kadar centri za socialno delo odločajo v
upravnih zadevah o pravicah in koristih otroka po 120. in 121. členu
Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04
– uradno prečiščeno besedilo, 101/07 – odl. US, 90/11 – odl. US, 84/12 – odl.
US in 82/15 – odl. US), si morajo v posebnem ugotovitvenem postopku pred
odločitvijo pridobiti mnenje strokovne komisije in razpisati ustno obravnavo.
88. člen
(prenehal
veljati)
89. člen
(delno
se preneha uporabljati)
O pritožbah zoper
odločbe socialno varstvenih zavodov odloča ministrstvo, pristojno za socialno
varstvo.
3. Postopek pri
uveljavljanju in izvajanju storitev
90. člen
Postopek za
uveljavljanje storitev po tem zakonu se začne na zahtevo upravičenca ali
njegovega zakonitega zastopnika. Center za socialno delo začne postopek po
uradni dolžnosti, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog,
zaradi katerega je potrebno določeni osebi nuditi storitev po tem zakonu.
91. člen
Pobudo za začetek
postopka po uradni dolžnosti dajo lahko zakonec, otroci, osebe, ki živijo v
skupnem gospodinjstvu z osebo, ki potrebuje varstvo in pomoč, delodajalec in
sindikat.
Organi ter zavodi in
druge organizacije, ki pri svojem delu ugotovijo ogroženost otroka,
mladoletnika ali osebe, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, so dolžni o tem
obvestiti center za socialno delo na svojem območju.
92. člen
Kadar socialno
varstveni zavod oziroma strokovni delavec ob uveljavljanju storitve ugotovi, da
zadeva sodi v njegovo pristojnost, si je dolžan prizadevati, da z upravičencem
doseže dogovor o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve.
Sklenjen dogovor o trajanju, vrsti in
načinu zagotavljanja storitve institucionalnega varstva šteje za akt, s katerim
je upravičenec nameščen v zavod ali premeščen v okviru zavoda ali v drug zavod.
93. člen
Postopki izvajanja
storitev morajo biti vodeni tako, da zagotavljajo zaupnost podatkov ter osebno integriteto
in dostojanstvo upravičenca.
Strokovni delavci in
strokovni sodelavci, ki opravljajo socialno varstvene storitve so dolžni
varovati kot poklicno skrivnost podatke o materialnih in socialnih stiskah
posameznika in o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja.
Podatke iz prejšnjega
odstavka so dolžne varovati kot poklicno skrivnost tudi osebe, ki so jim ti
podatki dosegljivi zaradi narave njihovega dela.
Podatki iz drugega
odstavka tega člena se ne smejo dajati drugim osebam oziroma javnosti in tudi
ne objavljati na način, ki bi omogočal razkriti posameznika, na katerega se
nanašajo. Dolžnost varovanja poklicne skrivnosti lahko strokovnega delavca ali
sodelavca, razreši prizadeta oseba sama ali sodišče, za mladoletne osebe in za
osebe pod skrbništvom pa starši oziroma skrbniki.
94. člen
Če upravičenec ni
zadovoljen s posamezno storitvijo lahko zoper delo strokovnega delavca ali
strokovnega sodelavca vloži ugovor pri svetu socialno varstvenega zavoda, zoper
opravljeno storitev zasebnika pa na socialno zbornico.
Ugovor je potrebno
vložiti v roku osem dni od opravljene storitve, zoper katero ugovarja.
95. člen
Svet socialno
varstvenega zavoda oziroma socialna zbornica preizkusi ugovor, določi, kaj naj
se ukrene ter o tem obvesti upravičenca, ki je ugovarjal, v roku 15 dni od
prejema ugovora.
96. člen
Če z upravičencem ni mogoče skleniti
dogovora o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve institucionalnega
varstva iz 92. člena tega zakona, odloča socialno varstveni zavod o namestitvi,
premestitvi ali odpustu upravičenca iz zavoda po določbah zakona o splošnem
upravnem postopku, če posamezna vprašanja upravnega postopka s tem zakonom niso
drugače urejena. Pritožba zoper odločbo o namestitvi ali premestitvi ne zadrži
izvršitve odločbe.
VIII. FINANCIRANJE
97. člen
Socialno varstvena
dejavnost se financira iz proračuna republike in občine.
Sredstva za
financiranje socialno varstvene dejavnosti se zagotavljajo tudi s plačili
storitev, s prispevki dobrodelnih organizacij in organizacij za samopomoč ter
invalidskih organizacij, s prispevki donatorjev in iz drugih virov.
1. Financiranje socialno
varstvene dejavnosti iz proračuna Republike Slovenije
98. člen
Iz proračuna Republike
Slovenije se financirajo:
- dejavnosti, potrebne za delovanje in razvoj
sistema socialnega varstva iz 6. člena tega zakona;
- socialna preventiva;
- prva socialna pomoč;
- pomoč družini za dom;
- izvrševanje javnih pooblastil;
- institucionalno varstvo iz 16. člena tega zakona, razen stroškov
storitev v zavodih za odrasle, kadar je upravičenec oziroma drug zavezanec
delno ali v celoti oproščen plačila;
- vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi
pogoji;
- krizna namestitev;
- interventna služba;
- investicije v socialno varstvene zavode;
- skupne naloge socialnega varstva iz programa,
ki ga vsako leto določi državni zbor;
- naloge socialne zbornice iz drugega odstavka
77. člena tega zakona;
-
osebna pomoč;
-
podpora žrtvam kaznivih dejanj;
-
naloge, ki jih skupnosti iz 68.a člena tega
zakona opravljajo kot javno pooblastilo;
-
javni socialnovarstveni programi, razvojni in
eksperimentalni socialnovarstveni programi, pomembni za državo in sodelovanje z
nevladnimi organizacijami;
-
pravice družinskega pomočnika.
Ne glede na določbe tega zakona se iz
proračuna Republike Slovenije financirajo tudi stroški storitev v zavodih za
odrasle, če upravičenec pred prijavo stalnega prebivališča na podlagi dokončne
odločbe upravne enote, izdane v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča
skladno z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča, na naslovu nastanitvenega
centra ali na naslovu zavoda, v katerem je nastanjen, v Republiki Sloveniji ni
imel prijavljenega stalnega prebivališča.
98.a člen
Ne glede na določbo prejšnjega člena lahko
socialno varstveni zavodi, ki izvajajo institucionalno varstvo, sredstva za investicije
pridobivajo tudi na finančnem trgu.
V primeru iz prejšnjega odstavka mora
socialno varstveni zavod pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za finance,
na podlagi predhodnega mnenja ministrstva, pristojnega za socialne zadeve.
98.b člen
Javni in razvojni socialnovarstveni
programi se sofinancirajo na podlagi javnega razpisa.
Javni razpis za izbiro in dodelitev
sredstev javnim socialnovarstvenim programom in razvojnim socialnovarstvenim
programom iz 18.s člena tega zakona, ki so pomembni za državo, se objavi enkrat
letno v obsegu zagotovljenih sredstev.
V javnem razpisu se določijo področja in
vrste socialnovarstvenih programov, ki se sofinancirajo, način sofinanciranja
in pogoji za izvajanje programov, določeni v 18.s členu tega zakona in podzakonskemu
predpisu, izdanemu na njegovi podlagi.
Minister, pristojen za socialno varstvo,
izda sklep o izboru javnega socialnovarstvenega programa kot prejemnika
sredstev za največ deset let, sklep o izboru razvojnega socialnovarstvenega
programa pa za največ tri leta.
Pogodba za izvajanje javnega
socialnovarstvenega programa se sklene za vsako leto posebej.
Če je bil znesek javnih sredstev v pogodbi
o izvajanju socialnovarstvenega programa določen glede na predvidevanje, da
sredstva proračuna, namenjena za socialno varstvo, v času veljavnosti pogodbe
ne bodo manjša, kot so bila ob podpisu pogodbe, pa so se kasneje zmanjšala v
takšnem obsegu, da programa ni več mogoče izpolniti v dogovorjenem obsegu, se
pogodba iz tega razloga v javnem interesu spremeni.
Pogodba o izvajanju socialnovarstvenega
programa se lahko spremeni tudi, če ministrstvo, pristojno za socialno varstvo,
predlaga spremembo obsega ali aktivnosti programa ali če tako spremembo
predlaga izvajalec in če ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, s tem
soglaša, ker je predlagana sprememba v javnem interesu.
Ta člen se smiselno uporablja tudi za
sofinanciranje eksperimentalnih socialnovarstvenih programov.
2. Financiranje socialno
varstvene dejavnosti iz proračuna občine
99. člen
Iz proračuna občine se
financirajo:
- pomoč družini na domu, najmanj v višini 50% subvencije k ceni storitve in v višini, za
katero je upravičenec oziroma drug zavezanec delno ali v celoti oproščen
plačila;
- stroški storitev v zavodih za odrasle, kadar je upravičenec oziroma
drug zavezanec delno ali v celoti oproščen plačila;
- javni socialnovarstveni programi, razvojni in dopolnilni
socialnovarstveni programi, pomembni za občino in sodelovanje z nevladnimi
organizacijami.
Sredstva za financiranje pravic in
prispevkov oziroma storitev in pomoči iz prejšnjega odstavka se financirajo iz
proračuna občine, na območju katere ima upravičenec storitev in pomoči
prijavljeno stalno prebivališče.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se
stroški storitve iz tretje alineje prvega odstavka tega
člena pri prijavi stalnega prebivališča na naslovu socialnovarstvenega zavoda
na podlagi dokončne odločbe upravne enote, izdane v postopku ugotavljanja
stalnega prebivališča skladno z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča,
financirajo iz proračuna občine, v kateri je imel upravičenec prijavljeno
stalno prebivališče pred prijavo stalnega prebivališča na naslovu zavoda.
3. Plačilo storitev
100. člen
Upravičenci in drugi
zavezanci so dolžni plačati vse po tem zakonu opravljene storitve, razen
storitev socialne preventive, prve socialne pomoči, podpore žrtvam kaznivih dejanj in institucionalnega varstva v socialno
varstvenih zavodih za usposabljanje, ki so za vse upravičence brezplačne.
Prejemniki trajne denarne socialne pomoči in
prejemniki nadomestila za invalidnost po zakonu o družbenem varstvu odraslih
telesno in duševno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št. 41/83) so oproščeni
plačila vseh storitev razen storitev institucionalnega varstva po prvem
odstavku 16. člena tega zakona.
Vlada Republike Slovenije predpiše merila,
po katerih se za upravičence in druge zavezance delno ali v celoti določajo
oprostitve pri plačilu storitev.
Na zahtevo upravičenca
do socialno varstvene storitve odloči o delni ali celotni oprostitvi plačila
storitve center za socialno delo, v skladu z merili iz prejšnjega odstavka.
Center za socialno delo lahko upravičencu
oziroma zavezancu določi višjo oprostitev, kot bi jo določil po merilih iz
tretjega odstavka tega člena, če upravičenec storitev nujno potrebuje in bi
prišlo do ogrožanja njegovega zdravja ali življenja, če mu storitev ne bi bila
omogočena, ali če to narekujejo posebne socialne razmere ali iz drugih
pomembnih razlogov v korist upravičenca oziroma zavezanca.
V primeru vložitve zahteve za oprostitev
plačila storitve center za socialno delo o oprostitvi plačila in določitvi
prispevka upravičenca in zavezanca oziroma občine k plačilu oziroma doplačilu
storitve odloči za obdobje od dneva začetka izvajanja storitve dalje, v primeru
sprememb med izvajanjem storitve pa s prvim dnem naslednjega meseca po dnevu
nastanka spremembe.
Stroške v zvezi s
storitvami iz 18. člena tega zakona krije podjetje, zavod ter druga
organizacija, ki te storitve zagotavlja.
Center za socialno delo lahko za
upravičenca do institucionalnega varstva določi oprostitev po merilih iz
tretjega odstavka tega člena tudi v primeru, ko je bila upravičencem
zagotovljena nadomestna oblika bivanja in oskrbe izven mreže javne službe.
100.a člen
Ne glede na določbo tretjega odstavka 100.
člena lahko občina določi dodatne oprostitve pri plačilu stroškov za pomoč na
domu in pri plačilu storitev v zavodih za odrasle.
O oprostitvah iz prejšnjega odstavka odloča
pristojni občinski organ.
100.b člen
Če je uporabnik storitve, ki uveljavlja
oprostitev plačila storitve institucionalnega varstva, lastnik nepremičnine, se
mu z odločbo o oprostitvi plačila prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino,
katere lastnik je, v korist občine, ki zanj financira institucionalno varstvo.
O prepovedi odtujitve in obremenitve
nepremičnine v korist občine pristojni center za socialno delo odloči v izreku
odločbe o oprostitvi plačila storitve institucionalnega varstva.
Prepoved odtujitve in obremenitve se
zaznamuje v zemljiški knjigi na podlagi dokončne odločbe iz prejšnjega
odstavka.
Za zaznambo prepovedi odtujitve in
obremenitve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe
zakona, ki ureja zemljiško knjigo, o zaznambi prepovedi odtujitve in
obremenitve.
100.c člen
Če je uporabnik storitve, ki uveljavlja
oprostitev plačila storitve pomoč družini na domu, lastnik nepremičnine, se mu
na način iz prejšnjega člena lahko prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino,
katere lastnik je, v korist občine, ki zanj financira pomoč družini na domu, le
v primeru izrecne zahteve občine, in če gre za nepremičnino, na kateri
uporabnik storitve nima prijavljenega stalnega prebivališča.
Občina mora zahtevo iz prejšnjega odstavka
podati v roku 20 dni od prejema obvestila centra za socialno delo o tem, da
vodi postopek, v katerem odloča o oprostitvi plačila storitve pomoč družini na
domu.
101. člen
Metodologijo za oblikovanje cen storitev iz
1. do 6. točke 11. člena tega zakona predpiše
minister, pristojen za socialno varstvo.
V skladu z metodologijo iz prejšnjega
odstavka določi ceno storitve organ upravljanja pravne osebe oziroma sama
fizična oseba.
K cenam storitve daje soglasje ministrstvo,
pristojno za socialno varstvo, razen k cenam storitve pomoči družini na domu, h
katerim daje soglasje pristojni občinski organ.
IX. NADZOR
102. člen
Nadzor nad izvajanjem tega zakona in
predpisov, izdanih na njegovi podlagi, s strani javnih socialno varstvenih
zavodov, koncesionarjev ter pravnih in fizičnih oseb, ki izvajajo socialno
varstvene storitve in so vpisani v register zasebnikov in pravnih oseb iz 67.
člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: izvajalci dejavnosti socialnega
varstva), nadzor nad izvajanjem drugih zakonov ali na njihovi podlagi izdanih
predpisov, ki določajo javna pooblastila ali druge naloge posameznim izvajalcem
dejavnosti socialnega varstva ter nadzor nad izvajanjem nalog, ki jih ta zakon
nalaga občinam, zlasti preverjanje obsega mreže javne službe, za katero je
zadolžena občina in soglasij k cenam storitev, ki jih izda pristojni občinski
organ, organizira in izvaja socialna inšpekcija v okviru Inšpektorata Republike
Slovenije za delo.
Socialna inšpekcija izvaja tudi nadzor nad
izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, s strani
fizičnih in pravnih oseb, za katere obstaja sum, da izvajajo dejavnost
socialnega varstva brez vpisa v register zasebnikov in pravnih oseb iz 67.
člena tega zakona.
Inšpekcijski nadzor izvajajo socialni
inšpektorji, ki so delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Za izvajanje inšpekcijskega nadzora po tem
zakonu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor in zakona,
ki ureja inšpekcijo dela, v kolikor posamezna vprašanja s tem zakonom niso
urejena drugače.
102.a člen
(črtan)
103. člen
Socialni inšpektor mora imeti stopnjo
izobrazbe, določeno v predpisih, ki urejajo sistem javnih uslužbencev, najmanj
pet let delovnih izkušenj na področju socialnega varstva in opravljen strokovni
izpit za inšpektorja.
Socialni inšpektorji morajo ob
izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka izpolnjevati tudi pogoje, ki so
določeni za strokovne delavce po tem zakonu.
104. člen
(črtan)
105. člen
Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo,
lahko pri določitvi letnega programa dela inšpektorata predlaga vsebino in
obseg izvajanja inšpekcijskega nadzora na podlagi tega zakona.
105.a člen
Na podlagi ugotovljenih nepravilnosti v
nadzoru odredi socialni inšpektor izvajalcu dejavnosti socialnega varstva ali
posameznemu zaposlenemu pri izvajalcu dejavnosti socialnega varstva ukrepe,
potrebne za odpravo nepravilnosti oziroma za zmanjšanje možnosti za njihovo
ponovitev, zlasti:
-
izdajo posamičnih upravnih aktov, ki jih
določajo veljavni predpisi,
-
pisno opredelitev strokovnih podlag za
odločanje o posameznih ukrepih,
-
pisno opredelitev strokovnih podlag za izbor
ustrezne metode strokovnega dela,
-
sprejetje programa aktivnosti za dvig kakovosti
izvajanja storitev,
-
interno ali verificirano dodatno usposabljanje
zaposlenih ali ponovno opravljanje posameznih delov strokovnega izpita,
-
obvezno vključitev v supervizijo,
-
prepoved opravljanja dejavnosti izvajalcu
dejavnosti socialnega varstva do odprave nepravilnosti,
-
prepoved izvajanja posameznih strokovnih nalog
posameznemu zaposlenemu pri izvajalcu dejavnosti socialnega varstva do odprave
nepravilnosti.
Na podlagi ugotovljenih nepravilnosti v
nadzoru lahko socialni inšpektor pristojnemu organu predlaga:
-
začetek postopka za razrešitev direktorja,
pomočnika direktorja oziroma strokovnega vodje,
-
začetek postopka za odvzem dovoljenja za delo ali za
prekinitev koncesijske pogodbe.
106. člen
(črtan)
107. člen
(črtan)
107.a člen
(črtan)
108. člen
(črtan)
108.a člen
(črtan)
108.b člen
Izvajalcem dejavnosti socialnega varstva in
izvajalcem, ki izvajajo programe socialnega varstva ter varstva otrok in
družine po posebni pogodbi o sofinanciranju, se zagotavlja inštruktažno
svetovanje, ki ga organizira socialna zbornica, izvajajo pa ga tričlanske
komisije strokovnjakov, ki jih imenuje pristojni organ socialne zbornice.
Inštruktažno svetovanje obsega spremljanje
strokovnega ravnanja strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev, ki
samostojno ali pod vodstvom vodje storitve opravljajo posamezne storitve ali
programe.
Namen inštruktažnega svetovanja je
spremljanje uporabe strokovnih metod, izvajanja strokovnih usmeritev, ki jih
določajo razvojni dokumenti na področju socialnega varstva, in spremljanje
uresničevanja strokovnih navodil, ki jih sprejema strokovni svet za socialno
varstvo, uveljavljanje novih strokovnih pristopov in dobre prakse, pa tudi
uresničevanje kodeksa etičnih načel, ki se uporabljajo na področju socialnega
varstva.
Inštruktažno svetovanje se opravi na pobudo
strokovnega organa izvajalca ali na pobudo ustanovitelja.
Natančnejši način izvajanja in obseg
inštruktažnega svetovanja v javnih socialno varstvenih zavodih in
koncesionarjih določita s pogodbo socialna zbornica in ministrstvo, pristojno
za socialno varstvo.
X. ZBIRKE PODATKOV
109. člen
Za zbiranje,
obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in uporabo podatkov, vsebovanih v
zbirkah podatkov, ter za varstvo informacijske zasebnosti posameznika se uporabljajo
določbe zakona o varstvu osebnih podatkov, če s tem zakonom za posamezne
primere ni drugače določeno.
110. člen
Za potrebe izvajanja
socialno varstvene dejavnosti določene z zakonom, za načrtovanje politike
socialnega varstva, spremljanje stanja ter za znanstveno raziskovalne in
statistične namene, se na področju socialnega varstva vodijo zbirke podatkov,
ki zajemajo celotni nacionalni sistem socialnega varstva.
Zbirke podatkov vsebujejo podatke o:
-
storitvah,
-
(prenehala
veljati),
-
drugih pomočeh posamezniku po tem zakonu,
-
oprostitvah pri plačilu storitev,
-
izvajalcih socialno varstvene dejavnosti,
-
financiranju socialno varstvene dejavnosti,
-
izvajanju drugih nalog, ki so izvajalcem
dejavnosti z zakonom poverjene kot javna pooblastila ter nalog, ki jih
izvajalcem dejavnosti nalagajo drugi predpisi.
111. člen
Zbirke podatkov iz prve, druge, tretje in
četrte alinee drugega odstavka prejšnjega člena vsebujejo naslednje podatke
posameznika, na katerega se nanaša pravica ali obveznost po tem zakonu, in
njegovega zakonitega zastopnika:
-
ime in priimek,
-
rojstne podatke,
-
spol,
-
enotno matično številko občana,
-
podatke o državljanstvu,
-
podatke o dovoljenju za prebivanje tujca,
-
podatke o prebivališču,
-
podatke, ki se nanašajo na družinska razmerja
(število družinskih članov, tip družine, razmerje do vlagatelja),
-
podatke o gospodinjstvu,
-
podatke, ki se nanašajo na vrsto življenjske
skupnosti (zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost),
-
podatke o statusu (podatke o šolanju, o
zaposlitvi, o upokojitvi, drugo),
-
podatke o izobrazbi,
-
podatke o zdravstvenem stanju in invalidnosti,
-
podatke o plačah in drugih dohodkih in
prejemkih,
-
podatke o premoženju,
-
podatke o socialnih stiskah in težavah posameznikov,
družin in skupin prebivalstva,
-
podatke o oprostitvi pri plačilu storitev,
-
davčno številko,
-
številko tekočega oziroma drugega računa,
-
podatke, ki se nanašajo na stanovanjske in
bivalne pogoje.
Posamezne zbirke podatkov lahko vsebujejo
tudi podatke, ki niso osebni, ki so potrebni za dosego namena iz prvega
odstavka prejšnjega člena.
112. člen
Zbirke podatkov iz 110.
člena tega zakona vodijo in vzdržujejo socialno varstveni zavodi in druge
pravne in fizične osebe, ki opravljajo socialno varstveno dejavnost po tem
zakonu in inštitut iz 7. člena tega zakona (upravljalci zbirk podatkov) in upravljavci centralnih zbirk podatkov, določeni s tem zakonom.
Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo,
obdeluje osebne podatke iz zbirke podatkov o pomočeh posamezniku po tem zakonu
ter o oprostitvah pri plačilih storitev z enako vsebino kot centri za socialno
delo in o drugih pomočeh posamezniku po tem zakonu ter o oprostitvah pri
plačilih storitev.
Skupnost socialnih zavodov Slovenije
obdeluje osebne podatke iz zbirke osebnih podatkov s področja institucionalnega
varstva in varstva posebnih skupin odraslega prebivalstva z enako vsebino kot
socialno varstveni zavodi in druge pravne in fizične osebe, ki opravljajo
institucionalno varstvo po tem zakonu, je upravljavec in vzpostavi, vodi,
vzdržuje in nadzoruje centralno zbirko podatkov na tem področju, ki jih
brezplačno pridobiva iz zbirk podatkov, ki jih vodijo in vzdržujejo socialno
varstveni zavodi in druge pravne in fizične osebe, ki opravljajo to storitev.
113. člen
Podatki se zbirajo neposredno od
posameznika za njega in za njegove družinske člane ter iz drugih uradnih zbirk,
ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije.
Posameznik, na katerega se nanaša pravica ali obveznost po tem zakonu, oziroma
njegov zakoniti zastopnik je pristojnemu socialno varstvenemu zavodu oziroma
drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja socialno varstveno dejavnost,
dolžan dati vse podatke, o katerih socialno varstveni zavod oziroma izvajalec
storitve vodi zbirke podatkov.
Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo,
in socialno varstveni zavodi in druge pravne in fizične osebe, ki opravljajo
socialno varstveno dejavnost po tem zakonu, brezplačno pridobivajo podatke iz
obstoječih zbirk podatkov naslednjih upravljavcev:
-
Ministrstva za notranje zadeve – podatke o
upravičencu in o družinskih članih (ime in priimek, rojstne podatke, enotno
matično številko občana, podatke o državljanstvu, podatke o prebivališču) in
podatke, ki se nanašajo na družinska razmerja, iz centralnega registra
prebivalstva in podatke o dovoljenju za prebivanje tujca in podatke o
gospodinjstvu iz drugih evidenc ministrstva za notranje zadeve ter podatke o
lastništvu vozila iz evidence registriranih vozil,
-
Ministrstva za šolstvo, znanost in šport in
izvajalcev vzgojne in izobraževalne dejavnosti – podatke o vključitvi v vzgojni
ali izobraževalni zavod,
-
Ministrstva za zdravstvo, Inštituta za
varovanje zdravja in drugih izvajalcev zdravstvene dejavnosti – podatke o
zdravstvenem stanju oziroma invalidnosti,
-
Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Slovenije – podatke o zavarovancih in uživalcih pravic pokojninskega in
invalidskega zavarovanja, podatke o izplačani pokojnini, invalidnini,
varstvenem dodatku, dodatku za pomoč in postrežbo, nadomestilih iz naslova
invalidskega zavarovanja in drugih materialnih pravicah iz naslova
pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
-
Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije –
podatke o zavarovancih, vključenih v zdravstveno zavarovanje, podatke o izplačanem
nadomestilu iz naslova zdravstvenega zavarovanja,
-
Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje –
podatke o brezposelnih osebah, izplačanih nadomestilih iz naslova zavarovanja
za primer brezposelnosti, denarnih pomočeh, štipendijah in drugih materialnih
pravicah iz tega naslova ter o datumu in razlogih prenehanja vodenja v evidenci
brezposelnih oseb in razlogih prenehanja izplačevanja materialnih pravic,
-
Jamstvenega in preživninskega sklada Republike
Slovenije – podatke o izplačanem nadomestilu preživnine in podatke o izplačilih
v primeru insolventnosti delodajalca,
-
Davčne uprave Republike Slovenije – podatke o
davčni številki, podatke o vzdrževanih družinskih članih, o obdavčljivih
dohodkih in premoženju davčnih zavezancev, podatke o plačanih davkih in dohodnini
od obdavčljivih dohodkov, podatke o obračunanih prispevkih za socialno varnost
in plačanih drugih posebnih prispevkih, uvedenih z zakoni, podatke o
kapitalskih naložbah ter podatke o olajšavah in oprostitvah, ki se upoštevajo
pri odmeri davka od dohodkov iz kmetijstva in davka od dohodkov iz dejavnosti,
-
centrov za socialno delo – podatke o izplačanem
porodniškem nadomestilu, očetovskem nadomestilu, nadomestilu za nego in varstvo
otroka, posvojiteljskem nadomestilu, starševskemu dodatku, pomoči ob rojstvu
otroka, otroškem dodatku, dodatku za veliko družino, dodatku za nego otroka, ki
potrebuje posebno varstvo, delnem izplačilu za izgubljeni dohodek, rejnini in
dobroimetju, preživninah, denarnih socialnih pomočeh, oprostitvah pri plačilu
storitev in o plačilih družinskemu pomočniku,
-
Inštituta za socialno varstvo, Skupnosti
socialnih zavodov Slovenije in drugih izvajalcev socialno varstvene dejavnosti
– podatke o uporabi in izvajanju storitev in socialnih stiskah in težavah
posameznikov, družin in skupin prebivalstva,
-
upravnih enot – podatke o materialnih pravicah
po predpisih o vojnih veteranih, žrtvah vojnega nasilja, vojnih invalidih in o
varstvu družinskih članov osebe v obvezni vojaški službi,
-
delodajalcev – podatke o zaposlitvi, podatke o
izplačilih plač in nadomestil in podatke o drugih izplačilih,
-
Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij –
podatke o začetku in izteku prestajanja kazni zapora za osebe na prestajanju
kazni zapora ter podatke o začetku in izteku vzgojnega ukrepa oddaje v
prevzgojni dom za mladoletnike,
-
upravljalca registra transakcijskih računov –
podatke o transakcijskih računih: številki računa in nazivu izvajalca
plačilnega prometa, ki vodi transakcijski račun.
V primerih iz prvega in drugega odstavka
tega člena, posameznikov, na katere se podatki nanašajo, ni potrebno predhodno
seznaniti.
113.a člen
Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo,
in centri za socialno delo lahko osebne podatke, o katerih vodijo zbirke
podatkov, in podatke, ki jih pridobivajo od upravljavcev zbirk osebnih podatkov
iz prejšnjega člena, obdelujejo samo za potrebe postopka odločanja, izvajanja
dejavnosti in vodenja evidenc po tem zakonu, ministrstvo, pristojno za socialno
varstvo, pa tudi za izvajanje centralnega izplačila, izvrševanje nadzora,
spremljanja stanja, analize ter znanstvenoraziskovalne in statistične namene.
Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo,
lahko kot upravljavec centralne zbirke podatkov o denarnih socialnih pomočeh
podatke iz te zbirke z namenom ugotavljanja uporabe pravice do denarne socialne
pomoči v skladu s tem zakonom tudi primerja s podatki iz zbirk upravljavcev iz
prejšnjega člena in jih posreduje pristojnemu centru za socialno delo, ki
sproži postopek ugotavljanja upravičenosti po uradni dolžnosti v skladu s tem
zakonom. (prenehal
veljati)
Inštitut za socialno varstvo brezplačno
pridobiva podatke iz zbirk podatkov upravljavcev centralnih zbirk podatkov,
določenih s tem zakonom, in socialno varstvenih zavodov in drugih pravnih in
fizičnih oseb, ki opravljajo socialno varstveno dejavnost po tem zakonu, in jih
uporablja za analize ter znanstvenoraziskovalne in statistične namene v obliki,
ki onemogoča identifikacijo posameznikov. Zbrane podatke lahko Inštitut za
socialno varstvo posreduje tudi drugim upravljavcem zbirk podatkov za izvajanje
dejavnosti po tem zakonu.
Skupnost socialnih zavodov Slovenije
podatke, ki jih pridobiva v skladu s tem zakonom, obdeluje za potrebe izvajanja
javnih pooblastil in drugih nalog, določenih s tem zakonom. Podatke, o katerih
vodi centralno zbirko podatkov, lahko posreduje tudi drugim upravljavcem zbirk
podatkov za izvajanje dejavnosti po tem zakonu.
Druge pravne in fizične osebe, ki
opravljajo socialno varstveno dejavnost po tem zakonu, osebne podatke, o
katerih vodijo zbirke osebnih podatkov, obdelujejo za izvajanje dejavnosti, za
katero so pooblaščeni z zakonom in aktom o ustanovitvi oziroma za katero jim je
bila podeljena koncesija oziroma izdano dovoljenje za delo.
114. člen
Osebni podatki iz prvega odstavka 111.
člena tega zakona se hranijo 10 let po prenehanju pravice.
Po preteku roka iz prejšnjega odstavka se
podatki arhivirajo.
Podatki iz drugega odstavka 111. člena tega
zakona se hranijo do poteka namena iz prvega odstavka 110. člena tega zakona.
115. člen
Podrobnejša navodila o obliki obdelave
podatkov po tem zakonu za posamezne zbirke in o razporeditvi vsebine po
posameznih zbirkah predpiše minister, pristojen za socialno varstvo.
XI. KAZENSKE
DOLOČBE
116. člen
Z globo od 5.000 do 50.000 eurov se kaznuje
za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, če:
-
opravlja socialno varstvene storitve brez vpisa
v register iz 66. člena tega zakona;
-
prične z delom, čeprav ne izpolnjuje pogojev iz
60. člena tega zakona.
Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se kaznuje
tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek
iz prejšnjega odstavka.
Z globo od 500 do 3.000 eurov se kaznuje
posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
117. člen
Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se za
prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik,
ki samostojno opravlja dejavnosti, če vodi postopke tako, da ne zagotavlja
zaupnosti podatkov ter osebne integritete in dostojanstva upravičenca ali krši
dolžnosti varovanja poklicne skrivnosti (93. člen).
Z globo od 200 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna
oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika
oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz
prejšnjega odstavka.
Z globo od 100 do 1.000 eurov se kaznuje
posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
118. člen
(črtan)
Zakon o socialnem varstvu – ZSV (Uradni list
RS, št. 54/92) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
119. člen
Vlada Republike
Slovenije mora predložiti predlog socialno varstvenega programa iz drugega
odstavka 2. člena tega zakona v sprejem državnemu zboru v roku šestih mesecev
od uveljavitve tega zakona.
120. člen
S 1. 1. 1993 prevzame
Republika Slovenija pravice in obveznosti ustanovitelja socialno varstvenih
zavodov, katerih ustanovitelj je bila do uveljavitve tega zakona občina.
Premoženje v javni
lastnini, s katerim upravljajo zavodi iz prejšnjega odstavka, postane z dnem
uveljavitve tega zakona, lastnina Republike Slovenije.
121. člen
Obstoječi socialno
varstveni zavodi, morajo svojo organiziranost uskladiti s tem zakonom do 31.
12. 1992.
122. člen
V občinah, kjer do
uveljavitve tega zakona centri za socialno delo niso bili ustanovljeni, opravljajo
do ustanovitve centra za socialno delo socialno varstvene storitve iz drugega
in tretjega odstavka 49. člena tega zakona, pristojni občinski upravni organi.
Do ustanovitve centrov
za socialno delo v občinah Laško in Slovenske Konjice odloča v upravnih stvareh
za obe občini Center za socialno delo Celje, do ustanovitve centrov za socialno
delo v občinah Pesnica in Ruše pa Center za socialno delo Maribor.
123. člen
Od uveljavitve tega
zakona odločajo o razvrščanju in napotitvi v organizacijo za usposabljanje po
zakonu o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v
telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 19/76 in Uradni list RS, št.
8/90) centri za socialno delo.
O pritožbah zoper
odločbe centrov za socialno delo odloča ministrstvo, pristojno za socialno
varstvo.
124. člen
Socialna zbornica se
ustanovi v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
125. člen
Pristojni organ je
dolžan najpozneje v roku dveh let od uveljavitve tega zakona razpisati prvi
javni natečaj za podelitev koncesije za opravljanje vseh socialno varstvenih
storitev iz okvira javne službe.
126. člen
Minister, pristojen za
socialno varstvo izda izvršilne predpise iz tega zakona v roku šestih mesecev
po uveljavitvi tega zakona.
Vlada Republike
Slovenije izda izvršilni predpis iz tretjega odstavka 100. člena tega zakona v
roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona.
127. člen
Do izdaje izvršilnih
predpisov iz prvega odstavka 60. člena in 71. člena se uporabljajo izvršilni
predpisi izdani na podlagi zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št.
35/79, 1/89 in Uradni list RS, št. 8/90), kolikor niso v nasprotju s tem
zakonom.
128. člen
Centri za socialno delo
so dolžni v roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti
ugotoviti ali upravičenci, ki so družbeno denarno pomoč prejeli po dosedanjih
predpisih, izpolnjujejo pogoje za dodelitev dajatev po tem zakonu.
129. člen
Upravičenci do plačila
ali doplačila oskrbnih stroškov v socialnem zavodu, zavodu za usposabljanje ter
v tuji družini in upravičenci do plačila ali doplačila k stroškom za pomoč in
postrežbo na domu ter upravičenci do plačila rejnine, ki so pravice pridobili
po dosedanjih predpisih, obdržijo pravico na način in v višini, kot so jo
pridobili, dokler ne bodo izdane nove odločbe, v skladu s tem zakonom.
Upravičenci do plačila
ali doplačila oskrbnih stroškov v organizacijah za usposabljanje po zakonu o
izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in
duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 19/76 in Uradni list RS, št. 8/90)
obdržijo pravico po dosedanjih predpisih do 31. 12. 1992, razen upravičencev do
plačila ali doplačila oskrbnih stroškov v socialno varstvenih zavodih za
usposabljanje iz 54. člena tega zakona.
Za upravičence, ki
uveljavljajo eno od pravic iz prvega in drugega odstavka tega člena v času od
uveljavitve tega zakona pa do izdaje izvršilnega predpisa iz tretjega odstavka
100. člena tega zakona, se uporabljajo materialnopravna določila samoupravnega
sporazuma o uresničevanju socialno varstvenih pravic (Uradni list, SRS št.
26/84 in 14/89).
130. člen
Določba pete alinee 98.
člena tega zakona se začne uporabljati 1.1.1993.
Ne glede na določbo
šeste alinee 98. člena tega zakona se institucionalno varstvo odraslih iz
prvega odstavka 16. člena tega zakona financira iz proračuna občine, dokler
država ne prevzame državnih funkcij, ki jih v skladu s 5. členom Ustavnega
zakona za izvedbo Ustave Republike Slovenije opravljajo organi občine.
131. člen
Ne glede na določbe
zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS,
št. 12/91-I) se za socialno varstvene zavode za usposabljanje otrok in
mladoletnikov z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, v delu, ki se
nanaša na opravljanje socialno varstvene dejavnosti, uporabljajo določbe tega
zakona o ustanovitvi zavodov in drugih statusnih zadevah, podeljevanju
koncesij, financiranju in nadzoru.
132. člen
Z dnem uveljavitve tega
zakona prenehajo veljati določbe zakona o postopku za uveljavljanje socialno
varstvenih pravic (Uradni list RS, št. 23/91) v delu, ki se nanaša na postopek
uveljavljanja denarnih pomoči po zakonu o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS,
št. 35/79 in 1/89 ter Uradni list RS, št. 8/90).
Z dnem uveljavitve tega
zakona prenehata veljati:
- zakon o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS,
št. 35/79 in 1/89 ter Uradni list RS, št. 8/90);
- zakon o delovno varstvenem zavodu Ponikve
(Uradni list SRS, št. 29/72).
133. člen
Ta zakon začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o nadomestitvi indeksa drobnoprodajnih
cen z indeksom cen življenjskih potrebščin – ZNIDC (Uradni list RS, št. 1/99) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o
spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu – ZSV-A (Uradni list RS,
št. 41/99) spreminja 130. člen zakona tako, da se glasi:
»130.
člen
Določba pete alinee 98.
člena tega zakona se začne uporabljati 1.1.1993.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»22. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu RS.«.
Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na
črno – ZPDZC (Uradni list RS, št. 36/00) v zvezi s prenehanjem veljavnosti
prve in druge točke 117. člena zakona določa:
»Prva in druga točka 117. člena veljata do
začetka uporabe tega zakona.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»24. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne po preteku
dvanajst mesecev od njegove uveljavitve, razen določb 6., 19. in 20. člena, ki
se uporabljajo od dneva uveljavitve tega zakona.«.
Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami
– ZUOPP (Uradni list RS, št. 54/00) spreminja 123. člen zakona tako,
da se glasi:
»123.
člen
(prenehal veljati)«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»44. člen
(uveljavitev
zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o
spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu – ZSV-B (Uradni list RS,
št. 26/01) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»14. člen
Upravičenci, ki ob začetku uporabe tega
zakona prejemajo denarni dodatek, prejemajo denarno socialno pomoč do poteka
obdobja, za katerega jim je bil denarni dodatek dodeljen po dosedanjih
predpisih, pri čemer se upoštevajo merila iz 25.a člena tega zakona in osnovni
znesek minimalnega dohodka, veljaven v času prejemanja. Center za socialno delo
o novi višini denarne socialne pomoči prejemnika obvesti ob prvem naslednjem
izplačilu po začetku uporabe tega zakona.
15. člen
Centri za socialno delo so dolžni v roku
treh mesecev od začetka uporabe tega zakona po uradni dolžnosti ugotoviti, ali
upravičenci, ki ob začetku uporabe tega zakona prejemajo denarno pomoč kot
edini vir preživljanja, izpolnjujejo pogoje za dodelitev denarne socialne
pomoči po tem zakonu, in o tem izdati ustrezne odločbe.
16. člen
V postopkih dodelitve denarnih dodatkov in
denarne pomoči kot edinega vira preživljanja, v katerih do začetka uporabe tega
zakona v postopku pred centrom za socialno delo še ni bila izdana odločba, se
uporabljajo določbe tega zakona.
V postopkih iz prejšnjega odstavka,
uvedenih na zahtevo upravičencev, ki bi bili do socialno varstvenih dajatev
upravičeni po dosedanjih predpisih in niso upravičeni do denarne socialne
pomoči po tem zakonu, se denarni dodatek oziroma denarna pomoč kot edini vir
preživljanja po predpisih, ki so veljali do začetka uporabe tega zakona, dodeli
do začetka uporabe tega zakona.
17. člen
Do uveljavitve predpisa iz 30.a člena tega
zakona se še naprej uporablja pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka
iz kmetijske dejavnosti za pridobitev pravice do socialno varstvenih dajatev in
denarne pomoči (Uradni list RS, št. 57/94 in 60/99), kolikor ni v nasprotju s
tem zakonom.
18. člen
Podzakonske akte iz tretjega odstavka 23.
člena, 30. člena, prvega odstavka 30.a člena, tretjega odstavka 31. člena,
drugega odstavka 33.a člena in 115. člena zakona o socialnem varstvu izda
pristojni minister do začetka uporabe tega zakona.
19. člen
Pri izvajanju zakonov in drugih predpisov,
ki urejajo razmerja, ki so vezana na prejemanje denarnega dodatka oziroma
denarne pomoči kot edinega vira preživljanja, se šteje, da so ta razmerja
vezana na prejemanje denarne socialne pomoči oziroma trajne denarne socialne pomoči.
20. člen
Višina minimalnega dohodka, določenega s
tem zakonom za prvo odraslo osebo v družini in samsko osebo, se v celoti
uveljavi z dnem 1. 1. 2003.
V obdobju od začetka uporabe tega zakona do
uveljavitve višine minimalnega dohodka za prvo odraslo osebo v družini in
samsko osebo v celoti se do 1. 7. 2002 kot višina minimalnega dohodka za
prvo odraslo osebo v družini uporablja merilo 0,8 v razmerju do osnovnega
zneska minimalnega dohodka, določenega s tem zakonom, v obdobju od 1. 7.
2002 do 1. 1. 2003 pa merilo 0,9.
21. člen
Družina v obdobju od začetka uporabe tega
zakona do uveljavitve višine minimalnega dohodka za prvo odraslo osebo v
družini v celoti ob izpolnjevanju drugih pogojev tega zakona prejme denarno
socialno pomoč najmanj v višini socialno varstvene dajatve, ki bi jo prejela po
merilih po predpisih, ki so veljali do začetka uporabe tega zakona.
22. člen
Upravičencu do denarne socialne pomoči, ki
je dolžan plačevati najemnino za stanovanje, se do ureditve subvencij najemnine
v skladu z Nacionalnim stanovanjskim programom in predpisi s stanovanjskega
področja denarna socialna pomoč poveča za višino neprofitne najemnine, ki bi jo
plačeval v socialnem stanovanju, vendar največ za višino 25% osnovnega zneska
minimalnega dohodka, določenega s tem zakonom.
Za upravičenost do dodelitve socialnega
stanovanja v najem se do ureditve dodelitve socialnih stanovanj v najem v
skladu z Nacionalnim stanovanjskim programom in predpisi s stanovanjskega
področja uporabljajo določbe 26. člena zakona o socialnem varstvu (Uradni list
RS, št. 54/92, 42/94 – odl. US, 1/99, 41/99, 36/00 in 54/00).
23. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne
1. septembra 2001.«.
Zakon o
izvajanju rejniške dejavnosti – ZIRD (Uradni list RS, št. 110/02) vsebuje naslednjo končno določbo:
»77. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o
spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu – ZSV-C (Uradni list RS,
št. 2/04) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
41. člen
Določbe 18.a do 18.r člena in spremenjenega
99. člena zakona, ki se nanašajo na družinskega pomočnika, se začnejo
uporabljati šest mesecev po uveljavitvi tega zakona, razen če je invalidna
oseba za družinskega pomočnika izbrala tistega od staršev, ki ji je že nudil
nego in varstvo in je po predpisih o starševskem varstvu prejemal delno plačilo
za izgubljeni dohodek.
Do začetka izvajanja pravice do osebne
asistence po posebnem zakonu lahko opravlja pod pogoji iz tega zakona delo
družinskega pomočnika tudi oseba, ki ni družinski član.
Izbira pravice do družinskega pomočnika ne
izključuje možnosti do uveljavljanja pravice do osebne asistence, ki jo bo
urejal ustrezen zakon.
42. člen
Center za socialno delo enemu od staršev,
ki ima na dan uveljavitve tega zakona pravico do delnega plačila za izgubljeni
dohodek na podlagi 87. člena zakona o starševskem varstvu in družinskih
prejemkih (Uradni list RS, št. 97/2001 in 76/2003), po uradni dolžnosti, brez
mnenja komisije iz 18.f člena tega zakona, izda odločbo, s katero mu ta pravica
preneha in prizna pravica družinskega pomočnika do delnega plačila za
izgubljeni dohodek po tem zakonu, razen če invalidna oseba v roku dveh mesecev
od dneva začetka uporabe določb tega zakona, ki se nanašajo na družinskega
pomočnika, oziroma v dveh mesecih po dopolnjenem 18. letu starosti izbere drugo
osebo za družinskega pomočnika ali uveljavi pravico do varstva v skladu s
predpisi s področja socialnega varstva na drug način.
Če invalidna oseba v roku dveh mesecev od
dneva začetka uporabe določb tega zakona, ki se nanašajo na družinskega
pomočnika, oziroma v dveh mesecih po dopolnjenem 18. letu starosti izbere drugo
osebo za družinskega pomočnika ali uveljavi pravico do varstva v skladu s
predpisi s področja socialnega varstva na drug način, pravica do delnega
plačila za izgubljeni dohodek, ki jo eden od staršev prejema na podlagi 87.
člena zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, preneha z dnem
dokončnosti odločbe, s katero pristojni center za socialno delo odloči o izbiri
druge osebe za družinskega pomočnika, v primeru izvajanja druge oblike varstva
pa z dnem začetka izvajanja te storitve.
Center za socialno delo mora pred izdajo
odločbe iz prvega in drugega odstavka tega člena pridobiti mnenje invalida in
tistega od staršev, ki ima pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek na
podlagi 87. člena zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.
43. člen
Minister, pristojen za socialno varstvo,
izda predpis iz 18.p člena zakona v roku šestih mesecev od uveljavitve tega
zakona, pri čemer smiselno upošteva določbe pravilnika o postopkih za
uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov (Uradni list RS, št.15/2003) in
pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo
posebno nego in varstvo (Uradni list RS, št. 105/2002), ki se nanašajo na nego
in varstvo otroka, ki potrebuje posebno varstvo, in uveljavljanje pravice do
delnega plačila za izgubljeni dohodek.
44. člen
Do ureditve pokojninskega in invalidskega
zavarovanja družinskega pomočnika, njegovega zdravstvenega zavarovanja,
zavarovanja za primer brezposelnosti ter zavarovanja za starševsko varstvo s
predpisi, ki urejajo ta zavarovanja, in ureditve plačila prispevkov za ta
zavarovanja s predpisi, ki določajo stopnje prispevkov za socialno varnost, je
družinski pomočnik obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan, zavarovan za
primer brezposelnosti in za starševsko varstvo. Prispevek zavarovanca plačuje
družinski pomočnik, prispevek delodajalca pa občina v skladu s spremenjenim 99.
členom zakona.
Družinski pomočnik je v tem času obvezno
zdravstveno zavarovan tudi za primer bolezni in poškodbe izven dela, za pravice
do zdravstvenih storitev, povračila potnih stroškov, pogrebnino in posmrtnino.
Prispevek plačuje družinski pomočnik.
Prispevki iz prvega in drugega odstavka
tega člena se plačujejo po stopnjah, določenih z zakonom, ki določa stopnje
prispevkov za socialno varnost.
Družinskemu pomočniku se čas opravljanja
nalog družinskega pomočnika šteje v zavarovalno oziroma pokojninsko dobo, ki jo
urejajo predpisi iz prvega odstavka tega člena.
Če je za invalidno osebo pred
uveljavljanjem pravice izbire družinskega pomočnika skrbel eden od staršev, ki
je po predpisih o starševskem varstvu prejemal delno plačilo za izgubljeni
dohodek, je starš za primere iz prvega in drugega odstavka tega člena zavarovan
od prvega dne po prenehanju pravic po predpisih o starševskem varstvu do
dokončnosti odločbe, s katero pristojni center za socialno delo odloči o izbiri
družinskega pomočnika in njegovih pravicah.
Center za socialno delo, pristojen za
odločanje o pravici do izbire družinskega pomočnika, prijavi družinskega
pomočnika v zavarovanje na za to predpisanih obrazcih.
V primeru prenehanja opravljanja nalog
družinskega pomočnika ga pristojni center za socialno delo iz zavarovanj iz
prvega in drugega odstavka tega člena odjavi z dnem prenehanja pravice do
delnega plačila za izgubljeni dohodek v skladu s tem zakonom.
45. člen
Določbe spremenjenih 43., 44., 49. in 98. člena zakona, ki se nanašajo na osebno pomoč, se začnejo uporabljati šest mesecev po
uveljavitvi tega zakona.
V obdobju šest mesecev po uveljavitvi tega
zakona k cenam storitve osebne pomoči daje soglasje pristojni občinski organ.
46. člen
Minister, pristojen za socialno varstvo,
izda predpis iz spremenjenega 48. člena zakona v enem mesecu od uveljavitve
tega zakona.
Do uveljavitve predpisa iz prejšnjega
odstavka se uporablja pravilnik o koncesijah na področju socialnega varstva
(Uradni list RS, št. 72/97, 57/99, 54/2001 in 21/2003), kolikor ni v nasprotju
s tem zakonom.
47. člen
Postopki podelitve koncesije, za katere je
bil objavljen javni natečaj pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po
določbah predpisov, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona. V odločbi
določen razvezni pogoj se šteje kot rok za izpolnitev pogojev iz tretjega
odstavka 47.c člena zakona.
Koncesijska pogodba se tudi v primerih iz
prejšnjega odstavka sklene po določbah tega zakona.
Določbe 47.d in 47.g do 47.o člena zakona
se uporabljajo tudi za koncesijska razmerja, glede katerih je bila pogodba že
sklenjena ob uveljavitvi tega zakona.
48. člen
Koncesije javne službe na področju
socialnega varstva, ki so bile podeljene za nedoločen čas, se spremenijo v
koncesije za določen čas, ki ga minister, pristojen za socialno varstvo, določi
v predpisu iz spremenjenega 48. člena zakona kot čas trajanja koncesije za
različne vrste storitev.
Organ, pristojen za podelitev koncesije, v
dvanajstih mesecih po uveljavitvi tega zakona izda po uradni dolžnosti odločbo,
s katero določi čas trajanja koncesije v skladu s tem zakonom, pri čemer zlasti
upošteva koristi uporabnikov storitev, vložena sredstva koncesionarja in
dosedanje trajanje koncesijskega razmerja.
Koncesija preneha po preteku roka,
določenega v odločbi iz prejšnjega odstavka, ne glede na določbe koncesijske
pogodbe.
49. člen
Določbe spremenjenega 56. člena zakona, ki
se nanašajo na program za vodenje socialno varstvenega zavoda, ki ga določi
Socialna zbornica v soglasju s Strokovnim svetom Republike Slovenije za splošno
izobraževanje, se začnejo uporabljati 1. januarja naslednjega leta po začetku
izvajanja tega programa. Ne glede na te določbe je na razpisih za imenovanje
direktorja socialno varstvenega zavoda v prvem letu izvajanja programa za
direktorja lahko imenovan tudi kandidat, ki nima opravljenega programa, mora pa
ga opraviti v obdobju, ki je enako dvakratnemu obdobju trajanja usposabljanja
po tem programu, sicer mu mandat na podlagi zakona preneha.
Direktorji, ki so bili imenovani po
predpisih pred uveljavitvijo tega zakona, opravljajo naloge direktorja do
poteka obdobja, za katerega so bili imenovani, ne glede na določbe iz
spremenjenih 56. in 57. člena zakona.
Ne glede na uskladitev drugih pravnih aktov
z določbami tega zakona se z dnem uveljavitve tega zakona ob novem imenovanju direktorja
socialno varstvenega zavoda uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na
imenovanje direktorja.
50. člen
Socialna zbornica izda splošna akta iz
spremenjenih 71. in 73. člena zakona ter uskladi svoj statut z določbami tega
zakona v roku šest mesecev od uveljavitve tega zakona.
51. člen
Postopki odločanja o oprostitvah plačila
storitve, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po določbah tega
zakona.
52. člen
Občine, ki z dnem uveljavitve tega zakona
(do)plačujejo oskrbne stroške v zavodih za odrasle v nasprotju z določbami
spremenjenih 98. oziroma 99. člena zakona, lahko pri centru za socialno delo,
na območju katerega ima upravičenec prijavljeno stalno prebivališče, vložijo
zahtevo za ugotovitev obveznosti (do)plačila oskrbnih stroškov države oziroma
druge občine.
Pristojni center za socialno delo obveznost
države oziroma druge občine v skladu s tem zakonom določi za obdobje od prvega
dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve občine dalje.
53. člen
Določbe 102. do 108.b člena zakona, ki
urejajo inšpekcijski nadzor, se začnejo uporabljati z dnem začetka delovanja
socialne inšpekcije iz 102. člena zakona, ki se organizira in začne delovati v
roku 6 mesecev od uveljavitve tega zakona.
Do začetka delovanja socialne inšpekcije se
za nadzor nad izvajanjem socialno varstvene dejavnosti po tem zakonu še
uporabljajo določbe IX. poglavja zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS,
št. 54/92, 56/92, 13/93, 1/99, 41/99, 36/2000, 54/2000, 26/2001, 6/2002,
110/2002 in 5/2003) o nadzoru.
Z dnem začetka delovanja socialne
inšpekcije začne socialna zbornica izvajati inštruktažno svetovanje iz 108.b
člena zakona.
54. člen
Globe, določene s tem zakonom, se do
začetka uporabe zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003) v postopku o
prekršku izrekajo kot denarne kazni v mejah, ki so za globo določene v prvem
odstavku 116. člena in 117. člena zakona, razen za odgovorno osebo samostojnega
podjetnika posameznika.
Za prekrške, določene v drugem odstavku
116. člena zakona, se do začetka uporabe zakona o prekrških iz prejšnjega
odstavka kaznuje posameznik z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev.
Za prekrške, določene v tretjem odstavku
116. člena zakona, se do začetka uporabe zakona o prekrških iz prvega odstavka
tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 200.000 do
500.000 tolarjev.
55. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha
uporabljati zakon o varstvu družinskih članov osebe v obvezni vojaški službi
(Uradni list SFRJ, št. 18/76).
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo
veljati:
-
pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih
za delo na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 64/95 in 61/98),
-
pravilnik o izobraževanju in strokovnem
usposabljanju strokovnih delavcev in sodelavcev na področju socialnega varstva
(Uradni list RS, št. 57/94),
-
pravilnik o strokovnem in upravnem nadzoru na
področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 105/2000),
-
pravilnik o koncesijah na področju socialnega
varstva (Uradni list RS, št. 72/97, 57/99, 54/2001 in 21/2003) in
-
zakon o varstvu družinskih članov osebe v
obvezni vojaški službi (Uradni list SRS, št. 8/78).
Določbe pravilnika iz prve alinee
prejšnjega odstavka se, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom, uporabljajo do
izdaje predpisa iz spremenjenega 71. člena zakona, določbe pravilnika iz druge
alinee prejšnjega odstavka pa do izdaje predpisa iz spremenjenega 73. člena
zakona.
Določbe pravilnika iz tretje alinee drugega
odstavka tega člena se uporabljajo do izdaje predpisa iz 107.a člena zakona,
kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.
Družinskim članom osebe na obveznem ali
prostovoljnem služenju vojaškega roka po prenehanju uporabe zakona iz prvega
odstavka tega člena in prenehanju veljavnosti zakona iz pete alinee drugega
odstavka tega člena pripadajo pravice po tem zakonu.
Postopki za uveljavljanje pravice do
oskrbnine, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po predpisih iz
prvega odstavka in iz pete alinee drugega odstavka tega člena.
56. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
socialnem varstvu – ZSV-D (Uradni list RS, št. 105/06) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
35. člen
Postopki odločanja o pravici do izbire
družinskega pomočnika, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega zakona, se
končajo po določbah tega zakona. Če je bilo v teh postopkih že izdano mnenje
komisije iz Zakona o socialnem varstvu, se to mnenje upošteva kot mnenje
pristojne komisije po določbah tega zakona.
Družinski pomočnik, za katerega je mnenje,
da kot izbrani družinski pomočnik lahko nudi potrebno pomoč invalidni osebi,
podala komisija iz Zakona o socialnem varstvu, ima pravico do delnega plačila
za izgubljeni dohodek od dneva, določenega v Zakonu o socialnem varstvu.
36. člen
Invalidne osebe, ki so pridobile pravico do
izbire družinskega pomočnika pred začetkom uporabe tega zakona in invalidne
osebe, za katere je bilo mnenje komisije iz Zakona o socialnem varstvu izdano
pred začetkom uporabe določb o pristojnih komisijah po tem zakonu, ter njihovi
zavezanci so dolžni pristojnemu centru za socialno delo sporočiti vse podatke o
družinskih članih ter o njihovih in svojih dohodkih, ki so v skladu s predpisom
iz tretjega odstavka 100. člena Zakona o socialnem varstvu potrebni za
določitev prispevkov invalidne osebe in zavezancev občini, ki financira pravice
družinskega pomočnika.
Invalidne osebe iz prejšnjega odstavka
imajo pravico, da namesto nadaljevanja pravice do izbire družinskega pomočnika
po določbah tega zakona izberejo institucionalno varstvo.
V primeru, da invalidna oseba iz prvega
odstavka tega člena izbere institucionalno varstvo, se to šteje kot razlog za
prenehanje opravljanja nalog družinskega pomočnika na željo invalidne osebe po
prvi alinei 18.l člena Zakona o socialnem varstvu.
Če se invalidna oseba iz prejšnjega
odstavka želi vrniti v zavod, v katerem je bivala pred uveljavljanjem pravice
do družinskega pomočnika, ima prednost pri sprejemu v ta zavod.
Pristojni center za socialno delo pozove
invalidno osebo iz prvega odstavka tega člena, da mu najpozneje v roku
15 dni od prejema poziva pošlje vse potrebne podatke skladno s prvim
oziroma drugim in tretjim odstavkom tega člena.
Invalidna oseba, ki ne dostavi podatkov v
skladu s pozivom iz prejšnjega odstavka, se obravnava kot invalidna oseba, ki
ravna v nasprotju z določbo 2. člena tega zakona (tretji odstavek 18.a
člena) in se tako ravnanje šteje kot razlog za prenehanje opravljanja nalog
družinskega pomočnika po prvi alinei prvega odstavka 18.l člena Zakona o
socialnem varstvu.
Pristojni centri za socialno delo izdajo
odločbe o prispevkih invalidnih oseb iz prvega odstavka tega člena in njihovih
zavezancev ter občine v roku 30 dni od začetka uporabe tega zakona z
veljavnostjo odločb od dneva začetka uporabe tega zakona.
Če je invalidna oseba lastnica
nepremičnine, lahko center za socialno delo v odločbi iz prejšnjega odstavka
prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnica je, v korist
občine, ki financira pravice družinskega pomočnika, na način in pod pogoji, kot
je določeno v 100.c členu Zakona o socialnem varstvu v primeru uveljavljanja
oprostitve plačila storitve pomoči družini na domu.
37. člen
Invalidna oseba, katere dodatek za pomoč in
postrežbo je miroval na podlagi odločbe o mirovanju po Zakonu o socialnem
varstvu, s pisno izjavo dovoli, da izplačevalec dodatek, do katerega je
upravičena in največ v višini zneska, določenega na podlagi prvega odstavka
18.i člena Zakona o socialnem varstvu, z dnem začetka uporabe tega zakona in v
času, ko ji pomoč nudi družinski pomočnik, izplačuje občini, ki je pristojna za
financiranje pravic družinskega pomočnika.
Invalidne osebe iz prejšnjega odstavka
imajo pravico, da namesto nadaljevanja pravice do izbire družinskega pomočnika
po določbah tega zakona izberejo institucionalno varstvo.
V primeru, da invalidna oseba iz prvega
odstavka tega člena izbere institucionalno varstvo, se to šteje kot razlog za
prenehanje opravljanja nalog družinskega pomočnika na željo invalidne osebe po
prvi alinei 18.l člena Zakona o socialnem varstvu.
Če se invalidna oseba iz prejšnjega
odstavka želi vrniti v zavod, v katerem je bivala pred uveljavljanjem pravice
do družinskega pomočnika, ima prednost pri sprejemu v ta zavod.
Pristojni center za socialno delo pozove
invalidno osebo iz prvega odstavka tega člena, da mu najpozneje v roku
15 dni od prejema poziva pošlje izjavo iz prvega odstavka tega člena
oziroma sporoči, da je skladno z drugim odstavkom tega člena namesto
nadaljevanja pravice do izbire družinskega pomočnika po določbah tega zakona
izbrala institucionalno varstvo.
Invalidna oseba, ki ne dostavi izjave
oziroma sporočila v skladu s pozivom iz prejšnjega odstavka, se obravnava kot
invalidna oseba, ki ravna v nasprotju z določbo 2. člena tega zakona
(tretji odstavek 18.a člena) in se tako ravnanje šteje kot razlog za prenehanje
opravljanja nalog družinskega pomočnika po prvi alinei prvega odstavka 18.l
člena Zakona o socialnem varstvu.
Če ne gre za primere iz tretjega ali
šestega odstavka tega člena, mora izplačevalec dodatka za pomoč in postrežbo
invalidnim osebam iz prvega odstavka tega člena, z dnem začetka uporabe tega
zakona razveljaviti odločbo o mirovanju dodatka ter odločiti o izplačevanju
dodatka v skladu z 2. členom tega zakona.
38. člen
Do sprejema nove sistemske zakonodaje, ki
ureja financiranje občin, se občinam, v katerih stroški za financiranje pravic
družinskega pomočnika presegajo 0,35% primerne porabe, izračunane za tekoče
proračunsko leto skladno z zakonom, ki ureja financiranje občin, ugotovljena
razlika nad tem obsegom po preteku proračunskega leta zagotovi iz državnega
proračuna.
Potrebna sredstva za ta namen se zagotovijo
v proračunu ministrstva, pristojnega za delo, družino in socialne zadeve.
39. člen
Določbe 21. člena tega zakona se ne
uporabljajo za upravičence do denarne socialne pomoči, ki jim je bila denarna
socialna pomoč priznana za obdobje, ki se je začelo pred začetkom uporabe tega
zakona.
40. člen
Postopki ugotavljanja upravičenosti do
denarne socialne pomoči, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega zakona, se
končajo po določbah tega zakona.
41. člen
V primeru odprave oziroma razveljavitve
odločbe v skladu z 39. členom Zakona o socialnem varstvu pred začetkom
uporabe tega zakona, se uporablja določba četrtega odstavka 41. člena
Zakona o socialnem varstvu.
42. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne po preteku
treh mesecev od njegove uveljavitve.«.
Zakon o usklajevanju transferjev posameznikom
in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji – ZUTPG (Uradni list RS, št. 114/06) vsebuje naslednjo končno določbo:
»10. člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2007.«.
Zakon o socialno varstvenih prejemkih –
ZSVarPre (Uradni list RS, št. 61/10) v zvezi z delnim prenehanjem veljavnosti
3., 4. in 5. člena, prenehanjem veljavnosti III. poglavja, prenehanjem
veljavnosti osme alinee prvega odstavka 98. člena in druge alinee drugega
odstavka 110. člena, delnim prenehanjem veljavnosti drugega odstavka 112. člena
ter prenehanjem veljavnosti drugega odstavka 113.a člena zakona določa:
»Določbe zakona iz prejšnjega odstavka se
uporabljajo do začetka uporabe tega zakona.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»82. člen
(uveljavitev in
začetek uporabe zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. junija
2011.«.
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih
sredstev (Uradni list RS, št. 62/10) v zvezi z delnim prenehanjem
uporabe 89. člena zakona določa:
»Z dnem začetka uporabe tega zakona se preneha
uporabljati za denarne socialne pomoči: 89. člen.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»65. člen
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. junija 2011,
razen določb o državni štipendiji, znižanem plačilu vrtca, o subvenciji malice
za učence in dijake, subvenciji kosila za učence ter o subvenciji prevozov za
dijake in študente, ki se začnejo uporabljati 1. septembra 2011.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se 1.
točka prvega odstavka 17. člena tega zakona ne uporablja do vzpostavitve zbirke
podatkov o vrednosti nepremičnin.«.
Zakon o dopolnitvi Zakona o socialnem varstvu
– ZSV-E (Uradni list RS, št. 57/12)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
(uveljavitev)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu – ZSV-F
(Uradni list RS, št. 39/16)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
23. člen
Z uveljavitvijo tega zakona prenehajo
veljati:
1.
Pravilnik o izvajanju inšpekcijskega nadzora na področju socialnega
varstva (Uradni list RS, št. 74/04);
2.
Pravilnik o pripravništvu na področju socialnega varstva (Uradni list
RS, št. 128/04);
3.
Pravilnik o opravljanju strokovnega izpita na področju socialnega
varstva (Uradni list RS, št. 120/04).
Podzakonska akta iz 2. in 3. točke
prejšnjega odstavka se uporabljata do uveljavitve splošnega akta iz
spremenjenega 71. člena zakona, če nista v nasprotju z zakonom.
24. člen
Postopki inšpekcijskega nadzora na področju
socialnega varstva, ki se do uveljavitve tega zakona še niso končali, se
dokončajo po dosedanjih predpisih.
25. člen
Pripravniki, ki opravljajo pripravništvo na
dan uveljavitve tega zakona, dokončajo pripravništvo in opravijo strokovni
izpit po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.
26. člen
Akti o ustanovitvi javnega socialno
varstvenega zavoda ter statuti ali pravila zavoda se uskladijo s tem zakonom v
treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
27. člen
Minister, pristojen za socialno varstvo,
izda podzakonski predpis iz osmega odstavka 18.s člena zakona v treh mesecih od
uveljavitve tega zakona.
Socialna zbornica s soglasjem ministra,
pristojnega za socialno varstvo, v treh mesecih od uveljavitve tega zakona izda
splošna akta iz 8. člena tega zakona.
28. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ne glede na prejšnji odstavek se začnejo
1., 6., 7. in 8. člen tega zakona, spremembe in dopolnitve dosedanjega
tretjega odstavka 77. člena zakona, 11. in 12. člen tega zakona ter sprememba
dosedanje pete alinee prvega odstavka 99. člena zakona uporabljati tri mesece
po uveljavitvi tega zakona.«.
Zakon o prijavi prebivališča – ZPPreb-1 (Uradni list RS, št. 52/16)
v zvezi s spremembo drugega odstavka 98. člena in tretjega odstavka 99. člena
zakona določa:
»Do začetka uporabe tega zakona se
uporabljata drugi odstavek 98. člena in tretji odstavek 99. člena
Zakona o socialnem varstvu (Uradni
list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 –
popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12 in 39/16).«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»59. člen
(uveljavitev in
uporaba zakona)
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne eno leto po
njegovi uveljavitvi.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se
57. člen tega zakona začne uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona.«.
Družinski zakonik – DZ (Uradni list RS, št. 15/17)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»305. člen
(uveljavitev in
začetek uporabe zakonika)
Ta zakonik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne dve leti po
uveljavitvi, razen:
-
17., 18., 19., 280. in 281. člena, ki se
uporabljajo od dneva uveljavitve tega zakonika,
-
30. do 41. člena, ki se uporabljajo od
1. januarja 2018 in
-
144. člena, ki se v vseh sodnih in
upravnih postopkih, ki tečejo po določbah Zakona o zakonski zvezi in družinskih
razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo, 101/07
– odl. US, 90/11 – odl. US, 84/12 – odl. US in 82/15 – odl. US), smiselno
uporablja od dneva uveljavitve tega zakonika.«.
Zakon o dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu – ZSV-G (Uradni list RS,
št. 29/17)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu – ZSV-H
(Uradni list RS, št. 54/17)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
15. člen
Do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se osebe, vključene v poskusno izvajanje
iz prvega odstavka 79.č člena zakona, za čas usposabljanja pri izvajalcu
poskusnega izvajanja obvezno zavarujejo za invalidnost in smrt, ki je posledica
poškodbe pri delu ali poklicne bolezni v skladu s tretjim odstavkom
20. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list
RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 –
ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15 in 40/17). Za
te osebe se plačujejo prispevki v pavšalnih zneskih, ki jih določi Zavod za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Zavezanci za plačilo
prispevkov so izvajalci poskusnega izvajanja iz tretjega odstavka 79.č člena
zakona.
16. člen
V Zakonu o preprečevanju nasilja v družini
(Uradni list RS, št. 16/08 in 68/16) se 16. člen spremeni tako, da se
glasi:
»16. člen
(služba za
koordinacijo in pomoč žrtvam)
(1) Pri centru za socialno delo se z
namenom zagotavljanja pomoči žrtvam nasilja, izvajanja interventne službe,
povezovanja dejavnosti organov in organizacij ter spremljanja in analiziranja
pojavov nasilja v družini oblikuje služba za koordinacijo in pomoč žrtvam.
Služba za koordinacijo in pomoč žrtvam izvaja storitve po zakonu, ki ureja
socialno varstvo, nujne ukrepe za varovanje otrokovih koristi po zakonu, ki
ureja družinska razmerja, in druge naloge v skladu s predpisi.
(2) Služba za koordinacijo in pomoč žrtvam
vključuje interventno službo in krizne centre.«.
17. člen
Centri za socialno delo, ki bodo določeni z
uredbo vlade, nastanejo s spojitvijo dosedanjih centrov za socialno delo. Novi
center za socialno delo je pravni naslednik spojenih centrov za socialno delo.
Akte o ustanovitvi novih centrov za
socialno delo izda ustanovitelj najkasneje tri mesece pred začetkom uporabe
tega zakona. Vršilci dolžnosti direktorja vložijo predloge za vpis novih
centrov za socialno delo v sodni register najkasneje en mesec pred začetkom
uporabe tega zakona.
Z dnem vpisa spojitve centrov za socialno
delo v sodni register prevzame novi center za socialno delo od centrov za
socialno delo, ki so se spojili, vse javne uslužbence, premoženje, sredstva,
opremo, pravice in obveznosti, nedokončane zadeve, dokumentacijo in arhivsko
gradivo.
Predstavnikom sveta v centrih za socialno
delo in direktorjem centrov za socialno delo preneha mandat z dnem vpisa
spojitve centrov za socialno delo v nove centre za socialno delo v sodni
register.
Ob prenehanju mandata na podlagi prejšnjega
odstavka se direktorje centrov za socialno delo za preostali čas trajanja
mandata razporedi na delovno mesto pomočnika direktorja na enoti centra za
socialno delo, kot je določeno z aktom o sistemizaciji delovnih mest.
Vlada Republike Slovenije imenuje vršilce
dolžnosti direktorja brez javnega razpisa. Vršilec dolžnosti direktorja mora
imeti visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo iz 69. člena zakona, 5
let delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit po zakonu. Pogodbo o
zaposlitvi vršilci dolžnosti direktorja sklenejo z ministrom, pristojnim za
socialno varstvo. Do prenehanja mandata direktorjev centrov za socialno delo so
vršilci dolžnosti direktorja pooblaščeni, da pod nadzorstvom ustanovitelja
opravijo priprave za začetek dela novih centrov za socialno delo. Od prenehanja
mandata direktorjev centrov za socialno delo dalje vršilci dolžnosti direktorja
opravljajo funkcijo direktorja.
Sveti novih centrov za socialno delo se
konstituirajo najkasneje v treh mesecih od uveljavitve aktov o ustanovitvi
novih centrov za socialno delo.
Rok za sprejetje statuta in drugih splošnih
aktov novih centrov za socialno delo je en mesec od konstituiranja svetov zavodov.
18. člen
Z dnem vpisa spojitve centrov za socialno
delo v sodni register preidejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz
delovnih razmerij, ki so jih imeli javni uslužbenci pred spojitvijo pri
dosedanjem delodajalcu prenosniku, na delodajalca prevzemnika.
Javni uslužbenci z dnem prenosa sklenejo
pogodbo o zaposlitvi za enako delovno mesto, kot so ga imeli pri delodajalcu
prenosniku, razen regijski koordinatorji za preprečevanje nasilja, ki z dnem
prenosa sklenejo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, določeno z aktom o
sistemizaciji delovnih mest pri delodajalcu prevzemniku.
Javni uslužbenci bodo delo opravljali na
sedežu delodajalca prevzemnika oziroma zunaj sedeža v kraju, kjer so
organizirane enote delodajalca prevzemnika oziroma v stalnih ali občasnih
krajevnih pisarnah delodajalca prevzemnika.
Če javni uslužbenec odkloni prenos in
dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku, mu lahko delodajalec
prenosnik izredno odpove pogodbo o zaposlitvi.
Delodajalec prenosnik in vršilec dolžnosti
direktorja pri delodajalcu prevzemniku morata najmanj 20 dni pred prenosom
obvestiti sindikate pri delodajalcu o:
-
datumu ali predlaganem datumu prenosa,
-
javnih uslužbencih, ki se prenesejo na
delodajalce prevzemnike,
-
pravnih, ekonomskih in socialnih posledicah
prenosa za javne uslužbence ter predvidenih ukrepih za javne uslužbence.
Delodajalec prenosnik in vršilec dolžnosti
direktorja pri delodajalcu prevzemniku se morata z namenom, da se doseže
sporazum, najmanj deset dni pred prenosom s sindikati iz prejšnjega odstavka
posvetovati o pravnih, ekonomskih in socialnih posledicah prenosa in o
predvidenih ukrepih za javne uslužbence.
19. člen
Vlada Republike Slovenije izda uredbo iz
šestega odstavka 49.a člena zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
20. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne
1. oktobra 2018.
Ne glede na prejšnji odstavek se novi 105.a
člen zakona, 13. člen tega zakona in 15. člen tega zakona uporabljajo
od dneva uveljavitve tega zakona.
Ne glede na prvi odstavek tega člena se
novi 87.a člen zakona uporablja od dneva uveljavitve tega zakona in velja do
14. aprila 2019.
Do začetka uporabe določb iz prvega
odstavka tega člena se glede vprašanj, ki jih te določbe urejajo, še naprej
uporabljajo določbe Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 –
uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre,
62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ in 29/17).«.
Zakon o nevladnih organizacijah – ZNOrg
(Uradni list RS, št. 21/18)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»39. člen
(uveljavitev
zakona)
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Določbe 28. člena tega zakona se
začnejo uporabljati 1. januarja 2019.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osebni
asistenci – ZOA-A (Uradni list RS, št. 31/18) vsebuje
naslednjo končno določbo:
»16. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne
1. januarja 2019.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu – ZSV-I
(Uradni list RS, št. 28/19)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
10. člen
Minister, pristojen za socialno varstvo, v
treh mesecih od uveljavitve tega zakona uskladi Pravilnik o standardih in
normativih socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 45/10, 28/11,
104/11, 111/13, 102/15 in 76/17) z novim 14.a členom zakona.
11. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne tri mesece
po njegovi uveljavitvi. Do takrat se uporablja Zakon o socialnem varstvu
(Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr.,
41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1,
15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A).«.
Zakon o finančni razbremenitvi občin – ZFRO (Uradni list RS, št. 189/20)
določa tudi:
»35.
člen
Če je na dan začetka uporabe tega zakona
invalidna oseba lastnica nepremičnine, na kateri je vpisana zaznamba prepovedi
odtujitve in obremenitve v korist občine, in ima priznano pravico do izbire
družinskega pomočnika, center za socialno delo z naslednjo odločbo iz enajstega
odstavka 30.a člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki
jo izda po začetku uporabe tega zakona, tudi v korist Republike Slovenije
prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino na način iz 100.b člena Zakona o
socialnem varstvu.
36.
člen
Od začetka uporabe tega zakona do
31. decembra 2021 občina stalnega prebivališča invalidne osebe ne glede na
spremenjeni 18.a člen Zakona o socialnem varstvu v breme Republike Slovenije
izplačuje sredstva za financiranje pravic družinskega pomočnika. Invalidna
oseba in njeni zavezanci nakazujejo sredstva iz tretjega odstavka spremenjenega
18.a člena Zakona o socialnem varstvu občini, kjer ima invalidna oseba stalno
prebivališče.
Ministrstvo, pristojno za socialne zadeve,
povrne občini sredstva, ki jih je izplačala v breme Republike Slovenije v letih
2020 in 2021, do konca naslednjega koledarskega leta, na podlagi izdanega
računa, ob predhodno potrjeni specifikaciji prikazanih vseh stroškov za
družinskega pomočnika.
37. člen
Minister, pristojen za socialno varstvo, v
dveh mesecih od uveljavitve tega zakona uskladi Pravilnik o pogojih in postopku
za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika (Uradni list RS,
št. 19/07) s spremenjenimi in dopolnjenimi 18.a, 18.f, 98. in
99. členi Zakona o socialnem varstvu.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»41. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne prvega dne
v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je ta zakon uveljavljen.«.
Zakon o dolgotrajni oskrbi – ZDOsk (Uradni
list RS, št. 196/21)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»158. člen
(začetek
veljavnosti in uporabe)
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne en mesec po
uveljavitvi, razen 145., 146., 147., 148., 150., 151., 152., 153., 154., 155.
in 156. člen tega zakona, ki se začnejo uporabljati 1. januarja 2023,
in v primerih iz 130. člena tega zakona ter drugega, tretjega, četrtega,
petega, šestega, sedmega in osmega odstavka tega člena.
(2) Prva alineja 1. točke prvega odstavka
10. člena in tretji odstavek 15. člena tega zakona, ki urejata
pravico do DO v instituciji iz drugega odstavka 58. člena tega zakona, se
začneta uporabljati 1. januarja 2023.
(3) Tretja alineja 1. točke prvega odstavka
10. člena, 19., 20., 21., 22., 23., 24., 25., 26., 27., 28., 29.,
30. člen, četrti odstavek 34. člena, peti odstavek 35. člena,
četrti odstavek 39. člena, tretji odstavek 57. člena, 6. točka
tretjega odstavka in peti odstavek 65. člena tega zakona, ki urejajo
pravico do oskrbovalca družinskega člana iz 5. oddelka tega zakona, se začnejo
uporabljati 1. januarja 2023.
(4) 34. člen tega zakona in četrta
alineja drugega odstavka 39. člena tega zakona, ki urejata možnost
alternativnega izvajanja pravice do DO, se začneta uporabljati 1. julija
2024.
(5) Druga alineja 1. točke prvega odstavka
10. člena, drugi in četrti odstavek 15. člena, drugi odstavek
34. člena tega zakona, ki urejajo pravico do DO na domu v skladu s petim
odstavkom 58. člena tega zakona, se začnejo uporabljati 1. julija
2024.
(6) 32. člen tega zakona se za
upravičence, ki pravico do DO koristijo v načinu:
-
DO v instituciji v skladu z drugim odstavkom
58. člena tega zakona, začne uporabljati 1. januarja 2023;
-
DO na domu v skladu s petim odstavkom
58. člena tega zakona, začne uporabljati 1. julija 2024;
-
denarnega prejemka v skladu z 18. členom
tega zakona, začne uporabljati 1. julija 2024;
-
oskrbovalca družinskega člana iz 19. člena
tega zakona, začne uporabljati 1. julija 2024.
(7) 33. člen tega zakona se za
upravičence, ki pravico do DO koristijo v skladu s petim odstavkom
58. člena, 18. členom in 19. členom tega zakona, začne
uporabljati 1. julija 2024.
(8) 84., 85., 86., 87. in 88. člen
tega zakona, ki urejajo delovanje ZZZS, se začnejo uporabljati 1. januarja
2023.«.