Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o preprečevanju pranja
denarja in financiranja terorizma obsega:
-
Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma –
ZPPDFT-2 (Uradni list RS, št. 48/22 z dne 4. 4. 2022),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja
in financiranja terorizma – ZPPDFT-2A (Uradni list RS, št. 145/22 z dne 21. 11.
2022).
ZAKON
O PREPREČEVANJU PRANJA DENARJA IN FINANCIRANJA
TERORIZMA (ZPPDFT-2)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. POGLAVJE
SPLOŠNE DOLOČBE
1.1 Vsebina zakona
1. člen
(vsebina zakona, prenos direktiv in izvajanje uredbe
Evropske unije)
(1) Ta zakon določa ukrepe, pristojne organe in postopke za
odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter ureja
inšpekcijski nadzor nad izvajanjem njegovih določb.
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša
Direktiva (EU) št. 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja
ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega
parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega
parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L št. 141 z dne
5. 6. 2015, str. 73), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije
(EU) 2019/758 z dne 31. januarja 2019 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849
Evropskega parlamenta in Sveta glede regulativnih tehničnih standardov za
minimalne ukrepe ter vrste dodatnih ukrepov, ki jih morajo kreditne in finančne
institucije sprejeti za blažitev tveganja pranja denarja in financiranja
terorizma v nekaterih tretjih državah (UL L št. 125 z dne 14. 5.
2019, str. 4), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2015/849/EU).
(3) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije delno
prenaša Direktiva (EU) 2019/1153 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
20. junija 2019 o določitvi pravil za lažjo uporabo finančnih in drugih
informacij za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona
nekaterih kaznivih dejanj ter o razveljavitvi Sklepa Sveta 2000/642/PNZ (UL L
št. 186 z dne 11. 7. 2019, str. 122; v nadaljnjem besedilu: Direktiva
2019/1153/EU) glede izmenjave finančnih analiz in finančnih informacij med
pristojnimi organi iz drugega odstavka 3. člena Direktive 2019/1153/EU,
finančnimi obveščevalnimi enotami drugih držav članic, Europolom in uradom.
(4) S tem zakonom se ureja izvajanje Uredbe (EU)
2018/1672 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o kontroli
gotovine, ki se vnaša v Unijo ali iznaša iz nje, in razveljavitvi Uredbe (ES)
št. 1889/2005 (UL L št. 284 z dne 12. 11. 2018, str. 6; v nadaljnjem
besedilu: Uredba 2018/1672/EU), ter določa obveznost prijave čezmejnih prenosov
gotovine med Republiko Slovenijo in drugimi državami članicami Unije, ukrepe
pristojnega organa ter sankcije v primeru kršitev.
1.2 Opredelitev izrazov in področje uporabe
2. člen
(pranje denarja in financiranje terorizma)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu pomenijo:
1.
Pranje denarja je katero koli ravnanje z denarjem ali premoženjem,
pridobljenim s kaznivim dejanjem, ki vključuje:
-
zamenjavo ali kakršen koli prenos denarja ali drugega premoženja, ki
izvira iz kaznivega dejanja;
-
skrivanje ali prikrivanje prave narave, izvora, nahajanja, gibanja,
razpolaganja, lastništva ali pravic v zvezi z denarjem ali drugim premoženjem,
ki izvira iz kaznivega dejanja.
2.
Financiranje terorizma je zagotavljanje ali zbiranje oziroma poskus
zagotavljanja ali zbiranja denarja ali drugega premoženja zakonitega ali
nezakonitega izvora, posredno ali neposredno, z namenom ali zavedajoč se, da bo
v celoti ali delno uporabljeno za izvedbo terorističnega dejanja ali drugega dejanja,
povezanega s terorizmom, ali da ga bo uporabil terorist oziroma teroristka (v
nadaljnjem besedilu: terorist) ali teroristična organizacija.
3.
Teroristično dejanje pomeni kaznivo dejanje, določeno v 2. členu
Mednarodne konvencije o zatiranju financiranja terorizma (Zakon o ratifikaciji
Mednarodne konvencije o zatiranju financiranja terorizma, Uradni list RS-MP,
št. 21/04), ter kaznivo dejanje terorizma in kazniva dejanja, povezana s
terorizmom, določena v poglavju Kazenskega zakonika, ki določa kazniva dejanja
zoper človečnost.
4.
Terorist je fizična oseba, ki:
-
stori ali poskuša storiti teroristično dejanje;
-
je udeležena pri storitvi terorističnega dejanja kot sostorilec,
napeljevalec ali pomagač;
-
organizira storitev terorističnega dejanja ali
-
prispeva k terorističnemu dejanju posameznika ali skupine ljudi, ki
deluje s skupnim ciljem, če ravna namerno in z namenom prispevati k izvajanju
ali nadaljevanju izvajanja terorističnega dejanja ali je seznanjena z namenom
posameznika ali skupine, da stori teroristično dejanje.
5.
Teroristična organizacija je katera koli skupina teroristov, ki:
-
stori ali poskuša storiti teroristično dejanje;
-
je udeležena pri storitvi terorističnega dejanja;
-
organizira storitev terorističnega dejanja ali
-
prispeva k terorističnemu dejanju posameznika ali skupine ljudi, ki
deluje s skupnim ciljem, če ravna namerno in z namenom prispevati k izvajanju
ali nadaljevanju izvajanja terorističnega dejanja ali je seznanjena z namenom
posameznika ali skupine, da stori teroristično dejanje.
3. člen
(pomen drugih izrazov)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji
pomen:
1.
»anonimen elektronski denar« iz 27. člena tega zakona je plačilni
instrument, ki zagotavlja anonimnost plačnika in nezmožnost sledenja plačil
tako izdajateljem elektronskega denarja kot prejemnikom plačil;
2.
»borznoposredniška družba« pomeni enako kot v zakonu, ki ureja trg
finančnih instrumentov;
3.
»davčna številka« je identifikacijski znak, ki se dodeli davčnemu
zavezancu pod pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja davčni postopek, in zakonu,
ki ureja finančno upravo, in se uporablja v zvezi z vsemi davki oziroma za
davčne namene davčnega zavezanca; za davčno številko se šteje tudi
identifikacijska številka za davčne namene, ki jo uporablja nerezident v državi
rezidentstva;
4.
»distribucijska pot« je mreža posameznikov oziroma organizacij,
udeleženih v dobavi proizvoda ali storitve končnemu uporabniku;
5.
»druga oseba civilnega prava« je organizirana združba posameznikov, ki
združuje ali bo združevala sredstva ali drugo premoženje za določen namen;
6.
»družba za upravljanje« in »družba za upravljanje države članice« pomeni
enako kot v zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje;
7.
»država članica« je država članica Evropske unije (v nadaljnjem
besedilu: EU) ali pogodbenica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru;
8.
»elektronski denar« pomeni enako kot v 11. točki prvega odstavka
4. člena Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega
denarja in plačilnih sistemih (Uradni list RS, št. 7/18, 9/18 – popr. in
102/20; v nadaljnjem besedilu: ZPlaSSlED), razen denarne vrednosti, kot je
opredeljena v 16. in 17. točki prvega odstavka 3. člena ZPlaSSlED;
9.
»evropski nadzorni organi« so Evropski bančni organ (EBA), ustanovljen z
Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski
bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi
Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 12),
zadnjič spremenjeni z Uredbo (EU) 2019/2175 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 18. decembra 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o
ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Uredbe (EU)
št. 1094/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ
za zavarovanja in poklicne pokojnine), Uredbe (EU) št. 1095/2010 o
ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje
in trge), Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe
(EU) 2016/1011 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v
finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti
investicijskih skladov, in Uredbe (EU) 2015/847 o informacijah, ki spremljajo
prenose sredstev (UL L št. 334 z dne 27. 12. 2019, str. 1; v
nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/2175/EU), (v nadaljnjem besedilu: Uredba
2010/1093/EU), Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA),
ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa in o
spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije
2009/79/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 48), zadnjič
spremenjena z Uredbo 2019/2175/EU, in Evropski organ za vrednostne papirje in
trge (ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega
organa in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa
Komisije 2009/77/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 84),
zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2021/23 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
16. decembra 2020 o okviru za sanacijo in reševanje centralnih nasprotnih
strank ter spremembi uredb (EU) št. 1095/2010, (EU) št. 648/2012, (EU)
št. 600/2014, (EU) št. 806/2014 in (EU) 2015/2365 ter direktiv
2002/47/ES, 2004/25/ES, 2007/36/ES, 2014/59/EU in (EU) 2017/1132 (UL L
št. 22 z dne 22. 1. 2021, str. 1);
10.
»Evropski bančni organ« je Evropski nadzorni organ (Evropski bančni
organ), ustanovljen z Uredbo 1093/2010/EU;
11.
»faktoring« je odkup terjatev z regresom ali brez njega;
12.
»fiat valuta« je denarno sredstvo (bankovci, kovanci, knjižni denar in
elektronski denar), ki se v državi izdaje priznava kot sredstvo menjave;
13.
»finančna analiza« je rezultat operativne ali strateške analize, ki jo
je finančna obveščevalna enota že izvedla pri opravljanju svojih nalog v skladu
z Direktivo 2015/849/EU;
14.
»finančne institucije« so zavezanci iz 3., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11.,
12., 13. in 15. točke ter podtočke a) do i) 19. točke prvega odstavka
4. člena tega zakona ter subjekti držav članic, ki opravljajo istovrstne
storitve kakor zavezanci iz v tej točki navedenih točk prvega odstavka
4. člena tega zakona;
15.
»finančna obveščevalna enota« je osrednji državni organ za sprejemanje in
analiziranje sumljivih transakcij in drugih informacij o sumih pranja denarja,
povezanih predhodnih kaznivih dejanjih ter o sumih financiranja terorizma in za
posredovanje rezultatov analiz pristojnim organom, ustanovljen v državi članici
ali tretji državi;
16.
»finančne informacije« so vse informacije ali podatki, kot so podatki o
finančnih sredstvih, gibanju sredstev ali finančnih poslovnih odnosih, s
katerimi finančna obveščevalna enota že razpolaga za namene preprečevanja in
odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma ter učinkovitega boja proti
njima;
17.
»forfetiranje« je izvozno financiranje na podlagi odkupa z diskontom in
brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim
instrumentom;
18.
»gospodarski subjekt« je gospodarska družba in podjetnik, kot sta
opredeljena v zakonu, ki ureja gospodarske družbe, zadruga, kot je opredeljena
v zakonu, ki ureja zadruge, ter posameznik oziroma posameznica (v nadaljnjem
besedilu: posameznik), ki samostojno opravlja dejavnost, kot je opredeljen v
tem zakonu;
19.
»gotovina« so bankovci ali kovanci, ki so v obtoku kot plačilno
sredstvo;
20.
»gotovinska transakcija« je vsak sprejem, izročitev ali zamenjava
gotovine, pri čemer zavezanec od stranke fizično sprejme gotovino oziroma
stranki fizično izroči gotovino v posest in razpolaganje;
21.
»huda kazniva dejanja« so oblike kriminalitete s seznama v prilogi I k
Uredbi (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o
Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in
preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi
sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in
2009/968/PNZ (UL L št. 135 z dne 24. 5. 2016, str. 53), zadnjič
spremenjeni z Uredbo (EU) 2018/1241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
12. septembra 2018 o spremembi Uredbe (EU) 2016/794 za namene vzpostavitve
Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (UL L št. 236 z
dne 19. 9. 2018, str. 72), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2016/794/EU);
22.
»igre na srečo« pomenijo enako kot v zakonu, ki ureja igre na srečo;
23.
»informacija o dejavnosti stranke, ki je fizična oseba«, je podatek o
strankinem osebnem, poklicnem ali drugem podobnem delovanju (zaposlen oziroma
zaposlena, upokojenec oziroma upokojenka, študent oziroma študentka, brezposeln
oziroma brezposelna itn.) oziroma podatek o aktivnosti stranke (na športnem,
kulturno-umetniškem, znanstvenoraziskovalnem, vzgojno-izobraževalnem ali drugem
sorodnem področju), ki pomenita ustrezno podlago za sklenitev določenega
poslovnega razmerja;
24.
»investicijsko podjetje države članice« pomeni enako kot v zakonu, ki
ureja trg finančnih instrumentov;
25.
»investicijsko podjetje tretje države« pomeni enako kot v zakonu, ki
ureja trg finančnih instrumentov;
26.
»kontokorentni odnos« je korespondenčni odnos med domačimi kreditnimi
institucijami ali domačo in tujo kreditno (oziroma drugo podobno) institucijo,
ki nastane z odprtjem računa domače kreditne institucije pri domači kreditni
instituciji ali tuje kreditne oziroma druge podobne institucije pri domači
kreditni instituciji (odprtje računa loro);
27.
»korespondenčni odnos« je dogovor, ki ga domača kreditna ali finančna
institucija sklene z domačo ali tujo kreditno, finančno ali drugo podobno
institucijo, vključno za opravljanje transakcij z vrednostnimi papirji ali
prenosov sredstev;
28.
»kreditne institucije« so zavezanci iz 1. in 2. točke prvega odstavka
4. člena tega zakona ter subjekti držav članic, ki opravljajo istovrstne
storitve kakor našteti zavezanci;
29.
»nacionalna ocena tveganja« je obsežen proces prepoznavanja in analize
glavnih tveganj pranja denarja in financiranja terorizma v določeni državi,
razvijanja ustreznih ukrepov preprečevanja pranja denarja in financiranja
terorizma na podlagi ugotovljenih tveganj ter čim bolj učinkovitega usmerjanja
razpoložljivih virov za nadzor, ublažitev oziroma odpravo ugotovljenih tveganj;
30.
»nadrejena odgovorna oseba, ki zaseda položaj višjega vodstva« je član
vodstva, ki je dovolj dobro seznanjen z izpostavljenostjo zavezanca tveganju
pranja denarja in financiranja terorizma ter je na dovolj visokem položaju, da
lahko sprejema odločitve, ki vplivajo na izpostavljenost zavezanca tveganju, in
ni nujno, da je član uprave;
31.
»navidezna banka« je kreditna ali finančna institucija oziroma druga
institucija, ki opravlja istovrstne dejavnosti in je registrirana v državi, v
kateri svojih dejavnosti ne opravlja, in ni povezana z učinkovito nadzorovano
ali drugače uravnano finančno skupino;
32.
»nepridobitne organizacije« so društva, ustanove, zavodi, verske
skupnosti in druge pravne osebe, ki niso ustanovljene z namenom pridobivanja
dobička;
33.
»nerezident« pomeni enako kot v zakonu, ki ureja devizno poslovanje;
34.
»oseba, ki zagotavlja podjetniške ali fiduciarne storitve« je vsaka
fizična ali pravna oseba, ki kot svojo poslovno dejavnost opravlja katero izmed
naslednjih storitev za tretjo osebo:
a)
ustanavlja pravne osebe,
b)
opravlja vlogo ali drugi osebi omogoča opravljati vlogo direktorja
oziroma direktorice (v nadaljnjem besedilu: direktor), poslovodje oziroma
poslovodkinje (v nadaljnjem besedilu: poslovodja) ali družbenika oziroma
družbenice (v nadaljnjem besedilu: družbenik), pri tem pa ne gre za dejansko
opravljanje poslovodne funkcije oziroma oseba ne prevzema poslovnega tveganja v
zvezi s kapitalskim vložkom v pravni osebi, v kateri je formalno družbenik,
c)
pravni osebi zagotavlja registrirani sedež, poslovni, dopisni ali
upravni naslov in druge s tem povezane storitve,
č) opravlja vlogo ali drugi osebi omogoča
opravljati vlogo skrbnika oziroma skrbnice (v nadaljnjem besedilu: skrbnik)
ustanove, sklada ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, ki sprejema,
upravlja ali razdeljuje premoženjska sredstva za določen namen, pri čemer
opredelitev ne zajema skrbnikov investicijskih skladov, vzajemnih pokojninskih
skladov in pokojninskih družb,
d)
opravlja vlogo ali drugi osebi omogoča opravljati vlogo delničarja za
račun druge osebe, razen če gre za družbo, katere vrednostni papirji so
uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu in za katero v skladu s pravnimi
akti EU ali primerljivimi mednarodnimi standardi veljajo zahteve po razkritju
podatkov;
35.
»organizirani trg« pomeni enako kot v zakonu, ki ureja trg finančnih
instrumentov;
36.
»borza« pomeni enako kot v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;
37.
»osebno ime« je sestavljeno iz imena in priimka, ki sta vsak zase lahko
sestavljena iz več besed, ki tvorijo celoto;
38.
»plačilna institucija« pomeni enako kot v zakonu, ki ureja plačilne
storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme;
39.
»plačilni račun« pomeni enako kot v zakonu, ki ureja plačilne storitve,
storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme;
40.
»posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost«, je fizična oseba, ki na
prostem trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost;
41.
»poslovno razmerje« je vsak poslovni ali drug pogodbeni odnos, ki ga
stranka sklene ali vzpostavi pri zavezancu iz prvega ali drugega odstavka
4. člena tega zakona in je povezan z opravljanjem dejavnosti zavezanca ter
se zanj ob vzpostavitvi stikov predvideva, da bo trajal, razen ko ta zakon
določa drugače;
42.
»poslovodstvo« iz 42. člena tega zakona ima enak pomen kot v
zakonu, ki ureja gospodarske družbe;
43.
»premoženje« so katera koli sredstva – materialna ali nematerialna,
opredmetena ali neopredmetena, premičnine ali nepremičnine in pravne listine
ali instrumenti v kateri koli obliki, tudi elektronski, ki dokazujejo
lastništvo ali delež na teh sredstvih;
44.
»skupina« je skupina oseb, ki jo sestavljajo nadrejene in podrejene
osebe, njene hčerinske družbe in osebe, v katerih ima nadrejena oseba ali njena
hčerinska družba udeležbo, prav tako skupina pomeni tudi povezane družbe, ki
izpolnjujejo pogoje za obvladujočo družbo v skladu z zakonom, ki ureja
gospodarske družbe;
45.
»sredstva« so finančna sredstva in koristi katere koli vrste vključno z:
a)
gotovino, čeki, denarnimi zahtevki, menicami, denarnimi nakazili in
drugimi plačilnimi sredstvi,
b)
vlogami pri zavezancih iz 4. člena tega zakona,
c)
finančnimi instrumenti, ki jih določa zakon, ki ureja trg finančnih
instrumentov, med drugim vrednostnimi papirji, s katerimi se trguje javno ali
zasebno, vključno z delnicami in deleži, certifikati, dolžniškimi instrumenti,
obveznicami, zadolžnicami, garancijami in izvedenimi finančnimi instrumenti,
č) obrestmi,
dividendami ali drugimi dohodki od sredstev,
d)
terjatvami, krediti in akreditivi,
e)
drugimi dokumenti, ki izkazujejo upravičenost do sredstev ali drugih
finančnih virov;
46.
»sredstvo elektronske identifikacije« pomeni enako kot v Uredbi (EU)
št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o
elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na
notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L št. 257 z dne
28. 8. 2014, str. 73);
47.
»stalno in začasno prebivališče« je podatek o ulici, hišni številki,
kraju, pošti in državi stalnega in začasnega prebivališča, če to obstaja;
48.
»storitve virtualnih valut« so naslednje storitve, ki jih fizična ali
pravna oseba opravlja kot svojo poslovno ali poklicno dejavnost za tretjo
osebo:
a)
menjava med fiat in virtualnimi valutami,
b)
menjava med eno ali več vrstami virtualnih valut,
c)
prenos virtualnih valut med različnimi računi ali naslovi,
č) hramba ali upravljanje virtualnih valut,
vključno z zagotavljanjem storitev varovanja zasebnih kriptografskih ključev v
imenu svojih strank, za hranjenje, shranjevanje in prenos virtualnih valut,
d)
storitve v zvezi z izdajo ali prodajo virtualnih valut;
49.
»transakcija« je vsak sprejem, izročitev, zamenjava, hramba,
razpolaganje ali drugo ravnanje z denarjem ali drugim premoženjem pri
zavezancu;
50.
»tretja država« je država, ki ni država članica;
51.
»upravljavec alternativnih investicijskih skladov« pomeni enako kot v
zakonu, ki ureja alternativne investicijske sklade;
52.
»podružnica upravljavca države članice« pomeni enako kot v zakonu, ki
ureja alternativne investicijske sklade;
53.
»podružnica upravljavca alternativnega investicijskega sklada tretje
države« pomeni enako kot v zakonu, ki ureja alternativne investicijske sklade;
54.
»urad« je Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja;
55.
»osebni dokument« je vsaka s fotografijo opremljena veljavna listina, ki
jo izda pristojni državni organ Republike Slovenije ali druge države in ki se
po pravu države izdajateljice šteje za javno listino;
56.
»virtualna valuta« je digitalna oblika vrednosti, ki je ne izda ali
jamči zanjo niti centralna banka niti javni organ in ki ni nujno vezana na
zakonito uvedeno valuto ter je brez pravnega statusa valute ali denarnega
sredstva, ampak jo fizične ali pravne osebe sprejemajo kot sredstvo menjave, ki
se lahko elektronsko prenaša, shranjuje in izmenjuje;
57.
»življenjsko zavarovanje« je zavarovanje, ki ga kot življenjsko
zavarovanje določa zakon, ki ureja zavarovalništvo.
4. člen
(zavezanci)
(1) Ukrepe za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in
financiranja terorizma, določene v tem zakonu, pred oziroma pri sprejemanju,
izročitvi, zamenjavi, hrambi, razpolaganju oziroma drugem ravnanju z denarjem
ali drugim premoženjem in pri sklepanju poslovnih razmerij izvajajo:
1.
banke in njihove podružnice v državah članicah, podružnice bank tretjih
držav in bank držav članic, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji;
2.
hranilnice;
3.
plačilne institucije, plačilne institucije z opustitvijo ter plačilne
institucije držav članic, ki v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve,
storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme, ustanovijo
podružnico v Republiki Sloveniji ali opravljajo plačilne storitve v Republiki
Sloveniji prek zastopnika;
4.
pošta, če opravlja storitve prenosa denarja (vplačila in izplačila) prek
poštne nakaznice;
5.
borznoposredniške družbe;
6.
investicijski skladi, ki prodajajo svoje lastne enote v Republiki
Sloveniji; če se investicijski sklad ne upravlja sam, se določba tega zakona,
ki velja za zavezanca, uporablja za upravljavca tega sklada;
7.
družbe za upravljanje in upravljavci alternativnih investicijskih
skladov, ki opravljajo storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti ter
pomožne storitve iz zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za
upravljanje, oziroma zakona, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih
skladov;
8.
podružnice investicijskega podjetja države članice in podružnice
investicijskega podjetja tretje države v Republiki Sloveniji;
9.
podružnice družbe za upravljanje v Republiki Sloveniji, ki opravljajo
storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve iz zakona,
ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje;
10.
podružnice upravljavca alternativnega investicijskega sklada države
članice in podružnice upravljavca alternativnega investicijskega sklada tretje
države v Republiki Sloveniji, ki opravljajo storitve gospodarjenja s finančnimi
instrumenti in pomožne storitve iz zakona, ki ureja upravljavce alternativnih
investicijskih skladov;
11.
upravljavci vzajemnih pokojninskih skladov, razen tistih, ki izvajajo
obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje v skladu z zakonom, ki ureja sistem
obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, sistem obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja in sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega
zavarovanja;
12.
pokojninske družbe;
13.
zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v
skupini življenjskih zavarovanj (v nadaljnjem besedilu: posel življenjskega
zavarovanja), podružnice zavarovalnic tretjih držav, ki imajo dovoljenje za
opravljanje poslov življenjskega zavarovanja, in podružnice zavarovalnic držav
članic, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja in
ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji;
14.
družbe za izdajo elektronskega denarja, družbe za izdajo elektronskega
denarja z opustitvijo, podružnice družb za izdajo elektronskega denarja tretjih
držav ter družbe za izdajo elektronskega denarja države članice, ki ustanovijo
podružnico v Republiki Sloveniji ali distribuirajo in unovčujejo elektronski
denar v Republiki Sloveniji v svojem imenu prek distributerja;
15.
menjalci;
16.
revizijske družbe;
17.
prireditelji in koncesionarji, ki prirejajo igre na srečo;
18.
zastavljalnice;
19.
pravne in fizične osebe, pri opravljanju njihovih poslovnih ali
poklicnih dejavnosti:
a)
dajanja kreditov oziroma posojil, ki vključuje tudi potrošniške kredite,
hipotekarne kredite, faktoring in financiranje komercialnih poslov, vključno s
forfetiranjem,
b)
finančnega zakupa (lizinga),
c)
izdajanja in upravljanja drugih plačilnih sredstev (npr. menic in
potovalnih čekov), pri čemer ne gre za plačilno storitev v skladu z zakonom, ki
ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne
sisteme,
č) storitev
virtualnih valut ali drugih poslov, vključenih v te storitve,
d)
izdajanja garancij in drugih jamstev,
e)
upravljanja naložb za tretje osebe in svetovanja v zvezi s tem ter
upravljanja naložb Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja Slovenski
državni holding,
f)
oddajanja sefov,
g)
posredovanja pri sklepanju kreditnih in posojilnih poslov, razen tistih
pravnih in fizičnih oseb, pri katerih dejavnost posredništva ni glavna
dejavnost in poslov ne sklepajo v imenu in za račun finančne ali kreditne
institucije (kreditni posredniki v pomožni funkciji),
h)
zavarovalnega zastopstva pri sklepanju pogodb o življenjskem
zavarovanju,
i)
zavarovalnega posredništva pri sklepanju pogodb o življenjskem
zavarovanju,
j)
računovodskih storitev,
k)
storitev davčnega svetovanja ali kadar kot glavno poslovno ali poklicno
dejavnost opravljajo storitev neposrednega ali posrednega zagotavljanja
materialne pomoči, pomoči ali svetovanja o davčnih zadevah,
l)
podjetniških ali fiduciarnih storitev,
m)
prometa plemenitih kovin in dragih kamnov ter izdelkov iz njih,
n)
trgovanja ali posredovanja v trgovini z umetniškimi deli, tudi ko to
izvajajo umetniške galerije, dražbene hiše in prostocarinska območja, ter
hrambe umetniških del, ko to izvajajo prostocarinska območja,
o)
organiziranja ali izvajanja dražb,
p)
poslovanja z nepremičninami, kamor spadajo poslovanje z lastnimi
nepremičninami, oddajanje ali obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin ter
posredništvo v prometu z nepremičninami,
r)
izvajanja ukrepov za krepitev stabilnosti bank v Republiki Sloveniji v
skladu z zakonom, ki ureja ukrepe Republike Slovenije za krepitev stabilnosti
bank,
s)
prometa plemenskih konj.
(2) Ukrepi za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in
financiranja terorizma, določeni v tem zakonu, se v skladu z določbami III.
poglavja tega zakona izvajajo tudi pri odvetnikih oziroma odvetnicah (v
nadaljnjem besedilu: odvetnik), odvetniških družbah in notarjih oziroma notarkah
(v nadaljnjem besedilu: notar), vendar le v obsegu, določenem v
IV. poglavju tega zakona.
(3) Izraz zavezanec se v tem zakonu uporablja kot skupni
izraz za zavezance oziroma zavezanke (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) iz
prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Kadar fizična oseba, ki izvaja dejavnost iz 16. in
17. točke, podtočke j), k), l) ali p) 19. točke prvega odstavka tega člena
ali dejavnost iz drugega odstavka tega člena, to dejavnost izvaja v okviru
delovnega razmerja pri pravni osebi, samostojnem podjetniku posamezniku ali
posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost, se naloge in obveznosti iz
17. člena tega zakona nanašajo na pravno osebo, samostojnega podjetnika
posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in ne na fizično
osebo.
5. člen
(register ponudnikov storitev virtualnih valut)
(1) Vzpostavi se register ponudnikov storitev virtualnih
valut z namenom zagotavljanja nadzora s področja preprečevanja pranja denarja
in financiranja terorizma nad ponudniki teh storitev. Register vzdržuje in
upravlja urad.
(2) Ponudniki iz prejšnjega odstavka, ki imajo sedež ali
podružnico v Republiki Sloveniji, se pred začetkom izvajanja storitev
virtualnih valut vpišejo v register iz prejšnjega odstavka.
(3) Ponudniki storitev virtualnih valut zahtevi za vpis v
register iz prvega odstavka tega člena, ki se vloži pri uradu, priložijo
naslednje podatke in dokazila:
-
o pravni osebi, samostojnem podjetniku posamezniku ali posamezniku, ki
samostojno opravlja dejavnost: firma, naslov, sedež, matična številka in davčna
številka;
-
o svojih zakonitih zastopnikih ali nosilcu dejavnosti samostojnega
podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost:
osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, enotna matična številka
občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO) ali datum in kraj rojstva, davčna
številka, državljanstvo;
-
o svojih dejavnostih: oznaka standardne klasifikacije dejavnosti (SKD,
NACE ali druga primerljiva oznaka dejavnosti) in opis načina opravljanja
storitev virtualnih valut;
-
o svojih dejanskih lastnikih: osebno ime, naslov stalnega in začasnega
prebivališča, datum rojstva, državljanstvo ter višina lastniškega deleža ali
drug način nadzora;
-
za svoje zakonite zastopnike oziroma nosilca dejavnosti samostojnega
podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter
za svoje dejanske lastnike izpis iz kazenske evidence.
(4) Spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka ponudniki
storitev virtualnih valut sporočijo uradu v osmih dneh od nastanka spremembe.
(5) Urad zahtevo za vpis v register zavrne, če je bil
zakoniti zastopnik, poslovodja, nosilec dejavnosti samostojnega podjetnika
posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali dejanski
lastnik ponudnika iz prvega odstavka tega člena pravnomočno obsojen zaradi
kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti,
ali zaradi enega od naslednjih kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti:
prikrivanja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti, pranja
denarja ali izdaje tajnih podatkov, dokler trajajo pravne posledice obsodbe.
(6) Podatke o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka
pridobi urad od vložnika zahteve za vpis v register ali osebe, ki je neposredno
odgovorna za vodenje poslov vložnika zahteve za vpis v register, lahko pa jih
pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc pristojnih organov.
(7) Podatki iz prve alineje tretjega odstavka tega člena so
javni.
(8) Za odločanje urada o zahtevi za vpis v register se
uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(9) Minister oziroma ministrica, pristojna za finance (v
nadaljnjem besedilu: minister) podrobneje določi pravila o vzpostavitvi in
vodenju registra.
(10) Ponudniki storitev virtualnih valut v desetih dneh po
vpisu v register iz prvega odstavka tega člena pisno obvestijo urad o
ponudnikih, vključenih v njihove storitve virtualnih valut. Če se sodelovanje
med ponudniki storitev virtualnih valut in ponudniki, vključenimi v njihove
storitve virtualnih valut, začne po vpisu v register, urad o sodelovanju
obvestijo v desetih delovnih dneh po začetku sodelovanja.
6. člen
(izbris iz registra ponudnikov storitev virtualnih valut)
(1) Urad izbriše ponudnika iz registra iz prejšnjega člena,
če:
1.
ne izpolnjuje več pogojev za vpis v register iz prejšnjega člena;
2.
ponudnik pisno obvesti urad o prenehanju opravljanja storitev virtualnih
valut;
3.
je ponudnik prenehal obstajati ali se je zoper njega začel stečajni
postopek ali postopek prisilnega prenehanja v skladu z zakonom, ki ureja
finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, ali
4.
če Banka Slovenije ali urad pri nadzoru ponudnika ugotovita kršitve
določb tega zakona, ki so hujše narave zaradi višine povzročene škode, višine
neposredno ali posredno pridobljene protipravne premoženjske koristi za
ponudnika ali zaradi ponavljanja kršitev ponudnika, zaradi katerih je pri
ponudniku izkazano povečano tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma.
(2) Ponudnik storitev virtualnih valut ne sme več sklepati
poslov v zvezi z izvajanjem teh dejavnosti:
1.
v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka z dnem vročitve odločbe o
izbrisu iz registra;
2.
v primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka z dnem oddaje pisnega
obvestila o prenehanju opravljanja teh storitev uradu;
3.
v primeru iz 3. točke prejšnjega odstavka z dnem prenehanja delovanja
ali z dnem objave oklica o začetku stečajnega postopka ali postopka prisilne
likvidacije;
4.
v primeru iz 4. točke prejšnjega odstavka z dnem vročitve obvestila o
začetku postopka izbrisa iz registra.
(3) Začetek postopka za izbris iz registra iz razlogov iz 4.
točke prvega odstavka tega člena urad začne po uradni dolžnosti ali na predlog
Banke Slovenije.
(4) Za odločanje urada o izbrisu iz registra se uporabljajo
določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
7. člen
(zavezanci, ki poslujejo z nepremičninami)
Zavezanci iz podtočke p) 19. točke prvega odstavka
4. člena tega zakona, ki oddajajo lastne ali najete nepremičnine ali
posredujejo pri oddajanju ali najemanju nepremičnin, izvajajo naloge iz
17. člena tega zakona, če mesečna najemnina za posamezno nepremičnino
znaša 10.000 eurov ali več.
8. člen
(zavezanci v zvezi z umetniškimi deli)
Zavezanci iz podtočke n) 19. točke prvega odstavka
4. člena tega zakona izvajajo naloge iz 17. člena tega zakona, če
vrednost transakcije ali vrste povezanih transakcij znaša 10.000 eurov ali več.
9. člen
(izjeme v zvezi z igrami na srečo)
(1) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada)
lahko določi, da so prireditelji iger na srečo iz 17. točke prvega odstavka 4. člena
tega zakona, pri katerih je nizko tveganje za pranje denarja ali financiranje
terorizma, v celoti ali delno izvzeti iz izvajanja ukrepov, ki se nanašajo na
naloge in obveznosti iz drugega odstavka 17. člena tega zakona.
(2) Vlada sprejme pravni akt iz prejšnjega odstavka po oceni
tveganja, ki jo izvede Finančna uprava Republike Slovenije v sodelovanju z
uradom. Pri pripravi ocene tveganja se upoštevajo naslednji dejavniki:
-
obseg opravljanja storitve igre na srečo,
-
stopnja ranljivosti igre na srečo in transakcije,
-
uporabljene plačilne metode in
-
ugotovitve nacionalne ocene tveganja iz prvega odstavka 13. člena
tega zakona in poročila Evropske komisije o ocenjenih tveganjih pranja denarja
in financiranja terorizma (v nadaljnjem besedilu: nadnacionalna ocena
tveganja).
(3) Določbe iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne
uporabljajo za koncesionarje, ki prirejajo posebne igre na srečo v igralnicah
oziroma igralnih salonih.
(4) Vsako odločitev o izvzetju prirediteljev iger na srečo iz
izvajanja določb tega zakona Finančna uprava Republike Slovenije sporoči
Evropski komisiji.
10. člen
(posebne določbe v zvezi z igrami na srečo)
(1) Ob upoštevanju določb zakona, ki ureja igre na srečo,
član uprave koncesionarja, ki prireja posebne igre na srečo, osebe, ki
opravljajo vodstvene funkcije pri koncesionarju, dejanski lastnik
koncesionarja, družbenik oziroma delničar s pomembnim poslovnim deležem oziroma
številom delnic in njun dejanski lastnik, ne smejo biti pravnomočno obsojeni na
zaporno kazen zaradi kaznivega dejanja zoper človečnost, življenje in telo,
človekovo zdravje, premoženje, gospodarstvo, pravni promet, uradno dolžnost in
javna pooblastila ali javni red in mir.
(2) Potrdilo iz kazenske evidence ministrstva pristojnega za
pravosodje, mora koncesionar iz prejšnjega odstavka priložiti k vlogi za
dodelitev koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo, kot jo ureja zakon,
ki ureja igre na srečo.
(3) Nadzorni organ, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja igre
na srečo, lahko koncesionarju iz prvega odstavka tega člena z odločbo prepove
opravljanje dejavnosti v trajanju do treh let, če so bili član uprave
koncesionarja, osebe, ki opravljajo vodstvene funkcije pri koncesionarju,
dejanski lastnik koncesionarja, družbenik oziroma delničar s pomembnim poslovnim
deležem oziroma številom delnic ali njun dejanski lastnik, pravnomočno obsojeni
na zaporno kazen zaradi storitve kaznivih dejanj zoper življenje in telo,
človekovo zdravje, premoženje, gospodarstvo, pravni promet, uradno dolžnost in
javna pooblastila ali javni red in mir, če je glede na dejanske okoliščine
možno utemeljeno sklepati, da pri koncesionarju obstaja povečano tveganje za
pranje denarja ali financiranje terorizma.
(4) Pri določanju trajanja prepovedi opravljanja dejavnosti
nadzorni organ upošteva odnos koncesionarja do storitve kaznivega dejanja ter
odnos do posledice kaznivega dejanja vključno s pridobljeno koristjo.
(5) Izpolnjevanje pogojev glede nekaznovanosti v skladu s
prvim odstavkom tega člena nadzira pooblaščena oseba nadzornega organa, ki po
zakonu, ki ureja igre na srečo, izvaja naloge nadzora pri koncesionarju.
11. člen
(izjeme v zvezi z občasnim opravljanjem finančne dejavnosti)
(1) Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki oziroma
samostojne podjetnice posameznice (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetniki
posamezniki) in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ki le občasno
ali v omejenem obsegu izvajajo finančno dejavnost iz 15. točke in podtočke a)
do g) 19. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona in pri katerih
obstaja nizko tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma, so lahko
izvzeti iz izvajanja določb tega zakona, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
finančna dejavnost je pomožna in je neposredno povezana z glavno
dejavnostjo,
2.
čisti letni prihodek pomožne finančne dejavnosti ne presega 100.000
eurov ali ne znaša več kot pet odstotkov skupnega čistega letnega prihodka
zavezanca,
3.
njihova glavna dejavnost niso:
-
revizijske storitve,
-
prirejanje iger na srečo,
-
računovodske storitve,
-
storitve davčnega svetovanja,
-
poslovanje z nepremičninami,
-
podjetniške ali fiduciarne storitve ali
-
notarske in odvetniške storitve,
4.
največja možna vrednost transakcije na stranko in posamezno transakcijo
– ne glede na to, ali poteka v eni ali več transakcijah, ki se zdijo povezane –
ne sme presegati 1.000 eurov in
5.
finančna dejavnost se zagotavlja samo osebam, ki so stranke v zvezi z
opravljanjem glavne dejavnosti, in ni splošno dostopna javnosti.
(2) Prejšnji odstavek ne velja za pravne osebe, samostojne
podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, če
izvajajo denarna nakazila v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve,
storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme.
(3) Osebe iz prvega odstavka tega člena vložijo vlogo za
opustitev izvajanja določb tega zakona pri uradu. Vlogi priložijo dokumentacijo
o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena in o izvedeni oceni
tveganja finančne dejavnosti za pranje denarja in financiranje terorizma. Pri
oceni tveganja pranja denarja ali financiranja terorizma posebno pozornost
namenijo vsaki finančni dejavnosti, za katero je zaradi njene narave še posebej
verjetno, da se bo uporabila ali zlorabila za namene pranja denarja ali
financiranja terorizma.
(4) O vlogi iz prejšnjega odstavka urad odloči z odločbo v
skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
(5) Odločba iz prejšnjega odstavka se izda za dve leti. Za
vnovični izvzem iz izvajanja določb tega zakona se vloži novo vloga v skladu s
tretjim odstavkom tega člena.
(6) Če se okoliščine, na podlagi katerih je bila izdana
odločba, pred potekom veljavnosti odločbe spremenijo, oseba iz prvega odstavka
tega člena urad obvesti o nastalih spremembah v roku petnajstih dni od nastanka
sprememb. Urad lahko na podlagi takega obvestila ali na podlagi drugih
informacij po uradni dolžnosti izda novo odločbo, s katero razveljavi prejšnjo
odločbo ter na novo odloči o dovoljenju za opustitev izvajanja določb tega
zakona glede na spremenjene okoliščine.
(7) Urad enkrat letno obvesti Evropsko komisijo o odločbah,
izdanih na podlagi tega člena.
II. POGLAVJE
SODELOVANJE IN NACIONALNA OCENA TVEGANJA
12. člen
(sodelovanje pristojnih organov)
Urad, nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega
zakona in drugi organi, pristojni za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja
in financiranja terorizma, med seboj sodelujejo in usklajujejo izvajanje
politik in dejavnosti boja proti pranju denarja in financiranju terorizma. Za
doseganje strateških in operativnih ciljev pristojni organi lahko sklepajo
sporazume o medsebojnem sodelovanju in ustanavljajo medresorske delovne
skupine.
13. člen
(nacionalna ocena tveganja)
(1) Za ugotovitev, oceno, razumevanje in ublažitev tveganj
pranja denarja in financiranja terorizma Republika Slovenija izvede nacionalno
oceno tveganja za pranje denarja in financiranje terorizma, ki se posodobi
najmanj vsake štiri leta.
(2) Vlada za izvedbo nacionalne ocene tveganja pranja denarja
in financiranja terorizma v Republiki Sloveniji ustanovi stalno medresorsko
delovno skupino. Naloge stalne medresorske delovne skupine so:
1.
izvedba nacionalne ocene tveganja pranja denarja in financiranja
terorizma v Republiki Sloveniji;
2.
priprava poročila o ugotovljenih nacionalnih tveganjih pranja denarja in
financiranja terorizma;
3.
priprava predlogov ukrepov in akcijskega načrta za ublažitev
ugotovljenih tveganj pranja denarja in financiranja terorizma;
4.
izvedba drugih analiz s področja pranja denarja in financiranja
terorizma, pri katerih je potrebno sodelovanje in usklajevanje med različnimi
institucijami, in priprava poročil o izvedenih analizah.
(3) Delo in naloge stalne medresorske delovne skupine iz
prejšnjega odstavka usmerja in usklajuje urad.
(4) Vlada na podlagi predloga iz 3. točke drugega odstavka
tega člena sprejme akcijski načrt za ublažitev ugotovljenih tveganj pranja
denarja in financiranja terorizma.
(5) Pri izvajanju nacionalne ocene tveganja iz prvega
odstavka tega člena se upoštevajo ugotovitve nadnacionalne ocene tveganja.
14. člen
(poročilo in namen nacionalne ocene tveganja)
(1) Urad s poročilom o ugotovitvah nacionalne ocene tveganja
pranja denarja in financiranja terorizma iz 2. točke drugega odstavka
prejšnjega člena seznani vlado ter povzetek ocene in njenih posodobitev javno
objavi na način, da objava ne vsebuje zaupnih podatkov.
(2) Ugotovitve iz poročila nacionalne ocene tveganja so
namenjene:
1.
izboljšanju nacionalne ureditve odkrivanja in preprečevanja pranja denarja
in financiranja terorizma zlasti z opredelitvijo sektorjev ali dejavnosti, pri
katerih zavezanci uporabljajo strožje ukrepe v zvezi s pregledom stranke in
drugimi obveznostmi iz tega zakona;
2.
ugotavljanju sektorjev ali dejavnosti neznatnega ali povečanega tveganja
pranja denarja in financiranja terorizma;
3.
opredeljevanju prednostne razporeditve vseh virov in sredstev,
namenjenih za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma;
4.
pripravljanju ustreznih predpisov za posamezne sektorje ali dejavnosti v
skladu z ugotovljenimi tveganji pranja denarja in financiranja terorizma;
5.
zavezancem kot pomoč pri izvedbi njihovih ocen tveganja pranja denarja
in financiranja terorizma;
6.
poročanju o institucionalni strukturi in splošnih postopkih nacionalne
ureditve odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma,
vključno s finančno obveščevalno enoto, davčnimi organi in tožilstvi, ter o
dodeljenih človeških in finančnih virih in
7.
poročanju o nacionalnih prizadevanjih ter človeških in finančnih virih,
namenjenih boju proti pranju denarja in financiranju terorizma.
(3) Aktivnosti iz prejšnjega odstavka usmerja in usklajuje
urad.
(4) Vlada določi sektorje ali dejavnosti neznatnega ali
povečanega tveganja pranja denarja ali financiranja terorizma iz 2. točke
drugega odstavka tega člena.
15. člen
(obveščanje držav članic in evropskih institucij)
Urad seznani Evropsko komisijo, Evropski bančni organ in
druge države članice z nazivom stalne medresorske delovne skupine iz drugega
odstavka 13. člena tega zakona in s povzetkom poročila nacionalne ocene
tveganja pranja denarja in financiranja terorizma iz prvega odstavka prejšnjega
člena ter z njegovimi posodobitvami.
16. člen
(priporočila Evropske komisije)
(1) V okviru ureditve preprečevanja pranja denarja in
financiranja terorizma v Republiki Sloveniji se lahko upoštevajo priporočila
Evropske komisije o ukrepih, primernih za ublažitev tveganj, ugotovljenih v
nadnacionalni oceni tveganja.
(2) Če se Republika Slovenija odloči, da ne bo upoštevala
priporočil iz prejšnjega odstavka, o tem obvesti Evropsko komisijo in navede
razloge za takšno odločitev.
III. POGLAVJE
NALOGE IN OBVEZNOSTI ZAVEZANCEV
3.1 Splošna določba
17. člen
(naloge in obveznosti zavezancev)
(1) Zaradi odkrivanja ter preprečevanja pranja denarja in
financiranja terorizma zavezanci pri opravljanju svojih dejavnosti izvajajo
naloge, določene s tem zakonom in predpisi, sprejetimi na njegovi podlagi.
(2) Naloge iz prejšnjega odstavka obsegajo:
1.
izdelavo ocene tveganja pranja denarja in financiranja terorizma;
2.
vzpostavitev politik, kontrol in postopkov za učinkovito ublažitev in
obvladovanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma;
3.
izvajanje ukrepov za poznavanje stranke (v nadaljnjem besedilu: pregled
stranke) na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon;
4.
sporočanje predpisanih in zahtevanih podatkov ter predložitev
dokumentacije uradu na podlagi tega zakona;
5.
imenovanje pooblaščenca oziroma pooblaščenke (v nadaljnjem besedilu:
pooblaščenec) in namestnikov pooblaščenca ter zagotovitev pogojev za njihovo
delo;
6.
skrb za redno strokovno usposabljanje zaposlenih ter zagotovitev redne
notranje kontrole nad opravljanjem nalog na podlagi tega zakona;
7.
pripravo seznama indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v
zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja
terorizma;
8.
zagotovitev varstva in hrambe podatkov ter upravljanje s tem zakonom
predpisanih evidenc;
9.
izvajanje politik in postopkov skupine ter ukrepov odkrivanja in
preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v lastnih podružnicah in
hčerinskih družbah v večinski lasti v državah članicah in v tretjih državah;
10.
izvajanje drugih nalog in obveznosti na podlagi tega zakona in
predpisih, sprejetih na njegovi podlagi.
(3) Zavezanec lahko eno ali več nalog iz prejšnjega odstavka
izvede s pomočjo enega ali več zunanjih izvajalcev, razen nalog iz 4., 5., 6.
in 9. točke prejšnjega odstavka. Če je zavezanec del skupine, lahko eno ali več
nalog iz prejšnjega odstavka, razen imenovanja in izvajanja nalog pooblaščenca iz
83. člena tega zakona, izvede s pomočjo zunanjega izvajalca, ki je del
iste skupine, če so izpolnjeni pogoji iz 135. člena tega zakona.
(4) Zavezanec odgovarja za to, da zunanji izvajalec izvede
vse naloge v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
Odgovornost za izpolnjevanje obveznosti v skladu s tem zakonom nosi zavezanec,
ki posamezne naloge izvede s pomočjo zunanjega izvajalca.
(5) Zavezanec pri sklenitvi, trajanju in odpovedi naročila
zunanjemu izvajalcu ravna kot dober gospodar s potrebno skrbnostjo in pisno
določi obveznosti, ki izhajajo iz naročila za izvedbo posamezne naloge. Pri tem
zavezanec za ustrezno ureditev pogodbene obdelave osebnih podatkov upošteva
tudi določbe o zahtevah glede zunanjega izvajanja obdelave osebnih podatkov,
določene v 28. členu Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 27. aprila. 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov
o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES
(Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov) (UL L št. 119 z dne 4. 5.
2016, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Splošna uredba o varstvu osebnih
podatkov).
(6) Okoliščina, da zavezanec posamezno nalogo izvede s
pomočjo zunanjega izvajalca, ne sme vplivati na kakovost izvedbe notranjih kontrol
ali nadzornih organov ovirati pri izvedbi.
3.2 Ocena in obvladovanje tveganja
18. člen
(ocena tveganja za pranje denarja in financiranje terorizma)
(1) Tveganje pranja denarja in financiranja terorizma je
tveganje, da bo stranka izrabila finančni sistem za pranje denarja ali
financiranje terorizma oziroma da bo poslovno razmerje, transakcijo, produkt,
storitev ali distribucijsko pot ob upoštevanju dejavnika geografskega tveganja
(država ali geografsko območje) posredno ali neposredno uporabila za pranje
denarja ali financiranje terorizma.
(2) Zavezanec oceni tveganje posamezne skupine ali vrste
stranke, poslovnega razmerja, transakcije, produkta, storitve ali
distribucijske poti in upošteva dejavnike geografskega tveganja glede na možne
zlorabe za pranje denarja ali financiranje terorizma.
(3) Na podlagi tveganj, ugotovljenih v skladu s prejšnjim
odstavkom, zavezanec izdela oceno tveganja svojega poslovanja (ocena tveganja
zavezanca).
(4) Na podlagi tveganj, ugotovljenih v skladu z drugim in
tretjim odstavkom tega člena, zavezanec izdela oceno tveganja, prek katere
presoja tveganost posamezne stranke za pranje denarja in financiranje terorizma
(ocena tveganja stranke).
(5) Zavezanci, ki imajo podružnice in hčerinske družbe v
večinski lasti v državah članicah in v tretjih državah, izdelajo tudi oceno
tveganja skupine upoštevajoč tveganja, ki so jim izpostavljene njihove
podružnice in hčerinske družbe v večinski lasti ter skupina kot celota (ocena
tveganja skupine).
(6) Ocena tveganja in postopek določanja ocene tveganja iz
drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena odražata posebnost
zavezanca in njegovega poslovanja.
(7) Oceno tveganja iz drugega, tretjega, četrtega in petega
odstavka tega člena zavezanec pripravi v skladu s smernicami, ki jih izda
pristojni nadzorni organ iz prvega odstavka 152. člena tega zakona v
skladu s svojimi pooblastili, ter ob upoštevanju poročila o ugotovitvah
nacionalne ocene tveganja in nadnacionalne ocene tveganja.
(8) Ugotovitve ocene tveganja iz drugega, tretjega, četrtega
in petega odstavka tega člena zavezanec dokumentira in posodablja najmanj vsaki
dve leti. Dokumentirane ugotovitve so na voljo pristojnim nadzornim organom iz
prvega odstavka 152. člena tega zakona na njihovo zahtevo.
(9) Zavezanec ob vseh pomembnih spremembah svojih poslovnih
procesov, kot so na primer uvedba novega produkta, nove poslovne prakse,
vključno z novimi distribucijskimi potmi, uvedba nove tehnologije za nove in
obstoječe produkte ali organizacijske spremembe, opravi ustrezno oceno, kako te
spremembe vplivajo na izpostavljenost zavezanca tveganju pranja denarja ali
financiranja terorizma.
(10) Zavezanec oceno tveganja iz prejšnjega odstavka izvede
pred uvedbo spremembe iz prejšnjega odstavka in v skladu z ugotovitvami sprejme
ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganja pranja denarja ali financiranja
terorizma.
19. člen
(neznatno in povečano tveganje za pranje denarja in
financiranje terorizma)
(1) Če zavezanec oceni, da stranka, poslovno razmerje,
transakcija, produkt, storitev, distribucijska pot, država ali geografsko
območje pomenijo neznatno tveganje za pranje denarja ali financiranje
terorizma, lahko izvaja ukrepe poenostavljenega pregleda stranke v skladu z
določbami tega zakona o poenostavljenem pregledu stranke (62. in
63. člen).
(2) Če zavezanec oceni, da stranka, poslovno razmerje,
transakcija, produkt, storitev, distribucijska pot, država ali geografsko
območje pomenijo povečano tveganje za pranje denarja ali financiranje
terorizma, izvaja ukrepe poglobljenega pregleda stranke v skladu z določbami
tega zakona o poglobljenem pregledu stranke (64. do 70. člen).
20. člen
(obvladovanje tveganj pranja denarja in financiranja
terorizma)
(1) Zavezanec za učinkovito ublažitev in obvladovanje tveganj
pranja denarja in financiranja terorizma, ugotovljenih na podlagi
18. člena tega zakona, vzpostavi in izvaja učinkovite politike, kontrole
in postopke, ki so sorazmerni glede na njegovo dejavnost in velikost (kot npr.
velikost in sestavo zavezanca, obseg in sestavo poslov, vrste strank, s
katerimi posluje zavezanec, vrste produktov, ki jih ponuja zavezanec).
(2) Politike, kontrole in postopki iz prejšnjega odstavka
vključujejo:
1.
razvoj notranjih politik, kontrol in postopkov, ki se nanašajo na:
-
modele upravljanja tveganj,
-
skrbni pregled stranke,
-
sporočanje podatkov uradu,
-
varstvo in hrambo podatkov ter upravljanje evidenc,
-
notranjo kontrolo nad opravljanjem nalog s področja odkrivanja in
preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma,
-
zagotavljanje skladnosti s predpisi,
-
varno zaposlovanje ter po potrebi varnostno preverjanje zaposlenih v
skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke,
-
izobraževanje in usposabljanje zaposlenih, ter
2.
vzpostavitev samostojne službe notranje revizije za preverjanje
notranjih politik, kontrol in postopkov iz prejšnje točke, če je zavezanec
srednja ali velika družba v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
(3) Zavezanec, ki je srednja ali velika družba v skladu z
zakonom, ki ureja gospodarske družbe, imenuje enega od članov upravnega ali
poslovodnega organa, odgovornega za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka in
za zagotavljanje skladnosti poslovanja z zakoni in drugimi predpisi s področja
odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.
(4) Za učinkovito ublažitev in obvladovanje tveganj, kot
izhaja iz prvega odstavka tega člena, zavezanci iz 4. člena tega zakona,
ki imajo podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti v državah članicah
ali v tretjih državah, vzpostavijo učinkovite politike, kontrole in postopke,
sorazmerne glede na tveganost skupine kot celote. Pri tem se smiselno
uporabljajo drugi odstavek tega člena in druge določbe tega zakona.
(5) Pred uvedbo politik, kontrol in postopkov zavezanci
pridobijo odobritev lastnega vodstva ter v skladu s smernicami nadzornih
organov iz prvega odstavka 152. člena tega zakona spremljajo in po potrebi
okrepijo sprejete ukrepe.
3.3 Pregled stranke
3.3.1 Splošne določbe
21. člen
(sestavni deli pregleda stranke)
(1) Če ta zakon ne določa drugače, pregled stranke obsega
naslednje ukrepe:
1.
ugotavljanje istovetnosti stranke in preverjanje njene istovetnosti na
podlagi verodostojnih, neodvisnih in objektivnih virov;
2.
ugotavljanje dejanskega lastnika stranke;
3.
pridobitev podatkov o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja
ali transakcije ter drugih podatkov na podlagi tega zakona;
4.
redno skrbno spremljanje poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri
zavezancu.
(2) Zavezanec pri izvajanju ukrepov iz 1. in 2. točke
prejšnjega odstavka preveri, da ima vsaka oseba, ki nastopa v imenu stranke,
pravico zastopanja ali pooblastilo te stranke, ter v skladu s tem zakonom
ugotovi in preveri istovetnost vsake osebe, ki nastopa v imenu stranke.
(3) Zavezanec pri izvajanju ukrepov iz prvega odstavka tega
člena ne glede na obliko pregleda stranke izvede tudi postopek, s katerim v
skladu s 66. členom tega zakona ugotavlja politično izpostavljenost
stranke oziroma dejanskega lastnika.
(4) Zavezanec izvaja vse ukrepe pregleda stranke iz prvega in
drugega odstavka tega člena, pri čemer obseg izvajanja ukrepov določi ob
upoštevanju tveganja pranja denarja in financiranja terorizma.
(5) Pri določanju obsega izvajanja ukrepov iz prejšnjega
odstavka zavezanec upošteva vsaj:
-
namen sklenitve in naravo poslovnega razmerja,
-
višino sredstev, vrednost premoženja ali obseg transakcij,
-
čas trajanja poslovnega razmerja in
-
skladnost poslovanja z namenom sklenitve poslovnega razmerja.
(6) Zavezanec postopke izvajanja ukrepov iz prvega in drugega
odstavka tega člena in način določanja obsega iz četrtega in petega odstavka
tega člena opredeli v svojih notranjih aktih.
(7) Zavezanec nadzornim organom iz prvega odstavka
152. člena tega zakona na njihovo zahtevo predloži ustrezne analize,
listine in druge podatke, s katerimi izkazuje, da so izvedeni ukrepi primerni
glede na ugotovljena tveganja pranja denarja in financiranja terorizma.
22. člen
(obveznost pregleda stranke)
(1) Zavezanec pod pogoji, ki jih določa ta zakon, opravi
pregled stranke v naslednjih primerih:
1.
pri sklepanju poslovnega razmerja s stranko;
2.
pri vsaki transakciji v vrednosti 15.000 eurov ali več ne glede na to,
ali poteka posamično ali z več transakcijami, ki so med seboj očitno povezane;
3.
pri prirediteljih in koncesionarjih, ki prirejajo igre na srečo, ob
izplačilih dobitkov, vplačilu stav ali obojem, kadar gre za transakcije v
vrednosti 2.000 eurov ali več, ne glede na to, ali transakcija poteka posamično
ali z več transakcijami, ki so med seboj očitno povezane;
4.
pri dvomu o verodostojnosti in ustreznosti predhodno pridobljenih
podatkov o stranki ali dejanskem lastniku stranke;
5.
vedno, kadar so v zvezi s transakcijo, stranko, sredstvi ali premoženjem
razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, ne glede na vrednost
transakcije.
(2) Če zavezanec s stranko sklepa dodatno poslovno razmerje
ali na podlagi že vzpostavljenega poslovnega razmerja izvaja transakcije iz 2.
in 3. točke prejšnjega odstavka, zavezanec pridobi le manjkajoče podatke iz
drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka 53. člena tega zakona, in
sicer pod pogojem, da je predhodno opravil pregled stranke na način, kot to
določa 21. člen tega zakona, in da je v okviru rednega spremljanja
poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri zavezancu, zagotovil ustrezno
preverjanje in posodabljanje predhodno pridobljenih listin in podatkov o
stranki.
(3) Pri transakcijah iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega
člena prireditelj in koncesionar, ki prirejata igre na srečo, preverita
istovetnost stranke, ki opravlja transakcijo, in pridobita predpisane podatke,
ko se transakcija opravi pri blagajni ali na drugih vplačilnih ali izplačilnih
mestih glede na vrsto igre na srečo ali načina igranja.
(4) Za sklenitev poslovnega razmerja se v skladu s tem
zakonom šteje tudi registracija stranke za udeležbo v sistemu prirejanja iger
na srečo pri prirediteljih in koncesionarjih, ki prirejajo igre na srečo po
internetu ali drugih telekomunikacijskih sredstvih, ter izvajanje transakcije iz
3. točke prvega odstavka tega člena pri prirediteljih in koncesionarjih, ki
prirejajo igre na srečo.
(5) Kot sklenitev poslovnega razmerja med stranko in družbo
za upravljanje se v skladu s tem zakonom šteje tudi pristop stranke k pravilom
upravljanja vzajemnega sklada te družbe za upravljanje. Pristop k pravilom
upravljanja drugega vzajemnega sklada iste družbe za upravljanje se ne šteje za
sklenitev novega poslovnega razmerja v skladu s tem zakonom.
(6) Kot sklenitev poslovnega razmerja med stranko in zavezancem
iz 6. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona se v skladu s tem zakonom
šteje tudi pristop stranke k pravilom upravljanja investicijskega sklada
oziroma drugi listini, na podlagi katere vlagatelj pristopi k investicijskemu
skladu. Pristop k pravilom upravljanja drugega investicijskega sklada, ki ga
upravlja ista družba za upravljanje oziroma upravljavec alternativnega
investicijskega sklada, se ne šteje za sklenitev novega poslovnega razmerja v
skladu s tem zakonom.
23. člen
(obveznost pregleda stranke pri občasnih transakcijah)
(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena zavezanec pod
pogoji, ki jih določa ta zakon, opravi pregled stranke tudi pri vsaki občasni
transakciji, ki pomeni prenos sredstev in presega 1.000 eurov.
(2) Občasna transakcija iz prejšnjega odstavka je
transakcija, ki jo izvaja stranka, ki z zavezancem nima sklenjenega poslovnega
razmerja.
(3) Prenos sredstev iz prvega odstavka tega člena pomeni
katero koli transakcijo, vsaj delno izvedeno z elektronskimi sredstvi v imenu
plačnika prek ponudnika plačilnih storitev, z namenom dati sredstva na voljo
prejemniku plačila prek ponudnika plačilnih storitev ne glede na to, ali sta
plačnik in prejemnik plačila ista oseba, in ne glede na to, ali je ponudnik
plačilnih storitev plačnika in prejemnika plačila isti, vključno z naslednjimi
plačilnimi storitvami:
1.
kreditnim plačilom, kot je opredeljeno v zakonu, ki ureja plačilne
storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme,
2.
direktno bremenitvijo, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja plačilne
storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme,
3.
denarnim nakazilom, kot je opredeljeno v zakonu, ki ureja plačilne
storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme, ne
glede na to, ali gre za domače ali čezmejne plačilne transakcije, in
4.
prenosom, izvedenim z uporabo plačilnih kartic, elektronskim denarjem,
mobilnimi telefoni ali drugimi digitalnimi ali predplačniškimi ali naročniškimi
informacijsko-tehnološkimi napravami s podobnimi značilnostmi.
24. člen
(pregled stranke pri sklenitvi poslovnega razmerja)
(1) Pri sklepanju poslovnega razmerja iz 1. točke prvega
odstavka 22. člena tega zakona zavezanec izvede ukrepe iz 1., 2. in 3.
točke prvega odstavka 21. člena tega zakona pred sklenitvijo poslovnega
razmerja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko zavezanec ukrepa iz
1. in 2. točke prvega odstavka 21. člena tega zakona izjemoma izvede tudi
med sklepanjem poslovnega razmerja s stranko, in sicer če je to potrebno, da se
ne prekine običajni način sklepanja poslovnih razmerij pri zavezancu, in če v
skladu s 18. členom tega zakona obstaja neznatno tveganje za pranje
denarja ali financiranje terorizma. V takih primerih se ti ukrepi izvedejo kar
najhitreje po prvem stiku med zavezancem in stranko, njenim pooblaščencem ali
zakonitim zastopnikom.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena zavezanec iz 1. in
13. točke ter podtočke h) in i) 19. točke prvega odstavka 4. člena tega
zakona pri sklepanju poslov življenjskega zavarovanja in življenjskega zavarovanja,
vezanega na enote investicijskih skladov, poleg ukrepov pregleda stranke izvede
še naslednje ukrepe pregleda upravičencev izplačil po polici, takoj ko so
upravičenci opredeljeni ali določeni:
1.
za upravičence, ki so ob sklepanju posla opredeljeni kot točno določene
fizične ali pravne osebe ali podobni pravni subjekti tujega prava, zavezanec
pridobi podatke o njihovem osebnem imenu in datumu rojstva;
2.
za upravičence, ki so opredeljeni po značilnostih, kategorijah ali na
druge načine, zavezanec pridobi dovolj podatkov in informacij, tako da bo lahko
v času izplačila zagotovo ugotovil in preveril njihovo istovetnost.
(4) V primerih iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka
zavezanec ugotovi in preveri istovetnost upravičenca v času izplačila. V
primeru popolnega ali delnega prenosa življenjskega zavarovanja ali
življenjskega zavarovanja, vezanega na enote investicijskih skladov, na tretjo
osebo zavezanec, ki je seznanjen s prenosom, opredeli novega upravičenca v času
prenosa zavarovanja na tretjo osebo.
25. člen
(pregled stranke pri izvajanju transakcij)
Pri izvajanju transakcij iz 2. in 3. točke prvega odstavka
22. člena in 23. člena tega zakona zavezanec ukrepe iz 1., 2. in 3.
točke prvega odstavka 21. člena tega zakona, ob upoštevanju drugega
odstavka 22. člena tega zakona, izvede pred izvršitvijo transakcije.
26. člen
(neizpolnitev obveznosti pregleda stranke)
(1) Zavezanec, ki ukrepov iz 1., 2. in 3. točke prvega
odstavka 21. člena tega zakona ne more izvesti v skladu z določbami tega
zakona, ne sme skleniti poslovnega razmerja ali opraviti transakcije oziroma
mora prekiniti poslovno razmerje, če je to že sklenjeno, in preučiti možnost,
da v skladu s 76. členom tega zakona uradu sporoči podatke o stranki
oziroma sumljivi transakciji, ki jih ima.
(2) Zavezanec v primerih iz prejšnjega odstavka dokumentira
svoje ravnanje in dokumentacijo hrani v skladu s tem zakonom.
27. člen
(opustitev določenih ukrepov pregleda stranke v zvezi z
elektronskim denarjem)
(1) Zavezanci iz 14. točke prvega odstavka 4. člena tega
zakona lahko opustijo pregled stranke iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka
21. člena tega zakona, če na podlagi izvedene ocene tveganja ugotovijo, da
obstaja neznatno tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma, in če
so hkrati izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
glede plačilnega instrumenta:
-
nanj ni mogoče znova naložiti podatkov ali
-
najvišji skupni znesek mesečnih transakcij v dobro ali v breme ne
presega 150 eurov, pri čemer se plačilni instrument lahko uporablja samo v
Republiki Sloveniji;
2.
najvišji znesek elektronskega denarja, naložen na plačilnem instrumentu,
ne presega 150 eurov;
3.
plačilni instrument se lahko uporablja le za nakup blaga ali storitev;
4.
plačilnega instrumenta ni mogoče naložiti z anonimnim elektronskim
denarjem;
5.
izdajatelji elektronskega denarja v zadostni meri spremljajo transakcije
ali poslovno razmerje, kot to določa 4. točka prvega odstavka 21. člena
tega zakona, da lahko odkrijejo neobičajne ali sumljive transakcije.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se pregled stranke iz
21. člena tega zakona opravi pred unovčenjem gotovine ali dvigom gotovine
v denarni vrednosti elektronskega denarja, kadar unovčeni znesek presega
vrednost 50 eurov in kadar v primeru plačilnih transakcij na daljavo plačani
znesek presega 50 eurov na transakcijo.
(3) Plačilna transakcija na daljavo iz prejšnjega odstavka
ima enak pomen kot v zakonu, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja
elektronskega denarja in plačilne sisteme.
(4) Zavezanci iz prvega odstavka tega člena o opustitvi
določenih ukrepov pregleda stranke obvestijo urad pred trženjem produkta.
Obvestilu priložijo dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev in oceno tveganja
pranja denarja in financiranja terorizma iz prvega odstavka tega člena.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena opustitev določenih
ukrepov pregleda stranke ni dovoljena, kadar v zvezi s stranko, produktom,
sredstvi ali transakcijo obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali
financiranja terorizma.
28. člen
(predplačniške kartice, izdane v tretjih državah)
Kreditne in finančne institucije, ki delujejo kot
pridobitelji, lahko sprejmejo le tista plačila, ki so opravljena z anonimnimi
predplačniškimi karticami, izdanimi v tretjih državah, kadar te kartice
izpolnjujejo zahteve, enakovredne zahtevam iz prejšnjega člena.
3.3.2 Izvajanje ukrepov pregleda stranke
3.3.2.1 Ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke
29. člen
(ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke)
(1) Zavezanec za:
-
stranko, ki je fizična oseba oziroma njen zakoniti zastopnik, samostojni
podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,
-
zakonitega zastopnika pravne osebe,
ugotovi in preveri
njegovo istovetnost ter pridobi podatke iz 2. točke prvega odstavka
150. člena tega zakona z vpogledom v osebni dokument stranke ob njeni
osebni navzočnosti. Če iz tega dokumenta ni mogoče dobiti vseh predpisanih
podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo iz druge veljavne javne listine, ki
jo predloži stranka, oziroma neposredno od stranke.
(2) Če je stranka samostojni podjetnik posameznik ali oseba,
ki samostojno opravlja dejavnost, zavezanec pridobi podatke iz 1. točke prvega
odstavka 150. člena tega zakona ob smiselni uporabi 36. člena tega
zakona.
(3) Če zavezanec pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti
stranke v skladu s tem členom podvomi v resničnost pridobljenih podatkov ali
verodostojnost listin in druge poslovne dokumentacije, iz katerih so bili
podatki pridobljeni, zahteva tudi pisno izjavo stranke.
30. člen
(ugotavljanje in preverjanje istovetnosti pooblaščenca
fizične osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost)
(1) Če sklepa poslovno razmerje v imenu stranke, ki je
fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, njen pooblaščenec, zavezanec ugotovi in preveri istovetnost
pooblaščenca ter pridobi podatke iz 2. točke prvega odstavka 150. člena
tega zakona z vpogledom v osebni dokument pooblaščenca ob njegovi osebni
navzočnosti. Če iz tega dokumenta ni mogoče dobiti vseh podatkov iz 2. točke prvega
odstavka 150. člena tega zakona, se manjkajoči podatki pridobijo iz druge
javne listine, ki jo predloži pooblaščenec, oziroma neposredno od njega.
Podatke iz 2. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona o fizični
osebi, samostojnem podjetniku posamezniku ali posamezniku, ki samostojno
opravlja dejavnost, v imenu katerega nastopa pooblaščenec, pridobi zavezanec iz
overjenega pisnega pooblastila, pisnega pooblastila, ki ga identificirani
pooblastitelj podpiše v navzočnosti predstavnika zavezanca, ali pooblastila v
elektronski obliki, če je podpis pooblastitelja overjen s kvalificiranim
elektronskim podpisom v skladu s predpisi, ki urejajo elektronske
identifikacije in storitve zaupanja, ki ga z vidika popolnosti podatkov, datuma
izdaje in veljavnosti ter drugih okoliščin lahko šteje za verodostojnega in
ustreznega.
(2) Če stranka iz prejšnjega odstavka izvaja transakcijo iz
2. ali 3. točke prvega odstavka 22. člena in 23. člena tega zakona,
zavezanec od stranke pridobi izjavo, ali posluje v svojem imenu ali v imenu
tretje osebe. Če stranka posluje v imenu tretjega, zavezanec ravna v skladu s
tretjim odstavkom tega člena. Če navedena transakcija poteka na podlagi
predhodno sklenjenega poslovnega razmerja, zavezancu ni treba pridobiti izjave
iz prvega stavka tega odstavka, temveč navede le podatek o tem, ali je
transakcijo opravila stranka ali njen pooblaščenec.
(3) Če transakcije iz 2. ali 3. točke prvega odstavka
22. člena in 23. člena tega zakona v imenu stranke iz prvega odstavka
tega člena izvaja njen pooblaščenec, zavezanec ugotovi in preveri istovetnost
pooblaščenca ter pridobi zahtevane podatke o stranki in pooblaščencu iz 2.
točke prvega odstavka 150. člena tega zakona na način, določen v prvem
odstavku tega člena.
(4) Če zavezanec pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti
pooblaščenca podvomi o resničnosti prejetih podatkov, od pooblaščenca zahteva
pisno izjavo.
31. člen
(ugotavljanje in preverjanje istovetnosti pooblaščenca
pravne osebe)
(1) Če poslovno razmerje v imenu stranke, ki je pravna oseba,
namesto njenega zakonitega zastopnika sklepa njegov pooblaščenec, zavezanec
ugotovi in preveri istovetnost pooblaščenca ter pridobi podatke iz 2. točke
prvega odstavka 150. člena tega zakona z vpogledom v osebni dokument
pooblaščenca ob njegovi osebni navzočnosti. Če iz tega dokumenta ni mogoče
pridobiti vseh podatkov iz 2. točke prvega odstavka 150. člena tega
zakona, se manjkajoči podatki pridobijo iz druge javne listine, ki jo predloži
pooblaščenec, oziroma neposredno od njega. Podatke iz 2. točke prvega odstavka
150. člena tega zakona o zakonitem zastopniku, v imenu katerega nastopa
pooblaščenec, pridobi zavezanec iz overjenega pisnega pooblastila, ki ga izda
zakoniti zastopnik, pisnega pooblastila, ki ga zakoniti zastopnik, katerega
istovetnost je bila ugotovljena in preverjena, podpiše v navzočnosti
predstavnika zavezanca, ali pooblastila v elektronski obliki, če je podpis
zakonitega zastopnika overjen s kvalificiranim elektronskim podpisom v skladu s
predpisi, ki urejajo elektronske identifikacije in storitve zaupanja, ki ga z
vidika popolnosti podatkov, datuma izdaje in veljavnosti ter drugih okoliščin
lahko šteje za verodostojnega in ustreznega.
(2) Če stranka iz prejšnjega odstavka izvaja transakcijo iz
2. ali 3. točke prvega odstavka 22. člena in 23. člena tega zakona,
zavezanec od zakonitega zastopnika pridobi izjavo, ali stranka posluje v svojem
imenu ali v imenu tretje osebe. Če stranka posluje v imenu tretje osebe,
zavezanec ravna v skladu s tretjim odstavkom tega člena. Če navedena transakcija
poteka na podlagi predhodno sklenjenega poslovnega razmerja, zavezancu ni treba
pridobiti izjave iz prvega stavka tega odstavka, temveč navede le podatek o
tem, ali je transakcijo opravila stranka ali njen pooblaščenec.
(3) Če transakcije iz 2. ali 3. točke prvega odstavka
22. člena in 23. člena tega zakona v imenu stranke iz prvega odstavka
tega člena izvaja njen pooblaščenec, zavezanec ugotovi in preveri istovetnost
pooblaščenca ter pridobi zahtevane podatke o zakonitem zastopniku in
pooblaščencu iz 2. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona na način
določen v prvem odstavku tega člena.
(4) Če zavezanec pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti
pooblaščenca podvomi o resničnosti prejetih podatkov od njega zahteva tudi
pisno izjavo.
32. člen
(izjema pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti pri
neznatnem tveganju)
(1) Ne glede na določbe 29., 30., in 31. člena tega
zakona lahko zavezanec ugotovi in preveri istovetnost stranke, zakonitega
zastopnika ali pooblaščenca tudi na način, da stranka, zakoniti zastopnik
oziroma pooblaščenec niso osebno navzoči, če je ugotovljeno neznatno tveganje
za pranje denarja ali financiranje terorizma.
(2) Zavezanec v okviru ugotavljanja in preverjanja
istovetnosti stranke, zakonitega zastopnika ali pooblaščenca na podlagi
prejšnjega odstavka dobi zahtevane podatke o stranki, zakonitem zastopniku
oziroma pooblaščencu iz 2. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona iz
kopije uradnega osebnega dokumenta, ki jo te osebe pošljejo zavezancu v
papirnati ali digitalni obliki. Če na opisani način ni mogoče pridobiti vseh
predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo neposredno od stranke.
(3) Zavezanec lahko ugotovi in preveri istovetnost stranke,
zakonitega zastopnika ali pooblaščenca v skladu s tem členom, če sprejme in
izvaja ukrepe za obvladovanje tveganj, ki nastanejo zaradi njihove
nenavzočnosti.
33. člen
(ugotavljanje in preverjanje istovetnosti na podlagi
sredstva elektronske identifikacije)
(1) Ne glede na določbe 29., 30. in 31. člena tega
zakona lahko zavezanec ugotovi in preveri istovetnost fizične osebe tudi na
podlagi sredstva elektronske identifikacije ravni zanesljivosti visoka ali na
podlagi uporabe drugih načinov elektronske identifikacije za dostop do
elektronskih storitev ravni zanesljivosti visoka v skladu s predpisi, ki
urejajo elektronske identifikacije in storitve zaupanja.
(2) Ugotavljanje in preverjanje istovetnosti na podlagi
prejšnjega odstavka se lahko uporablja za:
-
stranko, ki je fizična oseba oziroma njen zakoniti zastopnik, samostojni
podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,
-
pooblaščenca stranke iz prejšnje alineje,
-
zakonitega zastopnika in pooblaščenca pravne osebe.
(3) Zavezanec v okviru ugotavljanja in preverjanja
istovetnosti stranke na podlagi prejšnjega odstavka dobi zahtevane podatke o
stranki iz 2. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona iz sredstva
elektronske identifikacije iz prvega odstavka tega člena. Podatki, ki jih na ta
način ni mogoče pridobiti, se pridobijo iz kopije uradnega osebnega dokumenta,
ki jo stranka pošlje zavezancu v papirnati ali digitalni obliki. Če na opisani
način ni mogoče pridobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki
pridobijo neposredno od stranke.
(4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena
ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke z uporabo sredstva elektronske
identifikacije ni dovoljeno, če obstaja sum, da je bilo sredstvo elektronske
identifikacije zlorabljeno, oziroma če zavezanec ugotovi, da so se spremenile
okoliščine, ki bistveno vplivajo na veljavnost sredstva elektronske
identifikacije, tega pa izdajatelj sredstva elektronske identifikacije še ni
preklical.
34. člen
(ugotavljanje in preverjanje istovetnosti strank z uporabo
videoelektronske identifikacije)
(1) Ne glede na določbe 29., 30. in 31. člena tega
zakona lahko zavezanec ugotovi in preveri istovetnost stranke, ki je fizična
oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, zakonitega zastopnika ali pooblaščenca stranke z uporabo videoelektronske
identifikacije, če so hkrati izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
ni ugotovljeno povečano tveganje za pranje denarja ali financiranje
terorizma v skladu z 18. členom in drugim odstavkom 19. člena tega
zakona,
2.
istovetnost stranke, zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca se
ugotovi in preveri izključno na podlagi uradnega osebnega dokumenta,
opremljenega s fotografijo, s katere je jasno prepoznavna slika obraza stranke,
v katerem so navedeni podatki vsaj o njenem osebnem imenu in datumu rojstva,
3.
stranka, zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec ima stalno prebivališče
oziroma sedež v državi članici ali tretji državi, ki ima vzpostavljen učinkovit
sistem preprečevanja ter odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma,
in
4.
stranka, zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec nima stalnega
prebivališča oziroma sedeža v državah, uvrščenih na sezname iz tretjega
odstavka 55. člena tega zakona.
(2) Zavezanec stranko spremlja s posebno skrbnostjo vsaj šest
mesecev po ugotovitvi in preverjanju istovetnosti v skladu s tem členom.
(3) Zavezanec v okviru ugotavljanja in preverjanja
istovetnosti stranke, zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca na podlagi
prvega odstavka tega člena o stranki, zakonitem zastopniku oziroma pooblaščencu
pridobi podatke iz 2. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona.
(4) Podatki iz prejšnjega odstavka, ki jih v okviru
ugotavljanja in preverjanja istovetnosti stranke, zakonitega zastopnika oziroma
pooblaščenca na podlagi prvega odstavka tega člena ni mogoče pridobiti, se
pridobijo iz kopije uradnega osebnega dokumenta, ki jo stranka, zakoniti
zastopnik oziroma pooblaščenec pošlje zavezancu v papirnati ali digitalni
obliki. Če na opisan način ni mogoče pridobiti vseh predpisanih podatkov, se
manjkajoči podatki pridobijo neposredno od stranke, zakonitega zastopnika
oziroma pooblaščenca.
(5) Minister določi minimalne tehnične pogoje, ki jih morajo
izpolnjevati videoelektronska identifikacijska sredstva za ugotavljanje in
preverjanje istovetnosti iz prvega odstavka tega člena.
35. člen
(drugi načini ugotavljanja in preverjanja istovetnosti
strank)
(1) Poleg načinov ugotavljanja in preverjanja istovetnosti
strank, določenih v 32., 33. in 34. členu tega zakona, lahko zavezanec
ugotovi in preveri istovetnost stranke, ki je fizična oseba, samostojni podjetnik
posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, zakonitega
zastopnika ali pooblaščenca stranke tudi z uporabo drugih ustrezno varnih
daljinsko upravljanih ali elektronskih postopkov ter načinov za identifikacijo,
če so hkrati izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
ni ugotovljeno povečano tveganje za pranje denarja ali financiranje
terorizma v skladu s 18. členom in drugim odstavkom 19. člena tega
zakona,
2.
istovetnost stranke, zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca se
ugotovi in preveri izključno na podlagi uradnega osebnega dokumenta,
opremljenega s fotografijo, s katere je jasno prepoznavna slika obraza stranke,
v katerem so navedeni podatki vsaj o njenem osebnem imenu in datumu rojstva,
3.
stranka, zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec ima stalno prebivališče
oziroma sedež v državi članici ali tretji državi, ki ima vzpostavljen učinkovit
sistem preprečevanja ter odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma,
in
4.
stranka, zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec nima stalnega
prebivališča oziroma sedeža v državah, uvrščenih na sezname iz tretjega
odstavka 55. člena tega zakona.
(2) Zavezanec stranko spremlja s posebno skrbnostjo vsaj šest
mesecev po ugotovitvi in preverjanju istovetnosti v skladu s tem členom.
(3) Zavezanec v okviru ugotavljanja in preverjanja
istovetnosti stranke, zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca na podlagi
prvega odstavka tega člena o stranki, zakonitem zastopniku oziroma pooblaščencu
pridobi podatke iz 2. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona.
(4) Podatki iz prejšnjega odstavka, ki jih v okviru
ugotavljanja in preverjanja istovetnosti stranke, zakonitega zastopnika oziroma
pooblaščenca na podlagi prvega odstavka tega člena ni mogoče pridobiti, se
pridobijo iz kopije uradnega osebnega dokumenta, ki jo stranka, zakoniti
zastopnik oziroma pooblaščenec pošlje zavezancu v papirnati ali digitalni
obliki. Če na opisan način ni mogoče pridobiti vseh predpisanih podatkov, se
manjkajoči podatki pridobijo neposredno od stranke, zakonitega zastopnika
oziroma pooblaščenca.
(5) Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za
informacijsko družbo, podrobneje določi zahteve in pogoje, ki jih morajo
izpolnjevati identifikacijska sredstva in postopki ugotavljanja in preverjanja
istovetnosti strank iz prvega odstavka tega člena.
36. člen
(ugotavljanje in preverjanje istovetnosti pravne osebe)
(1) Zavezanec za stranko, ki je pravna oseba, ugotovi in
preveri istovetnost stranke ter pridobi podatke iz 1. točke prvega odstavka
150. člena tega zakona z vpogledom v originalno ali overjeno dokumentacijo
iz poslovnega, sodnega ali drugega javnega registra, ki jo zavezancu v imenu
pravne osebe predloži zakoniti zastopnik ali njegov pooblaščenec.
(2) Dokumentacija iz prejšnjega odstavka ob predložitvi
zavezancu ne sme biti starejša od treh mesecev.
(3) Zavezanec lahko ugotovi in preveri istovetnost pravne
osebe ter pridobi podatke iz 1. točke prvega odstavka 150. člena tega
zakona tudi z neposrednim vpogledom v poslovni, sodni ali drug javni register.
V zvezi z vpogledom v register zavezanec hrani podatke o datumu in času
vpogleda ter istovetnosti osebe, ki je opravila vpogled. Izpis iz registra
zavezanec hrani v skladu z določbami tega zakona o varstvu in hrambi podatkov.
(4) Druge podatke iz prvega odstavka 150. člena tega
zakona, razen podatka o dejanskem lastniku, zavezanec pridobi z vpogledom v
originalne ali overjene listine in drugo poslovno dokumentacijo. Če iz teh
listin in dokumentacije ni mogoče pridobiti vseh podatkov iz prvega odstavka
150. člena tega zakona, se manjkajoči podatki, razen podatki o dejanskem
lastniku, ki se pridobivajo v skladu z določbami tega zakona o ugotavljanju
dejanskega lastnika, pridobijo neposredno od zakonitega zastopnika ali
pooblaščenca.
(5) Če zavezanec pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti
pravne osebe podvomi o resničnosti prejetih podatkov ali verodostojnosti listin
in druge poslovne dokumentacije, iz katerih so bili podatki pridobljeni, od
zakonitega zastopnika ali pooblaščenca pred sklenitvijo poslovnega razmerja ali
izvedbo transakcije zahteva njegovo pisno izjavo.
(6) Zavezanec pri preverjanju istovetnosti stranke na podlagi
prvega in tretjega odstavka tega člena predhodno preveri naravo registra, iz
katerega bo pridobil podatke za preverjanje istovetnosti.
(7) Če je stranka tuja pravna oseba, ki opravlja dejavnost v
Republiki Sloveniji prek svoje podružnice, zavezanec ugotovi in preveri
istovetnost tuje pravne osebe in njene podružnice.
37. člen
(ugotavljanje in preverjanje istovetnosti drugih oseb
civilnega prava)
(1) Če je stranka oseba civilnega prava iz 5. točke
3. člena tega zakona, ki ni fizična ali pravna oseba, zavezanec:
1.
ugotovi in preveri istovetnost osebe, pooblaščene za zastopanje (v
nadaljnjem besedilu: zastopnik);
2.
pridobi overjeno pisno pooblastilo za zastopanje, pisno pooblastilo, ki
ga zastopnik, katerega istovetnost je bila ugotovljena in preverjena, podpiše v
navzočnosti predstavnika zavezanca, ali pooblastilo v elektronski obliki, če je
podpis zastopnika overjen s kvalificiranim elektronskim podpisom v skladu s
predpisi, ki urejajo elektronske identifikacije in storitve zaupanja;
3.
pridobi podatke iz 2. in 15. točke prvega odstavka 150. člena tega
zakona.
(2) Zavezanec ugotovi in preveri istovetnost zastopnika iz
prejšnjega odstavka in pridobi podatke iz 2. točke prvega odstavka 150. člena
tega zakona z vpogledom v osebni dokument zastopnika ob njegovi osebni
navzočnosti. Če iz tega dokumenta ni mogoče dobiti vseh predpisanih podatkov,
se manjkajoči podatki pridobijo iz druge veljavne javne listine, ki jo predloži
zastopnik, oziroma neposredno od njega.
(3) Zavezanec podatke iz 15. točke prvega odstavka
150. člena tega zakona o vsaki fizični osebi, ki je član osebe civilnega
prava iz prvega odstavka tega člena, pridobi iz overjenega pisnega pooblastila
za zastopanje, ki ga zavezancu predloži zastopnik, pisnega pooblastila, ki ga
zastopnik, katerega istovetnost je bila ugotovljena in preverjena, podpiše v
navzočnosti predstavnika zavezanca, ali pooblastila v elektronski obliki, če je
podpis zastopnika overjen s kvalificiranim elektronskim podpisom v skladu s
predpisi, ki urejajo elektronske identifikacije in storitve zaupanja. Če iz
tega pooblastila ni mogoče dobiti vseh podatkov iz 15. točke prvega odstavka
150. člena tega zakona, se manjkajoči podatki pridobijo neposredno od zastopnika.
(4) Ne glede na 2. točko prvega odstavka in tretji odstavek
tega člena lahko zavezanec v primeru, da je njegova stranka skupnost dijakov,
učencev ali otrok v vrtcu, ki je del vzgojno-izobraževalnega sistema v
Republiki Sloveniji, ali prostovoljna skupnost zaposlenih, ki kot blagajna
vzajemne pomoči deluje v okviru sindikata posameznega delodajalca, pridobi le
pisno pooblastilo za zastopanje.
(5) Če zavezanec pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti
osebe iz prvega odstavka tega člena podvomi o resničnosti prejetih podatkov ali
verodostojnosti listin, iz katerih so bili podatki zajeti, lahko pred
sklenitvijo poslovnega razmerja ali izvedbo transakcije zahteva tudi pisno
izjavo zastopnika.
38. člen
(posebni primeri ugotavljanja istovetnosti stranke)
(1) Ob upoštevanju 22. člena tega zakona se istovetnost
stranke ugotovi oziroma preverja tudi v naslednjih primerih:
1.
ob vstopu stranke v igralnico oziroma igralni salon koncesionarja, ki
prireja igre na srečo;
2.
ob vsakokratnem pristopu stranke k sefu.
(2) Pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti stranke na
podlagi prejšnjega odstavka koncesionar, ki prireja posebne igre na srečo v
igralnici ali igralnem salonu, ali zavezanec, ki opravlja dejavnost oddajanja
sefov, pridobi podatke iz 3. in 5. točke prvega odstavka 150. člena
tega zakona.
(3) Ne glede na določbe 29., 30. in 31. člena tega
zakona se lahko istovetnost stranke ob vsakokratnem pristopu k sefu ugotovi in
preveri na podlagi elektronske identifikacijske kartice, osebnega gesla za
dostop in videoelektronskega identifikacijskega sredstva oziroma sredstva, ki
omogoča identifikacijo stranke na podlagi njenih biometričnih značilnosti.
(4) Določbe tega člena v zvezi z obveznostjo preverjanja
istovetnosti stranke pri pristopu k sefu se nanašajo na vsako fizično osebo, ki
dejansko pristopi k sefu, ne glede na to, ali je ta oseba sama stranka pogodbe
o sefu ali le zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec takšne osebe, in veljajo
le, če je bila ob sklenitvi poslovnega razmerja istovetnost vseh oseb
ugotovljena in preverjena v njihovi osebni navzočnosti.
(5) Minister določi minimalne tehnične pogoje, ki jih morajo
izpolnjevati sefi in videoelektronska identifikacijska sredstva oziroma
sredstva, ki omogočajo identifikacijo stranke na podlagi njenih biometričnih
značilnosti.
39. člen
(posebnosti pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti
bank in drugih kreditnih institucij, njihovih zakonitih zastopnikov in
pooblaščencev)
(1) Zavezanci iz 1. in 2. točke prvega odstavka 4. člena
tega zakona lahko ugotovijo in preverijo istovetnost banke in druge kreditne
institucije ter njihovih zakonitih zastopnikov s skrbnim zbiranjem in presojo
razpoložljivih javno dostopnih informacij o banki ali drugi kreditni
instituciji, pri čemer se:
1.
ne glede na 36. člen tega zakona istovetnost pravne osebe ugotovi z
uporabo virov, ki so običajni v mednarodnih bančnih razmerjih,
2.
ne glede na 29. in 31. člen tega zakona istovetnost njenih
zakonitih zastopnikov in pooblaščencev ugotovi na način, kot je to običajno v
mednarodnih medbančnih razmerjih.
(2) Ne glede na določbe 47. člena tega zakona lahko
zavezanci iz prejšnjega odstavka ugotovijo dejanskega lastnika banke in druge
kreditne institucije na način, kot je to običajno v mednarodnih medbančnih
razmerjih.
(3) Ta člen se ne uporablja za ugotavljanje in preverjanje
istovetnosti bank in drugih podobnih kreditnih institucij, kadar ima banka
oziroma druga podobna kreditna institucija sedež v tretji državi z visokim
tveganjem iz šestega odstavka 55. člena tega zakona.
3.3.2.2 Dejanski lastnik
3.3.2.2.1 Ugotavljanje dejanskega lastnika
40. člen
(pojem)
Dejanski lastnik je vsaka fizična oseba, ki je končni lastnik
stranke ali jo nadzira ali kako drugače obvladuje, ali fizična oseba, v imenu
katere se izvaja transakcija.
41. člen
(obveznost ugotavljanja dejanskega lastnika)
(1) Zavezanci iz 4. člena tega zakona izvedejo ukrep
ugotavljanja dejanskega lastnika stranke kot sestavni del pregleda stranke iz
21. člena tega zakona, razen če ta zakon določa drugače.
(2) Poslovni subjekti ugotovijo podatke o svojem dejanskem
lastniku, razen če ta zakon določa drugače.
(3) Podatke in dokumentacijo, pridobljeno v zvezi z
ugotavljanjem dejanskega lastnika, zavezanci iz 4. člena tega zakona in
poslovni subjekt hranijo v skladu z določili tega zakona o hrambi podatkov.
42. člen
(dejanski lastnik gospodarskega subjekta)
(1) Po tem zakonu se kot dejanski lastnik gospodarskega
subjekta šteje:
1.
vsaka fizična oseba, ki:
-
je posredno ali neposredno imetnik zadostnega poslovnega deleža, delnic,
glasovalnih oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri
upravljanju gospodarskega subjekta, ali
-
je posredno ali neposredno udeležena v kapitalu gospodarskega subjekta z
zadostnim deležem ali
-
ima obvladujoč položaj pri upravljanju sredstev gospodarskega subjekta;
2.
vsaka fizična oseba, ki gospodarskemu subjektu posredno zagotovi ali
zagotavlja sredstva in ima na tej podlagi možnost nadzorovati, usmerjati ali
drugače bistveno vplivati na odločitve poslovodstva gospodarskega subjekta pri
odločanju o financiranju in poslovanju.
(2) Kazalnik neposrednega lastništva, ki ga ima v
gospodarskem subjektu fizična oseba ali ga imajo fizične osebe iz prve in druge
alineje 1. točke prejšnjega odstavka, je lastništvo več kot 25 odstotkov
poslovnega deleža, glasovalnih ali drugih pravic, na podlagi katerih je podana
udeležba pri upravljanju pravne osebe, ali lastništvo 25 odstotkov in ene
delnice.
(3) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja pri ugotavljanju
posrednega lastništva, ki ga ima v gospodarskem subjektu pravna oseba, ki je
pod nadzorom:
-
ene ali več fizičnih oseb ali
-
ene ali več pravnih oseb, ki so pod nadzorom ene ali več istih fizičnih
oseb.
(4) Fizična oseba, ki ima obvladujoč položaj pri upravljanju
sredstev gospodarskega subjekta ali ki na drug način nadzoruje, usmerja ali
bistveno vpliva na odločitve poslovodstva gospodarskega subjekta iz prvega
odstavka tega člena, se lahko med drugim določi na podlagi pogojev, ki jih mora
gospodarski subjekt, ki obvladuje eno ali več odvisnih družb, upoštevati pri
pripravi letnega konsolidiranega poročila v skladu z zakonom, ki ureja
gospodarske družbe.
(5) Če v skladu s tem členom ni ugotovljena nobena fizična
oseba kot dejanski lastnik, ob pogoju, da so izvedeni vsi možni ukrepi za
ugotovitev dejanskega lastnika, in ob pogoju, da ne obstajajo razlogi za sum
pranja denarja ali financiranja terorizma v zvezi s transakcijo, osebo,
premoženjem ali sredstvi, se za dejanskega lastnika gospodarskega subjekta
šteje ena ali več oseb, ki zasedajo položaj poslovodstva tega gospodarskega
subjekta.
(6) Če obstaja dvom, da je v skladu s tem členom ugotovljena
fizična oseba dejanski lastnik, se za dejanskega lastnika gospodarskega
subjekta šteje ena ali več oseb, ki zasedajo položaj poslovodstva tega
gospodarskega subjekta.
43. člen
(dejanski lastnik subjekta, ki nima poslovnih deležev, in
dejanski lastnik ustanove)
(1) Kot dejanski lastnik društva, zavoda, politične stranke,
sindikata, verske skupnosti ali drugega poslovnega subjekta, v katerem ni možna
udeležba pri upravljanju na podlagi poslovnega deleža, delnice ali udeležbe v
kapitalu, se v tem zakonu šteje vsaka fizična oseba, ki zastopa takšen subjekt,
če pri izvajanju pregleda stranke ni ugotovljeno drugače.
(2) Kot drugi poslovni subjekt iz prejšnjega odstavka se ne
štejejo:
-
Republika Slovenija,
-
samoupravne lokalne skupnosti in njihovi ožji deli,
-
vlada, ministrstva, organi v njihovi sestavi, vladne službe, upravne
enote in drugi državni organi,
-
Banka Slovenije,
-
javne agencije,
-
javni zavodi, katerih soustanovitelji niso fizične osebe ali pravne
osebe zasebnega prava,
-
javni skladi.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se kot dejanski
lastnik ustanove v tem zakonu, če pri izvajanju pregleda stranke ni ugotovljeno
drugače, šteje vsaka fizična oseba, ki je:
1.
ustanovitelj ustanove, če ima na podlagi akta o ustanovitvi ustanove ali
pravil ustanove obvladujoč položaj pri upravljanju sredstev ustanove,
2.
skrbnik ustanove, kot ga določa zakon, ki ureja ustanove,
3.
zastopnik ustanove, če za dejanskega lastnika ni mogoče šteti
ustanovitelja ustanove.
44. člen
(dejanski lastnik tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega
pravnega subjekta tujega prava)
(1) Kot dejanski lastnik tujega sklada, tuje ustanove ali
podobnega pravnega subjekta tujega prava, ki sprejema, upravlja ali razdeljuje
premoženjska sredstva za določen namen, se v tem zakonu šteje:
a)
vsaka fizična oseba, ki je:
-
ustanovitelj tujega sklada, tuje ustanove ali podobnih pravnih subjektov
tujega prava,
-
skrbnik premoženja tujega sklada, tuje ustanove ali podobnih pravnih
subjektov tujega prava,
-
prejemnik koristi od premoženja, ki se upravlja, pod pogojem, da so
bodoči upravičenci že določeni ali določljivi,
-
morebitni zaščitnik, ki je imenovan za zastopanje in zaščito interesov
prejemnikov koristi premoženja;
b)
kategorija oseb, v interesu katerih je bila ustanovitev tujega sklada,
tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava ali v interesu
katerih deluje, če je treba posameznike, ki bodo prejemniki koristi tujega
sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, še
določiti;
c)
vsaka druga fizična oseba, ki prek neposrednega ali posrednega
lastništva ali prek drugačnega nadzora izvaja končni nadzor nad tujim skladom,
tujo ustanovo ali podobnim pravnim subjektom tujega prava.
(2) Podatke in dokumentacijo o ukrepih, izvedenih za
ugotovitev dejanskega lastnika tujega sklada, tuje ustanove ali podobnih
pravnih subjektov tujega prava na podlagi prejšnjega odstavka, zavezanec hrani
v skladu z določili tega zakona o hrambi podatkov.
3.3.2.2.2 Obveznost poslovnih subjektov
45. člen
(obveznost poslovnih subjektov v zvezi z ugotavljanjem
dejanskega lastnika)
(1) Poslovni subjekti iz 42. in prvega odstavka
43. člena tega zakona, vpisani v Poslovni register Slovenije, vključno s
podružnicami tujih poslovnih subjektov iz tega odstavka, ugotovijo podatke o
svojem dejanskem lastniku ali lastnikih tako, kot je določeno v 42. in
43. členu tega zakona.
(2) Poslovni subjekti iz 44. člena tega zakona v skladu
z 44. členom tega zakona ugotovijo podatke o svojem dejanskem lastniku, če
ima:
-
skrbnik sklada ali oseba z enakovrednim položajem svoj sedež ali svoje
prebivališče v Republiki Sloveniji;
-
skrbnik sklada ali oseba z enakovrednim položajem svoj sedež ali
prebivališče v tretji državi in v Republiki Sloveniji sklene poslovno razmerje
ali pridobi nepremičnino v imenu poslovnega subjekta;
-
skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem svoj sedež ali prebivališče v
različnih državah članicah ali sklene poslovno razmerje ali pridobi
nepremičnino v imenu poslovnega subjekta v različnih državah članicah, hkrati
pa še v nobeni državi članici ni izpolnila obveznosti vpisa v register
dejanskih lastnikov, ki se vodi v posamezni državi članici.
(3) Če ima skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem svoj
sedež ali prebivališče v različnih državah članicah ali sklene poslovno
razmerje ali pridobi nepremičnino v imenu poslovnega subjekta v različnih
državah članicah, se dokazilo o registraciji ali izpis informacij o dejanskem
lastništvu, shranjenih v registru, ki ga vodi ena od držav članic, lahko šteje
kot dokazilo o izpolnitvi obveznosti vpisa v register dejanskih lastnikov.
(4) Poslovni subjekti iz prvega in drugega odstavka tega
člena vzpostavijo in upravljajo natančno evidenco podatkov o svojih dejanskih
lastnikih v skladu z osemnajstim odstavkom 150. člena tega zakona in jo
posodabljajo ob vsaki spremembi podatkov.
(5) Dejanski lastniki poslovnih subjektov iz prvega in
drugega odstavka tega člena so dolžni tem poslovnim subjektom zagotoviti vse
potrebne podatke, da lahko izpolnijo svoje obveznosti iz prvega, drugega,
četrtega in šestega odstavka tega člena.
(6) Podatke o svojih dejanskih lastnikih poslovni subjekti iz
prvega in drugega odstavka tega člena hranijo pet let od dneva prenehanja
statusa dejanskega lastnika v skladu s tem zakonom. Ti podatki morajo biti
dostopni na sedežu poslovnega subjekta.
(7) V primeru prenehanja poslovnega subjekta iz prvega in
drugega odstavka tega člena sodišče ali drug organ, ki vodi postopek prenehanja
ali statusno spremembo poslovnega subjekta brez znanega naslednika, pred
prenehanjem poslovnega subjekta odredi, da bo zagotovljena hramba podatkov o
dejanskih lastnikih za čas trajanja iz prejšnjega odstavka.
(8) Določbe tega člena se ne uporabljajo za poslovne
subjekte, ki so gospodarske družbe na organiziranem trgu, na katerem v skladu z
zakonodajo EU ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštujejo zahtevo po
razkritju, ki zagotavlja ustrezno preglednost informacij o lastništvu.
46. člen
(posredovanje podatkov)
(1) Poslovni subjekti iz prejšnjega člena brez odlašanja
posredujejo podatke o svojih dejanskih lastnikih na zahtevo:
-
zavezancev iz 4. člena tega zakona, kadar jih zahtevajo v zvezi z
izvajanjem ukrepov pregleda stranke v skladu s tem zakonom, ali
-
organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, sodišča, nadzornih
organov iz prvega odstavka 152. člena tega zakona.
(2) Skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem, ki sklepa
poslovno razmerje ali izvaja transakcijo za subjekt iz 44. člena tega
zakona, je dolžan zavezancu razkriti svoj status in pravočasno zagotoviti vse
podatke o svojih dejanskih lastnikih.
3.3.2.2.3 Obveznost zavezancev
47. člen
(pridobivanje podatkov v zvezi z ugotavljanjem dejanskega
lastnika)
(1) Zavezanec ugotovi dejanskega lastnika stranke tako, da
pridobi podatke iz 14. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona in
dokazilo o registraciji podatkov o dejanskem lastniku ali izpis iz registra
dejanskih lastnikov. Glede na tveganje pranja denarja ali financiranja
terorizma, ki mu je izpostavljen pri poslovanju s posamezno stranko, zavezanec
pridobljene podatke preveri tako temeljito, da pozna lastniško in nadzorno
sestavo stranke ter je prepričan, da ve, kdo so dejanski lastniki stranke.
(2) Kadar zavezanec ugotovi dejanskega lastnika na podlagi
petega odstavka 42. člena tega zakona, sprejme v skladu s svojo oceno
tveganja ustrezne ukrepe za preverjanje istovetnosti tega dejanskega lastnika
ter njihovo izvajanje in morebitne težave, ki so nastale med postopkom
preverjanja, dokumentira.
(3) V primeru ugotavljanja dejanskega lastnika tujega sklada,
tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava iz točke b) prvega
odstavka 44. člena tega zakona zavezanec pri sklepanju poslovnega razmerja
pridobi dovolj podatkov o kategoriji oseb, v interesu katerih je ustanovitev
tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, da
lahko določi istovetnost prejemnikov koristi v času izplačila ali v času, ko
prejemnik koristi uveljavi pridobljene pravice.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena zavezanec ne pridobi
podatkov o dejanskem lastniku stranke, če je stranka fizična oseba, ki ne
opravlja pridobitne dejavnosti, temveč pri pregledu stranke skladno z drugim
odstavkom 30. člena tega zakona preveri, ali stranka posluje v svojem
imenu ali v imenu nekoga tretjega.
(5) Ne glede na določbo prvega odstavka 21. člena tega
zakona ni potrebno ugotavljati dejanskega lastnika za poslovne subjekte iz
drugega odstavka 43. člena tega zakona in za poslovne subjekte, ki so
gospodarske družbe na organiziranem trgu, na katerem v skladu z zakonodajo EU
ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštujejo zahtevo po razkritju, ki
zagotavlja ustrezno preglednost informacij o lastništvu.
(6) Podatke iz prvega odstavka tega člena zavezanec pridobi z
vpogledom v izvirnik ali overjeno kopijo dokumentacije iz poslovnega, sodnega
ali drugega javnega registra, ki ne sme biti starejša od treh mesecev. Lahko
jih pridobi tudi z neposrednim vpogledom v poslovni, sodni ali drug javni
register ter z neposrednim vpogledom v register dejanskih lastnikov, pri čemer
se ne sme zanašati izključno na podatke, vpisane v register dejanskih
lastnikov.
(7) Če iz poslovnega, sodnega ali drugega javnega registra ni
mogoče pridobiti vseh podatkov o dejanskem lastniku stranke, zavezanec pridobi
manjkajoče podatke z vpogledom v izvirnike ali overjene kopije listin in druge
poslovne dokumentacije, ki mu jih predloži zakoniti zastopnik ali pooblaščenec
stranke.
(8) Če manjkajočih podatkov iz objektivnih razlogov ni mogoče
dobiti v skladu s tem členom, jih zavezanec pridobi neposredno iz pisne izjave
zakonitega zastopnika ali pooblaščenca stranke, pri čemer zavezanec uporabi za
to stranko en ukrep ali več ukrepov poglobljenega pregleda stranke v skladu z
določbami tega zakona, ki urejajo ukrepe poglobljenega pregleda stranke (64. do
70. člen). Enako ravna zavezanec, če sicer pridobi vse podatke o dejanskem
lastniku, vendar jih pridobi le iz registra dejanskih lastnikov.
(9) Če zavezanec pri ugotavljanju dejanskega lastnika stranke
podvomi o resničnosti prejetih podatkov ali verodostojnosti listin in druge
poslovne dokumentacije, iz katerih so bili podatki pridobljeni, od zakonitega
zastopnika ali pooblaščenca stranke pred sklenitvijo poslovnega razmerja ali
izvedbo transakcije zahteva tudi njegovo pisno izjavo, pri čemer zavezanec
uporabi za to stranko en ukrep ali več ukrepov poglobljenega pregleda stranke v
skladu z določbami tega zakona, ki urejajo ukrepe poglobljenega pregleda
stranke (64. do 70. člen).
(10) Če zavezanec ugotovi, da so podatki o dejanskem
lastniku, vpisani v register dejanskih lastnikov, v neskladju s podatki, ki jih
je pridobil sam, o tem pisno obvesti urad in mu pošlje vso dokumentacijo, iz
katere izhaja ugotovljeno neskladje, v 15 dneh od ugotovitve neskladja.
3.3.2.2.4 Register dejanskih lastnikov
48. člen
(register dejanskih lastnikov)
(1) V registru dejanskih lastnikov (v nadaljnjem besedilu:
register) se zbirajo natančni in posodobljeni podatki o dejanskih lastnikih, z
namenom zagotavljanja preglednosti lastniških struktur poslovnih subjektov in s
tem onemogočanja zlorab poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje
terorizma. Z registrom se zavezancem omogoči dostop do pomembnih podatkov za
potrebe izvajanja ukrepa pregleda stranke ter organom odkrivanja in pregona,
sodiščem ter nadzornim organom iz prvega odstavka 152. člena tega zakona
za potrebe izvajanja pooblastil in nalog v zvezi s preprečevanjem in
odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma.
(2) Register vzdržuje in upravlja Agencija Republike
Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu tudi:
upravljavec registra).
(3) Poslovni subjekti iz 42. člena, prvega odstavka
43. člena in 44. člena tega zakona, vključno s podružnicami poslovnih
subjektov iz tega odstavka, v register vpišejo podatke o svojem dejanskem
lastniku v osmih dneh od vpisa poslovnega subjekta v Poslovni register
Slovenije ali davčni register, če niso vpisani v Poslovni register Slovenije,
oziroma v osmih dneh od nastanka spremembe podatkov.
(4) Skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem subjekta iz
44. člena tega zakona, ki ima sedež ali stalno prebivališče v Republiki
Sloveniji, v register vpiše podatke o dejanskem lastniku subjekta iz
44. člena tega zakona v osmih dneh od vpisa poslovnega subjekta, ki je
skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem, v Poslovni register Slovenije oziroma
v osmih dneh od prijave stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji oziroma v
osmih dneh od nastanka spremembe podatkov.
(5) Skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem subjekta iz
44. člena tega zakona, ki ima sedež ali stalno prebivališče v tretji
državi, v register vpiše podatke o dejanskem lastniku subjekta iz
44. člena tega zakona v osmih dneh od sklenitve poslovnega razmerja ali
vpisa pridobitve lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo oziroma
v osmih dneh od nastanka spremembe podatkov.
(6) Kadar ima skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem
subjekta iz 44. člena tega zakona sedež ali stalno prebivališče v
različnih državah članicah ali kadar sklene več poslovnih razmerij v različnih
državah članicah, se šteje, da je obveznost iz tega člena izpolnjena, če
skrbnik predloži dokazilo o registraciji ali izpis informacij o dejanskem
lastništvu iz registra, ki ga vodi ena od držav članic.
(7) Ne glede na tretji odstavek tega člena upravljavec
registra samodejno opravi prvi vpis podatkov o dejanskih lastnikih na način, da
v osmih dneh od vpisa podatkov v Poslovni register Slovenije prenese v register
podatke o poslovnem subjektu in davčnih številkah oseb, ki po določbah tega
zakona veljajo za dejanske lastnike poslovnih subjektov, vpisanih v Poslovni
register Slovenije, in sicer za naslednje poslovne subjekte:
-
subjekti iz prvega odstavka 43. člena tega zakona, ki nimajo
poslovnih deležev in so določeni v pravilniku iz 50. člena tega zakona,
-
samostojni podjetniki posamezniki,
-
posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, in
-
enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo, v katerih je edini družbenik
fizična oseba.
(8) Osebne podatke o dejanskem lastniku upravljavec registra
za vpis v register v skladu s prejšnjim odstavkom pridobi v skladu s šestim in
sedmim odstavkom 50. člena tega zakona. Kot dejanskega lastnika pri
subjektih iz prve alineje prejšnjega odstavka samodejno vpiše vse fizične
osebe, ki zastopajo subjekt, pri subjektih iz druge in tretje alineje
prejšnjega odstavka samodejno vpiše vse osebe, ki so registrirane za
opravljanje dejavnosti, in pri subjektih iz četrte alineje prejšnjega odstavka
samodejno vpiše družbenika. Upravljavec registra iz Poslovnega registra
Slovenije v register samodejno prenese tudi vse nadaljnje spremembe podatkov o
dejanskem lastniku poslovnih subjektov iz tega odstavka.
(9) Upravljavec registra s posebno oznako označi poslovne
subjekte, pri katerih je vpis dejanskega lastnika izveden samodejno.
(10) Poslovni subjekt iz sedmega odstavka tega člena, če
njegov dejanski lastnik ni fizična oseba, ki je bila samodejno vpisana v skladu
s sedmim odstavkom tega člena, ali če s samodejnim vpisom v skladu s sedmim
odstavkom tega člena niso vpisani vsi njegovi dejanski lastniki, v register
vpiše podatke o svojem dejanskem lastniku ali dejanskih lastnikih in njihove
spremembe v petnajstih dneh od vpisa poslovnega subjekta v Poslovni register
Slovenije ali davčni register, če niso vpisani v Poslovni register Slovenije,
oziroma v petnajstih dneh od nastanka spremembe podatkov. Z vpisom podatkov, ki
ga izvede sam poslovni subjekt, upravljavec registra v registru samodejno
odstrani posebno oznako za samodejni vpis podatkov iz prejšnjega odstavka.
(11) Poslovni subjekt iz sedmega odstavka tega člena, ki je
sam opravil vpis podatkov o svojem dejanskem lastniku ali dejanskih lastnikih v
register, lahko pošlje upravljavcu registra zahtevo za nadaljnji samodejni
prenos podatkov o dejanskem lastniku v skladu z osmim odstavkom tega člena.
(12) Ne glede na sedmi odstavek tega člena upravljavec registra
ne opravi samodejnega prvega vpisa podatkov o dejanskih lastnikih za poslovne
subjekte iz druge in tretje alineje sedmega odstavka tega člena, če je v
Centralnem registru prebivalstva pri fizični osebi, registrirani za opravljanje
dejavnosti pri subjektu, vpisan status »umrl«.
(13) Ne glede na sedmi odstavek tega člena upravljavec
registra ne opravi samodejnega prvega vpisa podatkov o dejanskih lastnikih za
poslovne subjekte iz sedmega odstavka tega člena, če v Poslovnem registru
Slovenije, Centralnem registru prebivalstva ali davčnem registru ni vpisanih
vseh podatkov, potrebnih za vpis poslovnega subjekta in njegovega dejanskega
lastnika v register.
(14) Upravljavec registra na podlagi zahteve nadzornega
organa iz prvega odstavka 152. člena tega zakona s posebno oznako označi
poslovne subjekte, pri katerih je ugotovljena neskladnost podatkov o dejanskem
lastniku. Upravljavec registra odstrani posebno oznako na podlagi obvestila
nadzornega organa iz prvega odstavka 152. člena tega zakona, da je bila
neskladnost podatkov o dejanskem lastniku odpravljena.
(15) Določbe tega člena se ne uporabljajo za poslovne
subjekte, ki so gospodarske družbe na organiziranem trgu, na katerem v skladu z
zakonodajo EU ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštujejo zahtevo po
razkritju, ki zagotavlja ustrezno preglednost informacij o lastništvu.
(16) Za pravilnost podatkov, vpisanih v register, so
odgovorni poslovni subjekti.
49. člen
(povezovanje registra prek evropske platforme)
(1) Register se poveže z registri, v katerih se zbirajo
podatki o dejanskih lastnikih drugih držav članic prek evropske osrednje
platforme, vzpostavljene s prvim odstavkom 22. člena Direktive (EU)
2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih
vidikih prava družb (UL L št. 169 z dne 30. 6. 2017, str. 46),
zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2021/23 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
16. decembra 2020 o okviru za sanacijo in reševanje centralnih nasprotnih
strank ter spremembi uredb (EU) št. 1095/2010, (EU) št. 648/2012,
(EU) št. 600/2014, (EU) št. 806/2014 in (EU) 2015/2365 ter direktiv
2002/47/ES, 2004/25/ES, 2007/36/ES, 2014/59/EU in (EU) 2017/1132 (UL L
št. 22 z dne 22. 1. 2021, str. 1), v skladu s tehničnimi
specifikacijami in postopki, določenimi z izvedbenimi akti, ki jih sprejme
Evropska komisija.
(2) Prek sistema povezovanja registrov upravljavec registra
zagotovi, da so na voljo podatki o dejanskih lastnikih iz 50. člena tega
zakona še pet let po tem, ko se poslovni ali drugi pravni subjekt izbriše iz
registra.
50. člen
(vpis podatkov)
(1) V register se vpišejo naslednji podatki:
a)
podatki o poslovnem subjektu:
-
za poslovne subjekte, vpisane v Poslovni register Slovenije: firma,
naslov, sedež, matična številka in davčna številka, datum vpisa in izbrisa
poslovnega subjekta,
-
za poslovne subjekte, ki niso vpisani v Poslovni register Slovenije:
firma, naslov, sedež, davčna številka, datum vpisa in izbrisa iz davčnega
registra;
b)
podatki o dejanskem lastniku: osebno ime, naslov stalnega in začasnega
prebivališča, datum rojstva, davčna številka, državljanstvo, višina lastniškega
deleža ali drug način nadzora ter datum vpisa in izbrisa dejanskega lastnika iz
registra;
c)
v primeru iz točke b) prvega odstavka 44. člena tega zakona podatek
o kategoriji oseb, katerih interes je ustanovitev tujega sklada, tuje ustanove
ali podobnega pravnega subjekta tujega prava;
č) oznaka o samodejnem vpisu dejanskega lastnika poslovnega subjekta;
d)
oznaka o ugotovljeni neskladnosti podatkov o dejanskem lastniku
poslovnega subjekta.
(2) Kadar gre za nerezidenta, ki mu nista dodeljeni ne
matična številka ne davčna številka, se v register namesto matične in davčne
številke vpiše podatek o tujem identifikatorju subjekta, o državi, ki je ta
identifikator dodelila, in o registru, v katerega je subjekt v tuji državi
vpisan.
(3) Upravljavec register vzdržuje in upravlja tako, da:
-
se poleg zadnjega stanja podatkov o dejanskih lastnikih ohranjajo tudi
vsi pretekli vpisi, spremembe podatkov in izbrisi po času nastanka in vrstah
dogodkov,
-
so podatki v registru dostopni še pet let po izbrisu poslovnega subjekta
iz poslovnega registra oziroma iz davčnega registra in
-
so ne glede na prejšnjo alinejo podatki v registru za organe odkrivanja
in pregona kaznivih dejanj, sodišča in nadzorne organe iz prvega odstavka
152. člena tega zakona dostopni še 30 let po izbrisu poslovnega subjekta
iz poslovnega registra oziroma iz davčnega registra.
(4) Vpis se izvede prek spletnega portala upravljavca
registra.
(5) Podatki o poslovnih subjektih se ob vpisu v register na
podlagi matične številke samodejno pridobijo iz Poslovnega registra Slovenije,
podatki o poslovnih subjektih, ki niso vpisani v Poslovni register Slovenije,
se pridobijo z uporabo davčne številke iz davčnega registra. Spremembe podatkov
o poslovnih subjektih upravljavec registra pridobiva samodejno iz Poslovnega
registra Slovenije oziroma davčnega registra. Kadar gre za nerezidenta iz
drugega odstavka tega člena, se tako prvi vpis v register kot tudi vse
spremembe podatkov v register vpišejo ročno.
(6) Osebni podatki o dejanskem lastniku se ob vpisu v
register na podlagi davčne številke samodejno pridobijo iz Centralnega registra
prebivalstva. Spremembe osebnih podatkov o fizičnih osebah upravljavec
pridobiva iz Centralnega registra prebivalstva samodejno z uporabo davčne
številke.
(7) Osebni podatki o dejanskem lastniku, ki je fizična oseba,
ki ni vpisana v Centralni register prebivalstva, se ob vpisu v register na
podlagi davčne številke samodejno pridobijo iz davčnega registra. Spremembe
osebnih podatkov o fizičnih osebah, ki se vodijo v registru dejanskih lastnikov
in niso vpisane v Centralni register prebivalstva, upravljavec pridobiva iz
davčnega registra samodejno z uporabo davčne številke.
(8) Osebne podatke in spremembe osebnih podatkov o dejanskem
lastniku, ki je fizična oseba, ki ni vpisana niti v Centralni register
prebivalstva niti v davčni register, poslovni subjekt v register vnese sam.
(9) Minister podrobneje določi:
-
način vpisa podatkov, ki se vpišejo v register,
-
šifrant o načinu nadzora dejanskega lastnika nad poslovnim subjektom,
-
šifrant poslovnih subjektov iz prvega odstavka 43. člena tega
zakona, ki nimajo poslovnih deležev,
-
način posredovanja javnih podatkov v svetovni splet,
-
način vzdrževanja in upravljanja ter tehnične zahteve za vzpostavitev
registra,
-
način izmenjave podatkov registra med državami članicami prek evropske
platforme.
51. člen
(dostop do podatkov o dejanskih lastnikih)
(1) Podatki o osebnem imenu, mesecu in letu rojstva, državi
stalnega in začasnega prebivališča, državljanstvu, višini lastniškega deleža
ali obliki nadzora dejanskih lastnikov, datumu vpisa in izbrisa dejanskega
lastnika iz registra ter o oznaki o samodejnem vpisu dejanskega lastnika in
ugotovljeni neskladnosti podatkov o dejanskem lastniku so javni in brezplačno
dostopni na spletni strani upravljavca registra. Namen javnosti podatkov je
zagotavljanje višje ravni pravne varnosti pri sklepanju poslovnih razmerij,
varnosti pravnega prometa, integritete poslovnega okolja ter preglednosti
poslovnih razmerij posameznikov s poslovnimi subjekti, ki delujejo v poslovnem
okolju in pravnem prometu.
(2) Nihče, razen zavezanci iz 4. člena tega zakona ter
organi odkrivanja in pregona, sodišča in nadzorni organi iz prvega odstavka
152. člena tega zakona, nima pravice dostopa do podatkov iz registra na
način, ki bi omogočal ugotovitev, ali je določena oseba dejanski lastnik
poslovnega subjekta in dejanski lastnik katerega subjekta je.
(3) Zavezanci iz 4. člena tega zakona imajo neposreden
elektronski dostop do vseh podatkov o dejanskih lastnikih, vpisanih v register,
ko izvajajo pregled stranke po določbah tega zakona. Iskanje podatkov o
dejanskih lastnikih se zavezancem iz 4. člena tega zakona omogoči tudi z
uporabo kombinacije osebnega imena in davčne številke, osebnega imena ter
datuma rojstva ali kombinacije osebnega imena in naslova stalnega prebivališča,
vpisanega v register.
(4) Organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, sodišča in
nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega zakona imajo brezplačen
neposreden elektronski dostop do vseh podatkov o dejanskih lastnikih, vpisanih
v register, ko izvajajo pooblastila in naloge v zvezi s preprečevanjem in
odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma ter odkrivanjem drugih
kaznivih dejanj. Iskanje podatkov o dejanskih lastnikih se navedenim subjektom
iz tega odstavka omogoči tudi z uporabo kombinacije osebnega imena in davčne
številke, osebnega imena in datuma rojstva ali kombinacije osebnega imena ter
naslova stalnega prebivališča, vpisanega v register.
(5) Upravljavec registra dejanskemu lastniku in poslovnemu
subjektu ne sme razkriti informacij o dostopu do podatkov v skladu s prejšnjim
odstavkom. Teh informacij upravljavec registra v primeru predkazenskega in
kazenskega postopka ne sme razkriti do zavrženja ovadbe ali vložitve zahteve za
preiskavo ali obtožnega akta, v drugih primerih pa, če obstajajo očitni in
utemeljeni razlogi za domnevo, da bi zagotovitev takšnih informacij škodovala
učinkovitosti ali zaupnosti postopkov, ki so še v izvajanju ali bodo osnova za
nadaljnje postopke, vendar v nobenem primeru ne več kot 8 let od posameznega dostopa.
(6) Organ, ki je dostopal do podatkov v skladu s četrtim
odstavkom tega člena, mora upravljavcu registra v roku petnajstih dni od
prejema zahteve upravljavca registra sporočiti, ali obstajajo zadržki iz
prejšnjega odstavka v zvezi z razkritjem informacij o dostopu. Upravljavec
registra je vezan na odločitev organa iz četrtega odstavka tega člena o obstoju
zadržkov.
(7) Zavezancu iz 4. člena tega zakona za dostop do
podatkov iz registra upravljavec registra lahko zaračuna stroške v skladu s
tarifo. Tarifo določi upravljavec registra v soglasju z ministrom, pristojnim
za finance.
(8) Ne glede na določbe tega člena imajo državni organi
neposreden brezplačen elektronski dostop do vseh podatkov o dejanskih
lastnikih, ki so vpisani v register, kadar odločajo o pravicah subjektov, ki
imajo finančne posledice za državni proračun. Iskanje podatkov o dejanskih
lastnikih se državnim organom omogoči tudi z uporabo kombinacije osebnega imena
in davčne številke, osebnega imena ter datuma rojstva ali kombinacije osebnega
imena in naslova stalnega prebivališča, vpisanega v register.
52. člen
(predložitev podatkov in informacij o dejanskih lastnikih na
zaprosilo pristojnih organov države članice)
Nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega
zakona podatke, informacije in dokumentacijo o dejanskih lastnikih brezplačno
in v primernem času predložijo tuji finančni obveščevalni enoti države članice
in nadzornim organom države članice za potrebe izvajanja pooblastil in nalog v
zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma
na njihovo pisno zaprosilo.
3.3.2.3 Pridobitev podatkov o namenu in predvideni naravi
poslovnega razmerja ali transakcije in drugih podatkov po tem zakonu
53. člen
(namen in predvidena narava poslovnega razmerja ali transakcije
ter nabor podatkov)
(1) Zavezanec v okviru pregleda stranke oceni in po potrebi
dodatno pridobi podatke o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja ali
transakcije na način, da je namen in predvidena narava poslovnega razmerja ali
transakcije razumljiva.
(2) Zavezanec v okviru pregleda stranke iz 1. točke prvega
odstavka 22. člena tega zakona pridobi podatke iz 1., 2., 4., 5. in 14.
točke prvega odstavka 150. člena tega zakona.
(3) Zavezanec v okviru pregleda stranke iz 2. točke prvega
odstavka 22. člena tega zakona pridobi podatke iz 1., 2., 6., 7., 8., 9.
in 14. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona.
(4) Zavezanec v okviru pregleda stranke iz 3. točke prvega
odstavka 22. člena tega zakona pridobi podatke iz 3., 6., 7., 8. in 9.
točke prvega odstavka 150. člena tega zakona.
(5) Zavezanec v okviru pregleda stranke iz 4. in 5. točke
prvega odstavka 22. člena tega zakona pridobi podatke iz prvega odstavka
150. člena tega zakona.
(6) Zavezanec v okviru pregleda stranke iz 23. člena
tega zakona pridobi podatke iz 1., 2., 6., 7., 8., 9. in 14. točke prvega
odstavka 150. člena tega zakona.
3.3.2.4 Spremljanje poslovnih aktivnosti
54. člen
(skrbno spremljanje poslovnih aktivnosti)
(1) Zavezanec skrbno spremlja poslovne aktivnosti, ki jih
stranka izvaja pri njem, s čimer se zagotovi poznavanje stranke, vključno z
izvorom sredstev, s katerimi ta posluje. Spremljanje poslovnih aktivnosti, ki
jih stranka izvaja pri zavezancu, vključuje:
-
preverjanje skladnosti strankinega poslovanja s predvideno naravo in
namenom poslovnega razmerja, ki ga je stranka sklenila pri zavezancu;
-
spremljanje in preverjanje skladnosti strankinega poslovanja z njenim
običajnim obsegom poslovanja;
-
preverjanje in posodabljanje pridobljenih listin in podatkov o stranki.
(2) Obveznost iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka
zavezanec izpolnjuje tako, da lahko ves čas trajanja poslovnega razmerja
utemelji skladnost strankinega poslovanja.
(3) Za stranko, ki je fizična oseba, preverjanje in
posodabljanje pridobljenih listin in podatkov iz prvega odstavka tega člena
obsega:
1.
preverjanje podatkov o osebnem imenu, naslovu stalnega in začasnega
prebivališča, državljanstvu ter številki, vrsti, nazivu izdajatelja, datumu
izdaje in datumu poteka veljavnosti uradnega osebnega dokumenta stranke oziroma
njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca;
2.
preverjanje ustreznosti pooblastila iz 30. člena tega zakona;
3.
ugotavljanje, ali je stranka postala politično izpostavljena oseba v
času trajanja poslovnega razmerja.
(4) Za stranko, ki je pravna oseba, preverjanje in
posodabljanje pridobljenih listin ter podatkov iz prvega odstavka tega člena
obsega:
1.
preverjanje podatkov o firmi, naslovu in sedežu pravne osebe;
2.
preverjanje podatkov o osebnem imenu in stalnem ali začasnem
prebivališču zakonitega zastopnika pravne osebe;
3.
preverjanje podatkov o dejanskem lastniku pravne osebe;
4.
preverjanje ustreznosti pooblastila iz 31. člena tega zakona;
5.
ugotavljanje, ali je dejanski lastnik pravne osebe postala politično
izpostavljena oseba v času trajanja poslovnega razmerja.
(5) Če opravlja transakcije iz prvega odstavka 22. člena
tega zakona v imenu in za račun tuje pravne osebe njena podružnica, zavezanec v
okviru preverjanja in posodabljanja pridobljenih listin o stranki poleg
podatkov iz prejšnjega odstavka pridobi tudi:
1.
podatke o naslovu in sedežu podružnice tuje pravne osebe;
2.
podatke o osebnem imenu in stalnem prebivališču zakonitega zastopnika
podružnice tuje pravne osebe.
(6) Zavezanec zagotovi, da sta obseg oziroma pogostost
izvajanja ukrepov iz prvega odstavka tega člena prilagojena tveganju pranja
denarja ali financiranja terorizma, ki mu je zavezanec izpostavljen pri
opravljanju posameznega posla oziroma pri poslovanju s posamezno stranko. To
tveganje zavezanec določi na podlagi 18. člena tega zakona ob upoštevanju
14. člena tega zakona. Ne glede na navedeno zavezanec zagotovi, da se
pridobljene listine in podatki o stranki posodobijo ob ugotovitvi spremembe
pomembnih okoliščin stranke, če ima zavezanec zakonsko dolžnost vzpostaviti
stik s stranko za namene ugotavljanja dejanskega lastnika in najmanj po preteku
petih let od zadnjega pregleda stranke, če je stranka pri zavezancu v zadnjih
dvanajstih mesecih izvedla vsaj eno transakcijo.
55. člen
(obravnava neobičajnih transakcij)
(1) V zvezi z zapletenimi ali neobičajno visokimi
transakcijami ali transakcijami, ki imajo neobičajno sestavo ali vzorec ali
nimajo jasno razvidnega ekonomskega ali pravno utemeljenega namena ali niso v
skladu z običajnim ali pričakovanim poslovanjem stranke ali so s takim poslovanjem
stranke v nesorazmerju, zavezanec:
-
preuči ozadje in namen teh transakcij, vključno z izvorom premoženja in
sredstev, in sicer v takšni meri, kot je glede na okoliščine mogoče,
-
zabeleži in hrani svoje ugotovitve in
-
okrepi spremljanje poslovnih aktivnosti stranke, da ugotovi, ali so te
transakcije ali dejavnosti videti sumljive.
(2) Če zavezanec oceni, da neobičajna transakcija pomeni
povečano tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma, uporabi enega
ali več ukrepov poglobljenega pregleda stranke, kot je predpisano v določbah
tega zakona, ki urejajo ukrepe poglobljenega pregleda stranke (64. do
70. člen).
(3) Pri obravnavanju neobičajnih transakcij zavezanec posebno
skrbnost, kot je opredeljena z ravnanji zavezanca v prvem odstavku tega člena,
nameni strankam, poslovnim razmerjem ali transakcijam, ki so povezane z
državami:
1.
uvrščenimi na seznam tretjih držav z visokim tveganjem s strateškimi
pomanjkljivostmi, v katerih ne veljajo ustrezni ukrepi za preprečevanje in
odkrivanje pranja denarja ali financiranja terorizma, ali
2.
pri katerih je večja verjetnost za pojav pranja denarja ali financiranja
terorizma.
(4) Povezanost strank, poslovnih razmerij ali transakcij z
državami iz prejšnjega odstavka zavezanec ugotovi glede na pridobljene podatke,
s katerimi razpolaga v okviru izvajanja ukrepov za poznavanje svoje stranke, in
tveganje za pranje denarja ter financiranje terorizma, ki ga predstavlja
stranka, poslovno razmerje ali transakcija.
(5) Zavezanec v primerih iz 1. točke tretjega odstavka tega
člena obvezno uporabi ukrepe poglobljenega pregleda stranke iz 69. člena
tega zakona.
(6) Za namene 1. točke tretjega odstavka tega člena zavezanec
upošteva delegiran akt, ki ga v skladu z 9. členom Direktive 2015/849/EU
sprejme Evropska komisija in v katerem so opredeljene tretje države z visokim
tveganjem, v katerih ne veljajo ustrezni ukrepi za preprečevanje in odkrivanje
pranja denarja in financiranja terorizma. Informacijo o teh državah urad objavi
tudi na svojih spletnih straneh.
(7) Seznam držav iz 2. točke tretjega odstavka tega člena
pripravi urad, pri čemer upošteva tudi podatke pristojnih mednarodnih
organizacij. Informacijo o teh državah urad objavi na svojih spletnih straneh.
3.3.3 Pregled stranke prek tretjih oseb
56. člen
(prepustitev pregleda stranke tretji osebi)
(1) Zavezanec lahko pod pogoji, ki jih določa ta zakon,
izvajanje ukrepov iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 21. člena tega
zakona pri sklepanju poslovnega razmerja ali pri izvajanju transakcij zaupa
tretji osebi.
(2) Zavezanec predhodno preveri, ali tretja oseba, ki ji bo
zaupal izvedbo pregleda stranke, izpolnjuje vse pogoje, predpisane v tem
zakonu.
(3) Pregleda stranke, ki ga je za zavezanca opravila tretja
oseba, zavezanec ne sme sprejeti za ustreznega, če je tretja oseba v okviru tega
pregleda istovetnost stranke ugotovila in preverila brez njene navzočnosti,
razen če je pregled opravila s sredstvi elektronske identifikacije ravni
zanesljivosti visoka ali na podlagi uporabe drugih načinov elektronske
identifikacije za dostop do elektronskih storitev ravni zanesljivosti visoka v
skladu s predpisi, ki urejajo elektronske identifikacije in storitve zaupanja.
(4) Zavezanec, ki zaupa pregled stranke tretji osebi, se s
tem ne razbremeni odgovornosti za pravilno izvedbo pregleda stranke po tem
zakonu.
57. člen
(tretje osebe)
(1) Tretje osebe iz prejšnjega člena so lahko:
1.
zavezanci iz 1. do 14. in iz 16. točke prvega odstavka 4. člena
tega zakona;
2.
banke s sedežem v državi članici in njihove podružnice v državah
članicah;
3.
revizijske družbe, ustanovljene v državi članici;
4.
zavarovalnice s sedežem v državi članici in njihove podružnice v državah
članicah;
5.
podružnica borznoposredniške družbe, ustanovljena v državi članici;
6.
investicijsko podjetje države članice in njegove podružnice,
ustanovljene v državi članici;
7.
podružnice investicijskih podjetij tretjih držav, ustanovljene v drugih
državah članicah;
8.
podružnica družbe za upravljanje, ustanovljena v državi članici;
9.
družba za upravljanje države članice in njene podružnice, ustanovljene v
državah članicah;
10.
podružnica upravljavca alternativnih investicijskih skladov,
ustanovljena v drugi državi članici;
11.
upravljavec alternativnih investicijskih skladov države članice in
njegove podružnice, ustanovljene v državah članicah;
12.
podružnice upravljavcev alternativnih investicijskih skladov tretjih
držav, ustanovljene v državah članicah;
13.
plačilne institucije držav članic in njihove podružnice, ustanovljene v
državi članici;
14.
družbe za izdajo elektronskega denarja države članice in njihove
podružnice, ustanovljene v državi članici.
(2) Tretja oseba je lahko tudi banka, družba za upravljanje,
investicijsko podjetje ali zavarovalnica s sedežem v tretji državi, in sicer
pod pogojem, da:
-
je zavezana k izvajanju enakih ali enakovrednih pravil o izvajanju
pregleda stranke in upravljanju evidenc, kot so določena s tem zakonom, in
-
je glede izvajanja teh pravil nadzorovana v skladu s pravili, ki so
enaka ali enakovredna določbam tega zakona.
(3) Zavezanci ob upoštevanju informacij, ki jih pridobijo od
urada, preverijo, ali so pogoji iz prejšnjega odstavka izpolnjeni.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se kot tretja oseba
šteje tudi notar s sedežem v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici ali
tretji državi, v kateri je zavezan k izvajanju enakih ali enakovrednih pravil o
izvajanju pregleda stranke in upravljanju evidenc, kot so določena s tem
zakonom, ter je glede izvajanja teh pravil tudi nadzorovan v skladu z
določbami, ki so enake ali enakovredne določbam tega zakona.
(5) Ne glede na določbe tega člena kot tretja oseba ne more
nastopati navidezna banka ali druga podobna kreditna institucija, ki ne
opravlja ali ne sme opravljati svoje dejavnosti v državi, v kateri je
registrirana.
(6) Kot tretje osebe iz prvega odstavka prejšnjega člena se
ne štejejo:
-
zunanji izvajalci in zastopniki zavezancev,
-
osebe, ustanovljene v tretjih državah, ki so uvrščene na seznam tretjih
držav z visokim tveganjem iz 1. točke tretjega odstavka 55. člena tega
zakona.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek lahko zavezanec zaupa
izvedbo pregleda stranke tretjim osebam, ki so podružnice ali hčerinske družbe
v večinski lasti, ustanovljene v tretjih državah z visokim tveganjem ali
državah, pri katerih obstaja večja verjetnost za pojav pranja denarja in
financiranja terorizma, in sicer pod pogojem, da:
-
ima ustanovitelj podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti sedež
v državi članici in
-
podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti v celoti izvajajo
politike in postopke skupine, ki so enake ali enakovredne določbam 78., 79. in
82. člena tega zakona.
58. člen
(izjeme v zvezi s strankami)
Ne glede na prvi odstavek 56. člena tega zakona
zavezanec ne sme zaupati izvedbe pregleda stranke tretji osebi, kadar je
stranka tuja pravna oseba, ki ne opravlja ali ne sme opravljati trgovske,
proizvodne ali druge dejavnosti v državi, v kateri je registrirana.
59. člen
(pridobivanje podatkov in dokumentacije od tretje osebe)
(1) Tretja oseba, ki v skladu z določbami tega zakona namesto
zavezanca opravi pregled stranke, zavezancu nemudoma predloži pridobljene
podatke o stranki, ki jih zavezanec potrebuje za sklenitev poslovnega razmerja
v skladu s tem zakonom.
(2) Tretja oseba zavezancu na njegovo zahtevo brez odlašanja
predloži kopije listin in drugo dokumentacijo, na podlagi katerih je opravila
pregled stranke in pridobila zahtevane podatke o stranki. Pridobljene kopije
listin in dokumentacije zavezanec hrani v skladu z določbami tega zakona o
varstvu in hrambi podatkov.
(3) Tretja oseba po posredovanju podatkov, kopij listin in
dokumentacije iz prvega in drugega odstavka tega člena zavezancu ne sme hraniti
podatkov, listin in dokumentacije o stranki, ki jih je pridobila v okviru
pregleda stranke.
(4) Če zavezanec presodi, da obstaja utemeljen dvom o
verodostojnosti opravljenega pregleda stranke oziroma identifikacijske dokumentacije
ali o resničnosti pridobljenih podatkov o stranki, pregled opravi sam.
(5) Zavezanec ne sme skleniti poslovnega razmerja, če:
1.
je pregled stranke opravila oseba, ki ni tretja oseba v skladu s
57. členom tega zakona;
2.
je tretja oseba, ki ji je zavezanec zaupal pregled stranke, ugotovila in
preverila istovetnost stranke v nasprotju s tretjim odstavkom 56. člena
tega zakona;
3.
od tretje osebe, ki je opravila pregled stranke, predhodno ni dobil
podatkov iz prvega odstavka tega člena;
4.
obstaja utemeljen dvom o verodostojnosti izvedenega pregleda stranke ali
resničnosti pridobljenih podatkov o stranki, zavezanec pa ne opravi pregleda
stranke sam.
60. člen
(tretje osebe in program skupine)
Zavezanec lahko v okviru svoje politike skupine zaupa
izvajanje ukrepov pregleda stranke iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka
21. člena tega zakona tretji osebi, ki je del te skupine, in sicer pod
pogojem, da:
1.
ta skupina izvaja ukrepe pregleda stranke in upošteva obveznosti glede
hrambe podatkov ter ima uveljavljene ustrezne programe proti pranju denarja in
financiranju terorizma, ki so enaki ali enakovredni določbam tega zakona ali
drugim predpisom, in
2.
izvajanje obveznosti iz prejšnje točke na ravni skupine nadzorujejo
nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega zakona ali pristojni
nadzorni organi držav članice ali tretje države.
3.3.4 Posebni obliki pregleda stranke
61. člen
(splošno)
Pregled stranke se opravi v skladu s prvim odstavkom
21. člena tega zakona, v primerih, ki jih določa ta zakon, pa se omogočajo
poenostavljeni ali pa se zahtevajo posebno strogi ukrepi za poznavanje in
preverjanje strank. Posebni obliki pregleda stranke sta:
1.
poenostavljeni pregled stranke;
2.
poglobljeni pregled stranke.
3.3.4.1 Poenostavljeni pregled stranke
62. člen
(splošno)
(1) Zavezanec lahko v primerih iz 1., 2. in 3. točke prvega
odstavka 22. člena in 23. člena tega zakona opravi poenostavljeni
pregled stranke, če v skladu s prvim odstavkom 19. člena tega zakona
oceni, da stranka, poslovno razmerje, transakcija, produkt, storitev, distribucijska
pot, država ali geografsko območje pomenijo neznatno tveganje za pranje denarja
ali financiranje terorizma.
(2) Pri odločitvi, ali bo opravil poenostavljeni pregled
stranke, zavezanec upošteva tudi, ali je ugotovljeno neznatno tveganje za
pranje denarja ali financiranje terorizma v skladu z 2. točko drugega odstavka
14. člena tega zakona, in predpis iz četrtega odstavka 14. člena tega
zakona.
(3) Zavezanec pri določanju strank, poslovnih razmerij,
transakcij, produktov, storitev, distribucijskih poti, držav ali geografskih
območij, za katere ocenjuje, da pomenijo neznatno tveganje za pranje denarja
ali financiranje terorizma, upošteva dejavnike neznatnega tveganja, ki jih
določi minister.
(4) Zavezanci pri določanju ukrepov poenostavljenega pregleda
stranke upoštevajo smernice nadzornih organov iz prvega odstavka
152. člena tega zakona o merilih tveganja in ukrepih, ki jih zavezanci
sprejmejo v teh primerih.
(5) Zavezanec v zadostni meri spremlja poslovne aktivnosti
stranke in transakcije, da lahko prepozna neobičajne in sumljive transakcije.
Poenostavljeni pregled stranke ni dovoljen, kadar v zvezi s stranko,
transakcijo, premoženjem ali sredstvi obstajajo razlogi za sum pranja denarja
ali financiranja terorizma.
63. člen
(izvajanje poenostavljenega pregleda stranke)
(1) Pri poenostavljenem pregledu stranke iz prvega odstavka
prejšnjega člena se ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke izvajata v
skladu z 29. do 39. členom tega zakona, podatki pa se pridobijo v obsegu,
kot je določeno v petem odstavku tega člena.
(2) Ugotavljanje dejanskega lastnika stranke se izvaja v
skladu s 40. do 44. členom tega zakona, podatke o dejanskem lastniku pa se
pridobi v obsegu, kot je določeno v petem odstavku tega člena.
(3) Pridobivanje podatkov o namenu, predvideni naravi
poslovnega razmerja ali transakcije in drugih podatkov se izvaja v obsegu, kot
je določeno v petem odstavku tega člena.
(4) Redno skrbno spremljanje poslovnih aktivnosti, ki jih
stranka izvaja pri zavezancu, se izvaja v skladu s 54. členom tega zakona.
(5) Zavezanec v okviru poenostavljenega pregleda stranke, ki
je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, pridobi naslednje podatke:
1.
pri sklepanju poslovnega razmerja ter preverjanju in posodabljanju
podatkov v okviru spremljanja poslovnih aktivnosti:
-
firmo, naslov in sedež pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika
ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki sklene poslovno razmerje
oziroma za katerega se sklepa poslovno razmerje,
-
osebno ime zakonitega zastopnika ali pooblaščene osebe, ki za pravno
osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno
opravlja dejavnost, sklene poslovno razmerje,
-
namen in predvideno naravo poslovnega razmerja, razen če se da o namenu
in naravi sklepati iz sklenjenega poslovnega razmerja, ter datum sklenitve
poslovnega razmerja in
-
ime, priimek in državo stalnega prebivališča dejanskega lastnika;
2.
pri izvajanju transakcije iz 2. točke prvega odstavka 22. člena in
23. člena tega zakona:
-
firmo, naslov in sedež pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika
ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, za katerega se opravi
transakcija,
-
osebno ime zakonitega zastopnika ali pooblaščene osebe, ki za pravno
osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno
opravlja dejavnost, opravi transakcijo,
-
datum in čas izvedbe transakcije,
-
znesek transakcije in valuto, v kateri se opravi transakcija,
-
način izvedbe transakcije in državo, v katero je izvršena transakcija,
-
namen transakcije, razen če se da o namenu sklepati iz vrste
transakcije, ter osebno ime in naslov stalnega in začasnega prebivališča, če
obstaja, oziroma firmo in sedež osebe, ki ji je transakcija namenjena, in
-
ime, priimek in državo stalnega prebivališča dejanskega lastnika.
(6) Zavezanec pridobi podatke iz prejšnjega odstavka z
vpogledom v originalno ali overjeno dokumentacijo iz poslovnega, sodnega ali
drugega javnega registra, ki jo zavezancu poda stranka, oziroma z neposrednim
vpogledom v poslovni, sodni ali drug javni register.
(7) Če vseh zahtevanih podatkov ni mogoče pridobiti na način,
določen v prejšnjem odstavku, zavezanec pridobi manjkajoče podatke iz
originalnih ali overjenih listin in druge poslovne dokumentacije, ki mu jih
posreduje stranka. Če manjkajočih podatkov iz objektivnih razlogov ni mogoče
dobiti niti na ta način, jih zavezanec pridobi neposredno iz pisne izjave
zakonitega zastopnika ali pooblaščenca.
(8) Dokumentacija iz šestega in sedmega odstavka tega člena
ob predložitvi zavezancu ne sme biti starejša od treh mesecev.
(9) Zavezanec v okviru poenostavljenega pregleda stranke, ki
je fizična oseba oziroma njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec, pridobi
naslednje podatke:
1.
pri sklepanju poslovnega razmerja:
-
osebno ime, naslov stalnega prebivališča, datum in kraj rojstva ter
davčno številko ali EMŠO osebe, ki sklene poslovno razmerje oziroma za katero
se sklepa poslovno razmerje,
-
osebno ime, naslov stalnega prebivališča, datum in kraj rojstva ter
davčno številko ali EMŠO zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, ki skleneta
poslovno razmerje, in
-
namen in predvideno naravo poslovnega razmerja, razen če lahko o namenu
in naravi sklepa iz sklenjenega poslovnega razmerja, ter datum sklenitve
poslovnega razmerja;
2.
pri izvajanju transakcije iz 2. in 3. točke prvega odstavka
22. člena tega zakona in 23. člena tega zakona:
-
osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum in kraj
rojstva ter davčno številko ali EMŠO osebe, ki opravlja transakcijo,
-
osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum in kraj
rojstva ter davčno številko ali EMŠO zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, ki
za fizično osebo opravi transakcijo,
-
datum in čas izvedbe transakcije,
-
način izvedbe transakcije,
-
znesek transakcije in valuto, v kateri se opravi transakcija, ter način
izvedbe transakcije in
-
namen transakcije, razen če se da o namenu sklepati iz vrste
transakcije, ter osebno ime in naslov stalnega in začasnega prebivališča
oziroma firmo in sedež osebe, ki ji je transakcija namenjena, in državo, v
katero je opravljena transakcija.
3.3.4.2 Poglobljeni pregled stranke
64. člen
(splošno)
(1) Poglobljeni pregled stranke poleg ukrepov iz prvega
odstavka 21. člena tega zakona vključuje dodatne ukrepe, ki jih ta zakon
določa v naslednjih primerih:
1.
sklepanje kontokorentnega razmerja z banko ali drugo podobno kreditno
institucijo, ki ima sedež v tretji državi;
2.
sklepanje poslovnega razmerja ali izvajanje transakcije iz 2. in 3.
točke prvega odstavka 22. člena in 23. člena tega zakona s stranko,
ki je politično izpostavljena oseba iz 66. člena tega zakona;
3.
kadar so upravičenci življenjskega zavarovanja ali življenjskega
zavarovanja, vezanega na enote investicijskih skladov, in dejanski lastniki
upravičenca politično izpostavljene osebe iz 68. člena tega zakona;
4.
kadar je stranka ali transakcija povezana s tretjo državo z visokim
tveganjem.
(2) Zavezanec poglobljeni pregled stranke opravi v primerih
iz prejšnjega odstavka in če:
1.
v skladu z drugim odstavkom 19. člena tega zakona oceni, da
stranka, poslovno razmerje, transakcija, produkt, storitev, država ali
geografsko področje pomeni povečano tveganje za pranje denarja ali financiranje
terorizma, ali
2.
je ugotovljeno povečano tveganje za pranje denarja ali financiranje
terorizma v skladu z 2. točko drugega odstavka 14. člena tega zakona in
predpisom iz četrtega odstavka 14. člena tega zakona.
(3) Zavezanec pri določanju strank, poslovnih razmerij,
transakcij, produktov, storitev, distribucijskih poti, držav ali geografskih
območij, za katere ocenjuje, da pomenijo povečano tveganje za pranje denarja
ali financiranje terorizma, upošteva dejavnike povečanega tveganja, ki jih
določi minister.
(4) Zavezanci pri določanju ukrepov poglobljenega pregleda
stranke upoštevajo smernice nadzornih organov iz prvega odstavka 152. člena
tega zakona o dejavnikih tveganja in ukrepih, ki se lahko sprejmejo v teh
primerih.
65. člen
(kontokorentna razmerja med kreditnimi in finančnimi
institucijami)
(1) Zavezanec, ki je kreditna ali finančna institucija, pri
sklepanju kontokorentnega razmerja s kreditno ali finančno institucijo, ki ima
sedež v državi članici ali tretji državi, v okviru poglobljenega pregleda
stranke z namenom, da v celoti razume naravo strankinega poslovanja ter preveri
ugled stranke in kakovost njenega nadzora, izvede ukrepe iz prvega odstavka
21. člena tega zakona ter dodatno pridobi naslednje podatke, informacije
in dokumentacijo:
1.
datum izdaje dovoljenja za opravljanje bančnih ali finančnih storitev
ter naziv in sedež pristojnega organa države članice ali tretje države, ki je
izdal dovoljenje;
2.
opis izvajanja internih postopkov, ki se nanašajo na odkrivanje in
preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, zlasti postopkov
pregleda stranke, ugotavljanja dejanskih lastnikov, sporočanja podatkov o
sumljivih transakcijah in strankah pristojnim organom; vodenja evidenc,
notranje kontrole in drugih postopkov, ki jih je kreditna ali finančna
institucija sprejela v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja ter
financiranjem terorizma, z namenom oceniti ustreznost notranjih kontrol;
3.
opis sistemske ureditve na področju odkrivanja in preprečevanja pranja
denarja ter financiranja terorizma, ki velja v državi članici ali tretji
državi, v kateri ima sedež ali je registrirana kreditna ali finančna
institucija, z namenom razumeti odgovornost posameznih institucij in ali je
kreditna, finančna ali druga podobna institucija subjekt ustreznega nadzora z
vidika preprečevanja pranja denarja ter financiranja terorizma;
4.
pisno izjavo, da kreditna ali finančna institucija ne posluje kot
navidezna banka;
5.
pisno izjavo, da kreditna ali finančna institucija z navideznimi bankami
nima vzpostavljenih poslovnih razmerij, jih z njimi ne sklepa ali z njimi ne
izvaja transakcij;
6.
pisno izjavo, da je kreditna ali finančna institucija v državi, v kateri
ima sedež ali je registrirana, pod upravnim nadzorom ter je v skladu z
zakonodajo te države zavezana k upoštevanju zakonskih in drugih ustreznih
predpisov glede odkrivanja in preprečevanja pranja denarja ter financiranja
terorizma.
(2) Zaposleni pri zavezancu, ki sklepa kontokorentno razmerje
iz prejšnjega odstavka in vodi postopek poglobljenega pregleda stranke, pred to
sklenitvijo pridobi pisno odobritev nadrejene odgovorne osebe, ki zaseda
položaj višjega vodstva.
(3) Podatke iz prvega odstavka tega člena zavezanec pridobi z
vpogledom v javne ali druge dostopne evidence podatkov ali z vpogledom v
listine in poslovno dokumentacijo, ki mu jo pošlje kreditna ali finančna
institucija.
(4) Izvajanje ukrepov iz prvega, drugega in tretjega odstavka
tega člena zavezanec dokumentira.
(5) Zavezanec ne sme skleniti ali nadaljevati kontokorentnega
razmerja s kreditno ali finančno institucijo, ki ima sedež v državi članici ali
tretji državi, če:
1.
predhodno ni pridobil podatkov iz 1., 2., 4., 5. in 6. točke prvega
odstavka tega člena;
2.
zaposleni pri zavezancu za sklenitev kontokorentnega razmerja predhodno
ni pridobil pisne odobritve nadrejene odgovorne osebe;
3.
kreditna ali finančna institucija s sedežem v državi članici ali tretji
državi nima vzpostavljenega sistema za odkrivanje in preprečevanje pranja
denarja in financiranja terorizma ali v skladu z zakonodajo države, v kateri
ima sedež ali je registrirana, ni zavezana k upoštevanju zakonskih in drugih
ustreznih predpisov glede odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in
financiranja terorizma;
4.
kreditna ali finančna institucija s sedežem v državi članici ali tretji
državi posluje kot navidezna banka ali sklepa korespondenčna ali druga poslovna
razmerja in opravlja transakcije z navideznimi bankami;
5.
kreditna ali finančna institucija s sedežem v državi članici ali tretji
državi v primeru korespondenčnih računov, ki jih tretje osebe neposredno
uporabijo za izvajanje transakcij v svojem imenu (prehodni računi), ni izvedla
ukrepov za poznavanje stranke za tretje osebe, ki imajo neposreden dostop do
računov korespondenčne banke, in na zahtevo korespondenčne banke ne more
zagotoviti potrebnih podatkov, informacij in dokumentacije o pregledu stranke.
66. člen
(politično izpostavljene osebe)
(1) Zavezanec vzpostavi in izvaja ustrezen sistem upravljanja
tveganj, ki vsebuje tudi postopek, s katerim ugotavlja, ali je stranka ali njen
dejanski lastnik politično izpostavljena oseba. Ta postopek, ki temelji na
oceni tveganja iz 18. člena tega zakona, določi v svojem notranjem aktu ob
upoštevanju smernic pristojnega nadzornega organa iz prvega odstavka
152. člena tega zakona.
(2) Politično izpostavljena oseba iz prejšnjega odstavka je
vsaka fizična oseba, ki deluje ali je v zadnjem letu delovala na vidnem javnem
položaju v državi članici ali tretji državi, vključno z njenimi ožjimi
družinskimi člani in ožjimi sodelavci.
(3) Fizične osebe, ki delujejo ali so delovale na vidnem
javnem položaju, so:
a)
voditelji držav, predsedniki vlad, ministri in njihovi namestniki
oziroma pomočniki;
b)
izvoljeni predstavniki zakonodajnih teles;
c)
člani vodstvenih organov političnih strank;
č) člani vrhovnih in ustavnih sodišč ter drugih sodnih organov na
visoki ravni, zoper odločitve katerih, razen v izjemnih primerih, ni mogoče
uporabiti rednih ali izrednih pravnih sredstev;
d)
člani računskih sodišč in svetov centralnih bank;
e)
vodje diplomatskih predstavništev in konzulatov ter predstavništev
mednarodnih organizacij in visoki častniki oboroženih sil;
f)
člani upravnih ali nadzornih organov državnih podjetij;
g)
predstojniki organov mednarodnih organizacij (kot so na primer
predsedniki, generalni sekretarji, direktorji, sodniki), njihovi namestniki in
člani vodstvenih organov ali nosilci enakovrednih funkcij v mednarodnih
organizacijah.
(4) Državno podjetje iz f) točke prejšnjega odstavka je
družba, ki izpolnjuje enega izmed naslednjih pogojev:
1.
država ima večino glasovalnih pravic;
2.
država ima večino poslovnih deležev ali delnic;
3.
država ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov poslovodstva
ali nadzornega sveta te družbe in je hkrati njena družbenica ali delničarka;
4.
država je delničarka ali družbenica in na podlagi pogodbe z drugimi
delničarji ali družbeniki te družbe nadzoruje večino glasovalnih pravic v tej
družbi;
5.
država ima pravico izvajati prevladujoč vpliv ali nadzor.
(5) Ožji družinski člani osebe iz drugega odstavka tega člena
so: zakonec ali zunajzakonski partner, partner iz sklenjene ali nesklenjene
partnerske zveze, starši ter otroci in njihovi zakonci ali zunajzakonski
partnerji.
(6) Ožji sodelavci osebe iz drugega odstavka tega člena so
vse fizične osebe, za katere je znano, da so skupaj dejanski lastniki ali da
imajo kakršne koli druge tesne poslovne odnose s politično izpostavljeno osebo.
Ožji sodelavec je tudi fizična oseba, ki je edini dejanski lastnik poslovnega
subjekta ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, za katerega je znano, da
je bil ustanovljen v dejansko korist politično izpostavljene osebe.
(7) Če je stranka, ki sklepa poslovno razmerje ali opravlja
transakcijo, ali če je stranka, za katero se sklepa poslovno razmerje ali
opravlja transakcija, ali njen dejanski lastnik politično izpostavljena oseba,
zavezanec v okviru poglobljenega pregleda stranke poleg ukrepov iz prvega
odstavka 21. člena tega zakona sprejme še naslednje ukrepe:
1.
pridobi v obsegu, ki je v skladu z oceno tveganja poslovnega razmerja,
transakcije, produkta, storitve ali distribucijske poti, za stranko oziroma
dejanskega lastnika podatke o izvoru premoženja ter podatke o izvoru sredstev,
ki so ali bodo predmet poslovnega razmerja oziroma transakcije, in sicer iz
listin in druge dokumentacije, ki jih zavezancu lahko predloži tudi stranka; če
teh podatkov ni mogoče dobiti na opisani način ali če je to v skladu z oceno
tveganja poslovnega razmerja, transakcije, produkta, storitve ali
distribucijske poti, jih zavezanec pridobi neposredno iz pisne izjave stranke;
2.
zaposleni pri zavezancu, ki vodi postopek sklepanja poslovnega razmerja
s stranko pred njegovo sklenitvijo, obvezno pridobi pisno odobritev nadrejene
odgovorne osebe, ki zaseda položaj višjega vodstva; odobritev nadaljevanja
poslovnega razmerja se pridobi tudi, če se ugotovi politično izpostavljenost po
sklenitvi poslovnega razmerja;
3.
po sklenitvi poslovnega razmerja s posebno skrbnostjo spremlja
transakcije in druge poslovne aktivnosti, ki jih pri zavezancu izvaja stranka.
(8) Kadar politično izpostavljena oseba iz tega člena preneha
delovati na vidnem javnem položaju, zavezanec nadaljuje izvajanje ustreznih
ukrepov še 12 mesecev. Po tem obdobju znova oceni nadaljnje tveganje, ki ga
prinaša ta oseba, ter izvaja ustrezne ukrepe z upoštevanjem tveganja tako
dolgo, dokler ne ugotovi, da v zvezi s to osebo tveganje ne obstaja več.
67. člen
(seznam funkcij, ki štejejo kot vidni javni položaj)
(1) Seznam z natančno navedbo funkcij iz tretjega odstavka
prejšnjega člena, ki se v Republiki Sloveniji štejejo kot vidni javni položaj,
določi vlada. Vlada sproti posodablja seznam.
(2) Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, na podlagi
pisnega predloga ministrstva, pristojnega za finance, zaprosi mednarodne
organizacije s sedežem v Republiki Sloveniji, da objavijo in posodabljajo
seznam svojih vidnih javnih funkcij ter ga pošljejo Evropski komisiji.
68. člen
(politično izpostavljene osebe in življenjsko zavarovanje)
(1) Zavezanec vzpostavi ustrezne ukrepe, s katerimi
ugotavlja, ali so upravičenci življenjskega zavarovanja ali življenjskega
zavarovanja, vezanega na enote investicijskih skladov, in dejanski lastnik
upravičencev politično izpostavljene osebe. Navedeni ukrepi se sprejmejo
najpozneje v času izplačila ali popolnega ali delnega prenosa police. V primeru
ugotovljenega povečanega tveganja zavezanec poleg ukrepov iz prvega odstavka
21. člena tega zakona sprejme še naslednja ukrepa:
1.
pred izplačilom police o tem obvesti nadrejeno odgovorno osebo, ki
zaseda položaj višjega vodstva;
2.
posebej skrbno pregleda poslovno razmerje, sklenjeno z imetnikom police,
in v primeru razlogov za sum pranja denarja ali financiranja terorizma uradu
poda sporočilo o sumljivih transakcijah v skladu s 76. členom tega zakona.
(2) Ukrepi iz prejšnjega odstavka se izvajajo tudi za ožje
družinske člane in ožje sodelavce iz petega in šestega odstavka 66. člena
tega zakona.
(3) Kadar politično izpostavljena oseba iz tega člena preneha
delovati na vidnem javnem položaju, zavezanec nadaljuje izvajanje ustreznih
ukrepov še 12 mesecev. Po tem obdobju znova oceni nadaljnje tveganje, ki ga
prinaša ta oseba, ter izvaja ustrezne ukrepe z upoštevanjem tveganja tako
dolgo, dokler ne ugotovi, da v zvezi s to osebo tveganje ne obstaja več.
69. člen
(pregled strank iz tretjih držav z visokim tveganjem)
(1) Kadar je stranka ali transakcija povezana s tretjo državo
z visokim tveganjem iz šestega odstavka 55. člena tega zakona, zavezanec v
okviru poglobljenega pregleda stranke poleg ukrepov iz prvega odstavka
21. člena tega zakona izvede najmanj še naslednje ukrepe:
1.
pridobi dodatne podatke o dejavnosti stranke in pogosteje posodablja
podatke o istovetnosti stranke in njenem dejanskem lastniku,
2.
pridobi dodatne podatke o namenu in predvideni naravi poslovnega
razmerja in podatke o razlogih nameravane ali opravljene transakcije,
3.
pridobi podatke o izvoru sredstev in premoženja stranke ter dejanskega
lastnika ter posebej o izvoru sredstev in premoženja, ki so ali bodo predmet
poslovnega razmerja ali transakcije,
4.
zaposleni pri zavezancu, ki vodi postopek sklepanja poslovnega razmerja
s stranko, ki je povezana s tretjo državo z visokim tveganjem, pred njegovo
sklenitvijo obvezno pridobi pisno odobritev nadrejene odgovorne osebe, ki zaseda
položaj višjega vodstva; odobritev nadaljevanja poslovnega razmerja se pridobi
tudi, če se ugotovi povezanost s tretjo državo z visokim tveganjem po sklenitvi
poslovnega razmerja,
5.
po sklenitvi poslovnega razmerja s posebno skrbnostjo spremlja
transakcije in druge poslovne aktivnosti, ki jih pri zavezancu izvaja oseba,
povezana s tretjo državo z visokim tveganjem, tako da zagotavlja pogostejše in
dalj časa trajajoče spremljanje poslovanja vključno z opredeljevanjem
transakcijskih vzorcev, ki jih je treba tudi naprej preučevati.
(2) Poleg ukrepov iz prejšnjega odstavka zavezanec v primerih
iz prejšnjega odstavka in kjer je to primerno na zahtevo nadzornega organa iz
prvega odstavka 152. člena zakona:
-
uporabi dodatne elemente poglobljenega pregleda stranke,
-
uvede ustrezno okrepljene mehanizme za sporočanje podatkov ali
sistematično sporočanje podatkov uradu,
-
omeji izvajanje poslovnega razmerja ali transakcij.
(3) Zavezancu ni treba izvajati dodatnih ukrepov iz prvega
odstavka tega člena, kadar je stranka podružnica ali hčerinska družba v
večinski lasti družbe s sedežem v EU, ustanovljena v tretji državi z visokim
tveganjem, če ta podružnica ali hčerinska družba v celoti izvaja politike in
postopke skupine, ki so enaki ali enakovredni določbam tega zakona. V teh
primerih zavezanec obseg ukrepov prilagodi oceni tveganja pranja denarja in
financiranja terorizma iz 18. člena tega zakona.
70. člen
(drugi primeri povečanega tveganja)
V primerih iz drugega odstavka 64. člena tega zakona
zavezanec poleg ukrepov iz prvega odstavka 21. člena tega zakona izvede
enega ali več dodatnih ukrepov, ki primeroma obsegajo:
1.
pridobivanje dodatnih podatkov o dejavnosti stranke in pogostejše
posodabljanje podatkov o istovetnosti stranke in njenem dejanskem lastniku,
2.
pridobivanje dodatnih podatkov o namenu in predvideni naravi poslovnega
razmerja in podatkov o razlogih nameravane ali opravljene transakcije,
3.
pridobivanje podatkov o izvoru sredstev in premoženja stranke ter
dejanskega lastnika ter podatkov o izvoru sredstev in premoženja, ki so ali
bodo predmet poslovnega razmerja ali transakcije,
4.
pridobivanje pisne odobritve nadrejene odgovorne osebe, ki zaseda
položaj višjega vodstva, pred sklenitvijo poslovnega razmerja ali odobritve
nadaljevanja poslovnega razmerja, če se oceni ali ugotovi povečano tveganje po
sklenitvi poslovnega razmerja,
5.
posebno skrbno spremljanje transakcij in drugih poslovnih aktivnosti, ki
jih pri zavezancu izvaja stranka,
6.
preverjanje verodostojnosti pridobljenih podatkov in dokumentacije pri
zunanjih virih.
3.3.5 Omejitve pri poslovanju s strankami
71. člen
(prepoved uporabe anonimnih produktov)
Zavezanec strankam ne sme odpirati, izdajati ali zanje voditi
anonimnih računov, hranilnih knjižic na geslo ali prinesitelja, anonimnih sefov
ali drugih produktov in storitev, ki bi posredno ali neposredno omogočali
prikrivanje istovetnosti stranke.
72. člen
(prepoved sklepanja poslovnega razmerja)
(1) Zavezanec ne sme skleniti poslovnega razmerja ali
opraviti transakcij iz 22. in 23. člena tega zakona, če stranka izkazuje lastništvo
pravne osebe ali podobnega subjekta tujega prava na podlagi delnic na
prinosnika, katerih sledljivost ni omogočena prek centralne depotne družbe ali
podobnega registra ali trgovalnih računov, in se ga ne da ugotoviti na podlagi
druge poslovne dokumentacije.
(2) Zavezanci za potrebe izvajanja določbe iz prejšnjega
odstavka pri centralni depotni družbi pridobijo podatke o imetnikih
prinosniških delnic za konkretno stranko.
73. člen
(prepoved poslovanja z navideznimi bankami)
Zavezanec ne sme sklepati ali nadaljevati korespondenčnih ali
kontokorentnih odnosov z banko, ki posluje ali bi lahko poslovala kot navidezna
banka, ali drugo podobno kreditno ali finančno institucijo, za katero je znano,
da dovoljuje uporabo svojih računov navideznim bankam.
74. člen
(omejitev gotovinskega poslovanja)
(1) Osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga ali
opravljajo storitve v Republiki Sloveniji, od stranke ali nekoga tretjega pri
prodaji posameznega blaga ali opravljanju posamezne storitve ne smejo sprejeti
plačila v gotovini, če to plačilo presega vrednost 5.000 eurov. Prav tako ne
smejo v okviru svoje dejavnosti stranki ali nekomu tretjemu izplačati gotovine,
če to plačilo presega vrednost 5.000 eurov.
(2) Omejitev gotovinskih plačil iz prejšnjega odstavka velja
tudi, če se plačilo za prodano blago ali opravljeno storitev opravi v več med
seboj povezanih gotovinskih transakcijah, ki skupaj presegajo vrednost 5.000
eurov.
(3) Osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga ali
opravljajo storitev, plačilo iz prvega in drugega odstavka tega člena od
stranke ali nekoga tretjega sprejmejo na svoj plačilni račun, če ni z drugim
zakonom določeno drugače.
(4) Določbe iz prejšnjih odstavkov se ne uporabljajo za
zavezance iz 1., 2., 15. in 17. točke prvega odstavka 4. člena tega
zakona.
3.4 Sporočanje podatkov uradu
75. člen
(obveznost sporočanja gotovinskih transakcij in nakazil v
države z visokim tveganjem ter roki)
(1) Zavezanec sporoči uradu podatke iz 1., 2., 6., 7., 8. in
9. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona o vsaki gotovinski
transakciji, ki presega vrednost 15.000 eurov, in sicer takoj, ko je
opravljena, najpozneje pa v treh delovnih dneh po opravljeni transakciji.
(2) Zavezanec iz 1., 2., 3., 4. in 17. točke prvega odstavka
4. člena tega zakona sporoči uradu podatke iz 1., 2., 6., 7., 8. in 9.
točke prvega odstavka 150. člena tega zakona o vsaki gotovinski in
negotovinski transakciji, ki presega vrednost 15.000 eurov in ki je na zahtevo
stranke opravljena na plačilne račune:
-
pravnih in fizičnih oseb v države iz 1. in 2. točke tretjega odstavka
55. člena tega zakona,
-
pravnih in fizičnih oseb s sedežem oziroma stalnim ali začasnim
prebivališčem v državah iz 1. in 2. točke tretjega odstavka 55. člena tega
zakona,
takoj, ko je
transakcija opravljena, najpozneje pa v treh delovnih dneh po opravljeni
transakciji.
(3) Sporočilo iz prvega in drugega odstavka tega člena se
uradu pošlje po zaščiteni elektronski poti. Če je sporočanje po zaščiteni
elektronski poti iz tehničnih razlogov bistveno oteženo ali onemogočeno, se
takšno sporočilo izjemoma pošlje uradu le v pisni obliki.
(4) Obveznost sporočanja gotovinskih transakcij iz prvega
odstavka tega člena ne velja za revizijske družbe ter pravne in fizične osebe,
ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja.
(5) Urad na svojih spletnih straneh takoj, najpozneje pa
naslednji delovni dan po prejemu podatkov iz drugega odstavka tega člena,
objavi podatke 1., 7. in 8. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona,
razen osebnega imena ter naslova stalnega in začasnega bivališča.
(6) Zavezancu ni treba sporočiti podatkov iz prvega odstavka
tega člena, če so hkrati izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
stranka ima status pravne osebe;
2.
stranka je registrirana za opravljanje vsaj ene izmed dejavnosti, ki je
po predpisih, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti, uvrščena v:
-
področje »G« Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil,
-
področje »I« Gostinstvo;
3.
stranka opravlja kot glavno vsaj eno izmed dejavnosti iz prejšnje točke;
4.
če se gotovinska transakcija nanaša na strankino polaganje dnevnih
iztržkov iz naslova prodaje blaga ali storitev v dobro računa, ki ga ima ta
stranka odprtega pri kateremkoli zavezancu iz 1. in 2. točke prvega odstavka
4. člena tega zakona.
(7) Zavezancu iz 1., 2., 4. in 15. točke prvega odstavka
4. člena tega zakona ni treba sporočiti podatkov iz prvega odstavka tega
člena, če gotovinska transakcija poteka med zavezancem iz 1., 2. ali 4. točke
prvega odstavka 4. člena tega zakona in zavezancem iz 15. točke prvega
odstavka 4. člena tega zakona ter se hkrati nanaša na odkup ali prodajo
tuje gotovine.
(8) Zavezancu iz 1., 2. in 4. točke prvega odstavka
4. člena tega zakona ni treba sporočiti podatkov iz prvega odstavka tega
člena, če se gotovinska transakcija nanaša na pologe gotovine iz naslova
izvajanja delovnih nalog uslužbencev državnih organov in organov lokalnih
skupnosti, ki naloge izvajajo v skladu s področnimi predpisi.
76. člen
(obveznost sporočanja sumljivih transakcij in roki)
(1) Zavezanec sporoči uradu podatke iz prvega odstavka
150. člena tega zakona ter pošlje z njimi povezano dokumentacijo vedno,
kadar v zvezi s transakcijo, osebo, premoženjem ali sredstvi obstajajo razlogi
za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, in sicer še pred izvedbo
transakcije, ter v sporočilu navede rok, v katerem naj bi se ta opravila.
Takšno sporočilo o sumljivi transakciji uradu pošlje po zaščiteni elektronski
poti, izjemoma se lahko poda po telefonu, vendar se uradu pošlje tudi po
zaščiteni elektronski poti najpozneje naslednji delovni dan. Kadar so podani
razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma šele po izvedeni
transakciji, zavezanec sporoči uradu podatke takoj oziroma najpozneje v petih
delovnih dneh po tem, ko je razloge zaznal oziroma imel na voljo dovolj
podatkov, da bi razloge lahko zaznal.
(2) Če je sporočanje transakcij iz prejšnjega odstavka po
zaščiteni elektronski poti iz tehničnih razlogov bistveno oteženo ali
onemogočeno, se takšno sporočilo uradu izjemoma pošlje le v pisni obliki.
(3) Obveznost sporočanja transakcij iz prvega odstavka tega
člena velja tudi za nameravano transakcijo ne glede na to, ali je bila pozneje
opravljena ali ne.
(4) Sumljiva transakcija iz prvega, drugega in tretjega
odstavka tega člena je vsaka nameravana ali opravljena transakcija, v zvezi s
katero zavezanec ve ali ima razloge za sum, da premoženje ali sredstva izvirajo
iz kaznivih dejanj, ki bi lahko pomenila predhodno dejanje za pranje denarja
ali so povezana s financiranjem terorizma ali po značilnostih ustrezajo
indikatorjem za prepoznavanje sumljivih transakcij iz 92. člena tega
zakona, ki napotujejo na razloge za sum pranja denarja ali financiranja
terorizma.
(5) Revizijske družbe ter pravne in fizične osebe, ki
opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, vedno, ko
stranka pri njih išče nasvet za pranje denarja ali financiranje terorizma, to
sporočijo uradu takoj oziroma najpozneje v treh delovnih dneh od dneva, ko je
stranka pri njih iskala nasvet.
(6) Če zavezanec v primerih iz prvega, drugega in tretjega odstavka
tega člena zaradi narave transakcije ali ker ta sploh ni bila opravljena ali iz
drugih upravičenih razlogov ne more ravnati po določenem postopku, uradu
sporoči podatke takoj, ko je to mogoče, oziroma takoj po zaznavi razlogov za
sum pranja denarja ali financiranja terorizma. V sporočilu obrazloži razloge,
zaradi katerih ni ravnal po opisanem postopku.
77. člen
(način in oblika sporočanja)
Podatke in dokumentacijo iz desetega odstavka 47. člena
tega zakona, podatke iz prvega in drugega odstavka 75. člena tega zakona,
prvega, drugega in tretjega odstavka 76. člena tega zakona, petega
odstavka 86. člena tega zakona in tretjega odstavka 151. člena tega
zakona ter letna poročila o izvajanju notranje kontrole in ukrepov na podlagi
zahteve urada iz prvega odstavka 126. člena ali tretjega odstavka
154. člena tega zakona zavezanec predloži uradu na način in v obliki, ki
ju predpiše minister.
3.5 Izvajanje politike skupine in ukrepov odkrivanja in
preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v podružnicah in
hčerinskih družbah v večinski lasti s sedežem v državah članicah in tretjih
državah
78. člen
(obveznost izvajanja politike skupine)
(1) Zavezanci, ki so del skupine, izvajajo politike in
postopke te skupine, ki se nanašajo na ukrepe odkrivanja in preprečevanja
pranja denarja in financiranja terorizma, določene s tem zakonom, vključno s
politikami in postopki varstva podatkov ter izmenjave informacij znotraj
skupine za namene preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.
(2) Zavezanci, ki imajo podružnice in hčerinske družbe v
večinski lasti s sedežem v državah članicah in tretjih državah, vzpostavijo
politike in postopke skupine iz prejšnjega odstavka ter jih v njih tudi
izvajajo. Pri vzpostavitvi politik in postopkov skupine zavezanec upošteva
zahteve iz 18. člena tega zakona.
(3) Izmenjava informacij znotraj skupine je dovoljena,
vključno z izmenjavo informacij o sumljivih transakcijah iz 77. člena tega
zakona, razen če urad izmenjavi informacij o sumljivih transakcijah izrecno
nasprotuje.
(4) V okviru izmenjave informacij iz prejšnjega odstavka je
dovoljena tudi izmenjava podatkov iz prvega odstavka 150. člena tega
zakona za namen zagotavljanja poznavanja stranke.
(5) Prenos podatkov v tretje države je dopusten, če so zanj
izpolnjeni pogoji, določeni v V. poglavju Splošne uredbe o varstvu osebnih
podatkov.
79. člen
(obveznost izvajanja ukrepov v državah članicah)
(1) Zavezanec, ki neposredno opravlja svojo poslovno
dejavnost v drugi državi članici ali jo opravlja prek podružnice ali zastopnikov,
zagotovi, da sam neposredno ali njegove podružnice in zastopniki upoštevajo
zakonodajo te države članice, ki ureja področje odkrivanja in preprečevanja
pranja denarja ter financiranja terorizma.
(2) Nadzor nad izvajanjem prejšnjega odstavka izvajajo
pristojni nadzorni organi države članice, v kateri zavezanec opravlja svojo
poslovno dejavnost prek podružnice, zastopnikov ali neposredno, v sodelovanju s
pristojnimi nadzornimi organi iz prvega odstavka 152. člena tega zakona.
80. člen
(osrednje kontaktne točke)
(1) Banka Slovenije lahko od izdajateljev elektronskega
denarja ali ponudnikov plačilnih storitev, kot so opredeljeni v zakonu, ki
ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne
sisteme, zahteva, da na območju Republike Slovenije imenujejo osrednjo
kontaktno točko v primerih, kadar izdajatelji elektronskega denarja ali
ponudniki plačilnih storitev:
1.
niso podružnice ali hčerinske družbe, ustanovljene na območju Republike
Slovenije,
2.
je njihov sedež na območju druge države članice in
3.
opravljajo posle na območju Republike Slovenije prek mreže več
zastopnikov oziroma distributerjev elektronskega denarja.
(2) Zastopniki oziroma distributerji elektronskega denarja iz
3. točke prejšnjega odstavka so fizične ali pravne osebe, ki pri opravljanju
poslov, povezanih z izdajo elektronskega denarja ali plačilnih storitev, na
podlagi pooblastila o zastopanju delujejo v imenu izdajateljev elektronskega
denarja ali ponudnikov plačilnih storitev.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko izdajatelji
elektronskega denarja ali ponudniki plačilnih storitev s sedežem na območju
druge države članice na lastno pobudo imenujejo osrednjo kontaktno točko na
območju Republike Slovenije. O nameri imenovanja osrednje kontaktne točke
izdajateljev elektronskega denarja ali ponudnikov plačilnih storitev obvestijo
Banko Slovenije.
(4) Osrednje kontaktne točke so lahko fizične ali pravne
osebe, ki imajo stalno bivališče oziroma sedež na območju Republike Slovenije.
(5) Banka Slovenije pridobi o fizičnih in pravnih osebah, ki
so osrednje kontaktne točke, podatke iz tretjega odstavka 150. člena tega
zakona.
(6) Osrednje kontaktne točke, imenovane na območju Republike
Slovenije, v imenu izdajateljev elektronskega denarja in ponudnikov plačilnih
storitev:
1.
zagotavljajo, da mreže zastopnikov izvajajo ukrepe preprečevanja in
odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma, določene v tem zakonu,
2.
posredujejo podatke, informacije in dokumentacijo Banki Slovenije ali
uradu na njuno zahtevo, kadar izvajata nadzor v skladu z določbami tega zakona,
3.
nudijo pomoč pri sodelovanju in usklajevanju nadzora nad mrežo
zastopnikov med Banko Slovenije, uradom in pristojnimi nadzornimi organi držav
članic, v katerih je sedež izdajateljev elektronskega denarja ali ponudnika plačilnih
storitev.
81. člen
(nadzor nad zastopniki)
(1) Če Banka Slovenije pri poslovanju zastopnikov oziroma
distributerjev elektronskega denarja iz drugega odstavka prejšnjega člena
ugotovi hujše pomanjkljivosti pri izvajanju ukrepov preprečevanja pranja
denarja ali financiranja terorizma, lahko v okviru svojih pristojnosti sprejme
ustrezne in sorazmerne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti. Ukrepi so začasni in
prenehajo, ko so pomanjkljivosti odpravljene.
(2) Pri sprejemanju ukrepov in odpravljanju pomanjkljivosti
iz prejšnjega odstavka Banka Slovenije sodeluje s pristojnimi nadzornimi organi
države članice, v kateri ima družba za izdajo elektronskega denarja ali
ponudnik plačilnih storitev sedež.
82. člen
(obveznost izvajanja ukrepov v tretjih državah)
(1) Zavezanec z vzpostavitvijo ter izvajanjem politik in
postopkov skupine iz drugega odstavka 78. člena tega zakona zagotovi, da
se ukrepi odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma,
določeni v tem zakonu, v enakem ali večjem obsegu izvajajo tudi v njegovih
podružnicah in hčerinskih družbah v njegovi večinski lasti, ki so ustanovljene
v tretjih državah, in sicer v obsegu, kakršnega dopušča pravo teh tretjih
držav.
(2) Če so v tretjih državah iz prejšnjega odstavka minimalni
standardi izvajanja ukrepov odkrivanja in preprečevanja pranja denarja ali
financiranja terorizma manj strogi, kot so predpisani s tem zakonom, zavezanec
zagotovi, da njegove podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti sprejmejo
in izvajajo ustrezne ukrepe, enakovredne ukrepom v skladu s tem zakonom,
kolikor to dopušča pravo te tretje države. Ustrezni ukrepi vključujejo tudi
ukrepe varstva podatkov.
(3) Kadar pravo tretje države ne dopušča izvajanja politik in
postopkov iz 78. člena tega zakona in iz prvega in drugega odstavka tega
člena, Banka Slovenije, Agencija za trg vrednostnih papirjev in Agencija za
zavarovalni nadzor o tem obvestijo Evropski bančni organ in pristojne nadzorne
organe drugih držav članic, in sicer z namenom, da se uskladijo aktivnosti pri doseganju
ustrezne rešitve.
(4) Kadar pravo tretje države ne dopušča izvajanja politik in
postopkov iz 78. člena tega zakona ter iz prvega in drugega odstavka tega
člena, zavezanec zagotovi, da podružnice in hčerinske družbe v večinski lasti v
tretji državi sprejmejo in izvajajo ustrezne dodatne ukrepe, s katerimi
učinkovito obvladujejo tveganja za pranje denarja ali financiranja terorizma,
in o tem obvestijo pristojne nadzorne organe iz prvega odstavka 152. člena
tega zakona. Pri ocenjevanju, katere tretje države ne dopuščajo izvajanja
politik in postopkov iz 78. člena tega zakona, se upoštevajo morebitne
pravne omejitve, ki bi lahko ovirale pravilno izvajanje teh politik in
postopkov, vključno s tajnostjo in varstvom podatkov ter drugimi ovirami, ki
omejujejo izmenjavo informacij, ki bi lahko bile pomembne za ta namen.
(5) Če dodatni ukrepi iz prejšnjega odstavka ne zadostujejo,
lahko nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega zakona zavezancu
naložijo, da v tretji državi izvede še dodatne ukrepe nadzora, med katerimi so
lahko tudi:
1.
prepoved sklepanja poslovnih razmerij,
2.
prekinitev poslovnega razmerja,
3.
prepoved izvajanja transakcij ali
4.
prenehanje delovanja v tej tretji državi.
3.6 Pooblaščenec, usposabljanje in notranja kontrola
3.6.1 Pooblaščenec
83. člen
(določitev pooblaščenca in njegovega namestnika)
(1) Zavezanci za posamezne naloge odkrivanja in preprečevanja
pranja denarja in financiranja terorizma, določene s tem zakonom in v
predpisih, sprejetih na njegovi podlagi, imenujejo pooblaščenca in enega ali
več njegovih namestnikov.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek zavezanci, ki imajo
zaposlene manj kakor štiri zaposlene, ne imenujejo pooblaščenca in ne izvajajo
notranje kontrole v skladu s tem zakonom.
(3) Če zavezanec, ki ima zaposlene manj kot štiri zaposlene,
kljub določbi prejšnjega odstavka imenuje pooblaščenca in enega ali več
njegovih namestnikov, morajo te osebe izpolnjevati pogoje iz 84. člena
tega zakona in izvajati naloge iz 85. člena tega zakona.
(4) Če zavezanec, ki ima zaposlene manj kot štiri zaposlene,
kljub določbi drugega odstavka tega člena izvaja notranjo kontrolo, notranjo
kontrolo izvaja v skladu z 88. členom tega zakona.
(5) Zavezanci iz 4. člena tega zakona, ki imajo
podružnice in hčerinske družbe v večinski lasti v državah članicah in v tretjih
državah, za naloge odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja
terorizma, določene v tem zakonu in predpisih, sprejetih na njegovi podlagi,
imenujejo pooblaščenca skupine in enega ali več njegovih namestnikov.
84. člen
(pogoji za pooblaščenca)
(1) Zavezanec zagotovi, da delo pooblaščenca iz prejšnjega
člena lahko opravlja izključno oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1.
je zaposlena na delovnem mestu, ki je pri zavezancu sistemizirano na
tako visokem položaju, da osebi omogoča hitro, kakovostno in pravočasno
izvajanje nalog iz tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi;
2.
ni bila pravnomočno obsojena ali ni v kazenskem postopku zaradi
kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti,
ali zaradi enega od teh kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve
smrti iz malomarnosti, hude telesne poškodbe, posebno hude telesne poškodbe,
ogrožanja varnosti pri delu, prikrivanja, izdaje in neupravičene pridobitve
poslovne skrivnosti, pranja denarja, izdaje tajnih podatkov ali povzročitve
splošne nevarnosti in kazen še ni bila izbrisana;
3.
je ustrezno strokovno usposobljena za naloge preprečevanja in odkrivanja
pranja denarja in financiranja terorizma ter ima lastnosti in izkušnje,
potrebne za opravljanje funkcije pooblaščenca;
4.
dobro pozna naravo poslovanja zavezanca na področjih, izpostavljenih
tveganju za pranje denarja ali financiranje terorizma.
(2) Delo namestnika pooblaščenca lahko opravlja oseba, ki
izpolnjuje pogoje iz 2., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka.
85. člen
(dolžnosti pooblaščenca in namestnika pooblaščenca)
(1) Pooblaščenec iz prvega odstavka 83. člena tega
zakona opravlja zlasti naslednje naloge:
1.
skrbi za vzpostavitev, delovanje in razvoj sistema odkrivanja in
preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma pri zavezancu;
2.
skrbi za pravilno in pravočasno sporočanje podatkov uradu v skladu s tem
zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi;
3.
sodeluje pri pripravi in spremembah operativnih postopkov ter pri
pripravi določb notranjih aktov zavezanca, ki se nanašajo na preprečevanje in
odkrivanje pranja denarja in financiranja terorizma;
4.
sodeluje pri izdelavi smernic za opravljanje kontrole v zvezi s
preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma;
5.
spremlja in koordinira dejavnosti zavezanca na področju odkrivanja in
preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma;
6.
sodeluje pri vzpostavitvi in razvoju informacijske podpore za izvajanje
dejavnosti v zvezi z odkrivanjem in preprečevanjem pranja denarja ter
financiranja terorizma pri zavezancu;
7.
upravi ali drugemu poslovodnemu organu pri zavezancu daje pobude in
predloge za izboljšanje sistema odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in
financiranja terorizma;
8.
sodeluje pri pripravi programov strokovnega usposabljanja in
izobraževanja zaposlenih pri zavezancu na področju preprečevanja in odkrivanja
pranja denarja ter financiranja terorizma.
(2) Pooblaščenec iz petega odstavka 83. člena tega
zakona opravlja zlasti naslednje naloge:
1.
skrbi za vzpostavitev in izvajanje učinkovitih politik in postopkov
skupine, ki se nanašajo na ukrepe odkrivanja in preprečevanja pranja denarja
ter financiranja terorizma,
2.
spremlja in usklajuje upoštevanje zakonodaj držav članic, ki urejajo
področje odkrivanja in preprečevanja pranja denarja ter financiranja terorizma,
s strani podružnic in zastopnikov, ki opravljajo dejavnost v drugih državah
članicah,
3.
skrbi za izvajanje ustreznih ter po potrebi dodatnih ukrepov odkrivanja
in preprečevanja pranja denarja ter financiranja terorizma v podružnicah in
hčerinskih družbah, ustanovljenih v tretjih državah,
4.
skrbi za pravilno in pravočasno izvajanje dodatnih ukrepov nadzora v
tretji državi, ki jih zavezancu naložijo nadzorni organi iz prvega odstavka
152. člena tega zakona.
(3) Namestnik nadomešča pooblaščenca med njegovo odsotnostjo
v celotnem obsegu nalog iz tega člena in opravlja druge naloge v skladu s tem
zakonom, če je tako določeno z notranjim aktom zavezanca.
86. člen
(dolžnosti zavezanca)
(1) Zavezanec za izvajanje nalog odkrivanja in preprečevanja
pranja denarja in financiranja terorizma po tem zakonu pooblaščencu:
1.
zagotovi neomejen dostop do vseh podatkov, informacij in dokumentacije,
potrebnih za izvajanje teh nalog;
2.
priskrbi ustrezna pooblastila za učinkovito izvajanje nalog iz prvega
odstavka prejšnjega člena;
3.
izpolni ustrezne kadrovske, materialne in druge pogoje dela;
4.
ponudi primerne prostorske in tehnične zmogljivosti, ki zagotavljajo
ustrezno stopnjo varnosti podatkov in informacij, ki jih ima na voljo
pooblaščenec na podlagi tega zakona;
5.
zagotovi ustrezno informacijsko-tehnično podporo, ki omogoča stalno in
varno spremljanje dejavnosti na tem področju;
6.
zagotovi redno strokovno usposabljanje v zvezi z odkrivanjem in
preprečevanjem pranja denarja ter financiranjem terorizma in
7.
priskrbi nadomeščanje med njegovo odsotnostjo.
(2) Notranje organizacijske enote, vključno z upravo ali
drugim poslovodnim organom pri zavezancu, pooblaščencu zagotovijo pomoč in
podporo pri opravljanju nalog po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi
podlagi, ter ga sproti obveščajo o vseh dejstvih, ki so ali bi lahko bila
povezana s pranjem denarja ali financiranjem terorizma. Zavezanec način
sodelovanja med svojimi organizacijskimi enotami in pooblaščencem podrobneje
uredi z notranjim aktom.
(3) Zavezanec zagotovi osebi, ki ima funkcijo pooblaščenca po
tem zakonu, da svoje delo in naloge opravlja kot izključno delovno obveznost s
polnim delovnim časom, če je zaradi velikega števila zaposlenih, narave ali
obsega poslovanja oziroma drugih upravičenih razlogov trajno povečan obseg
nalog preprečevanja in odkrivanja pranja denarja ter financiranja terorizma.
(4) Pooblaščenec iz prejšnjega odstavka opravlja svoje naloge
kot samostojen organizacijski del, ki je neposredno odgovoren upravi ali
drugemu poslovodnemu organu ter je funkcionalno in organizacijsko ločen od
drugih organizacijskih delov zavezanca.
(5) Zavezanec sporoči uradu podatke o osebnem imenu in nazivu
delovnega mesta pooblaščenca ter namestnika pooblaščenca in vsako spremembo teh
podatkov brez odlašanja, najpozneje pa v 15 dneh od dneva imenovanja oziroma
spremembe podatka. Zavezanec sporoči tudi datum imenovanja, datum prenehanja
funkcije, naslov, kjer pooblaščenec in njegov namestnik opravljata svoje delo,
če je ta drugačen od sedeža zavezanca, ter kontaktne podatke pooblaščenca in
njegovega namestnika, kot sta telefonska številka in elektronski naslov, ter
morebitne druge podatke za stike.
(6) Zavezanci iz 1. in 2. točke prvega odstavka 4. člena
tega zakona opredelijo funkcijo pooblaščenca kot ključno funkcijo v skladu s
pravnim aktom Banke Slovenije, ki ureja ureditev notranjega upravljanja,
upravljalnega organa in procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za
banke in hranilnice.
3.6.2 Strokovno usposabljanje
87. člen
(obveznost rednega usposabljanja in izobraževanja)
(1) Zavezanec sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi, da so
zaposleni, ki opravljajo naloge preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in
financiranja terorizma po tem zakonu, seznanjeni z določbami tega zakona,
vključno z ustreznimi zahtevami glede varstva podatkov. Sprejeti ukrepi morajo
biti sorazmerni glede na vrsto in velikost zavezanca ter tveganje za pranje
denarja in financiranje terorizma.
(2) Zavezanec skrbi za redno strokovno usposabljanje vseh
zaposlenih, ki opravljajo naloge preprečevanja in odkrivanja pranja denarja ter
financiranja terorizma po tem zakonu.
(3) Strokovno usposabljanje in izobraževanja iz prejšnjega
odstavka se nanašajo na seznanjanje z določili zakona ter na njegovi podlagi
izdanih pravilnikov in notranjih aktov, s strokovno literaturo glede
preprečevanja in odkrivanja pranja denarja ter financiranja terorizma, s
seznami indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi
obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.
(4) Zavezanec pripravi program letnega strokovnega
usposabljanja za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja ter financiranja
terorizma najpozneje do konca marca za tekoče leto.
3.6.3 Notranja kontrola in podzakonski predpisi za
izvajanje nekaterih nalog
88. člen
(obveznost redne notranje kontrole)
Zavezanci zagotovijo redno in učinkovito notranjo kontrolo
nad opravljanjem nalog odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in
financiranja terorizma po tem zakonu.
89. člen
(podrobnejši predpisi o pooblaščencu, načinu izvajanja
notranje kontrole, hrambi in varovanju podatkov, vodenju evidenc in strokovnem
usposabljanju zaposlenih)
Minister predpiše podrobnejša pravila o pooblaščencu, načinu
izvajanja notranje kontrole, hrambi in varovanju podatkov, upravljanju evidenc
in strokovnem usposabljanju zaposlenih pri zavezancih.
IV. POGLAVJE
NALOGE IN OBVEZNOSTI ODVETNIKOV, ODVETNIŠKIH DRUŽB IN NOTARJEV
90. člen
(posebnosti v zvezi z odvetniki, odvetniškimi družbami in
notarji)
(1) Odvetnik, odvetniška družba ali notar izvaja ukrepe
odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma po
določbah tega zakona le, kadar:
1.
pomaga pri načrtovanju ali izvajanju transakcij za stranko v zvezi z:
a)
nakupom ali prodajo nepremičnine ali gospodarske družbe,
b)
upravljanjem strankinega denarja, vrednostnih papirjev ali drugega
premoženja,
c)
odpiranjem ali upravljanjem bančnih računov, hranilnih vlog ali računov
za poslovanje z vrednostnimi papirji,
č) zbiranjem sredstev, potrebnih za
ustanovitev, delovanje ali upravljanje gospodarske družbe,
d)
ustanavljanjem, delovanjem ali upravljanjem ustanove, sklada,
gospodarske družbe ali druge podobne pravno-organizacijske oblike; ali
2.
v imenu in za račun stranke izvaja finančno transakcijo ali transakcijo
v zvezi z nepremičnino.
(2) Odvetnik, odvetniška družba ali notar vedno, ko stranka
pri njih išče nasvet za pranje denarja ali financiranje terorizma, to sporoči Odvetniški
zbornici Slovenije oziroma Notarski zbornici Slovenije, in sicer takoj oziroma
najpozneje v treh delovnih dneh od dneva, ko je stranka pri njih iskala nasvet.
Odvetnik, odvetniška družba ali notar morajo odkloniti nadaljnje svetovanje.
(3) Če v primeru iz prejšnjega odstavka obstajajo razlogi za
sum pranja denarja ali financiranja terorizma, Odvetniška zbornica Slovenije
oziroma Notarska zbornica Slovenije takoj oziroma najpozneje v treh delovnih
dneh od dneva, ko sta sprejeli sporočilo iz prejšnjega odstavka, o tem
obvestita urad.
91. člen
(izjeme)
(1) Za odvetnika, odvetniško družbo ali notarja se ta zakon
ne uporablja, kadar ugotavljajo pravni položaj stranke ali ko zastopajo stranko
v sodnem postopku, kar pomeni tudi svetovanje o predlaganju ali izogibanju
takšnemu postopku.
(2) Za odvetnika, odvetniško družbo ali notarja obveznost
sporočanja iz 76. člena tega zakona ne velja v zvezi s podatkom, ki ga
dobi od stranke ali o stranki pri ugotavljanju njenega pravnega položaja ali o
njenem zastopanju v zvezi s sodnim postopkom, kar vključuje svetovanje o
predlaganju ali izogibanju tega postopka ne glede na to, ali je takšen podatek
pridobljen pred sodnim postopkom, med njim ali po njem.
(3) Pod pogoji iz prejšnjega odstavka odvetniku, odvetniški
družbi ali notarju ni treba poslati podatkov, informacij in dokumentacije na
podlagi zahteve urada iz prvega in drugega odstavka 100. člena tega
zakona. V tem primeru uradu brez odlašanja, najpozneje pa v 15 dneh od prejema
zahteve pisno sporoči razloge, zaradi katerih ni ravnal v skladu z zahtevo
urada.
V. POGLAVJE
SEZNAM INDIKATORJEV ZA PREPOZNAVANJE STRANK IN TRANSAKCIJ, V ZVEZI S KATERIMI
OBSTAJAJO RAZLOGI ZA SUM PRANJA DENARJA ALI FINANCIRANJA TERORIZMA
92. člen
(obveznost sestave in uporabe seznama indikatorjev)
(1) Zavezanci sestavijo seznam indikatorjev za prepoznavanje
strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja
denarja ali financiranja terorizma.
(2) Pri sestavi seznama indikatorjev iz prejšnjega odstavka
zavezanci upoštevajo zlasti zapletenost in obseg izvajanja transakcij,
neobičajno sestavo, vrednost ali povezanost transakcij, ki nimajo jasno
razvidnega ekonomskega ali pravno utemeljenega namena oziroma niso v skladu ali
so v nesorazmerju z običajnim oziroma pričakovanim poslovanjem stranke, in
druge okoliščine, ki so povezane s statusom ali drugimi lastnostmi stranke.
(3) Zavezanci pri ugotavljanju razlogov za sum pranja denarja
ali financiranja terorizma in drugih okoliščin v zvezi s tem uporabljajo seznam
indikatorjev iz prvega odstavka tega člena.
(4) Minister lahko predpiše obvezno vključitev posameznih
indikatorjev na seznam indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v
zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja
terorizma.
93. člen
(sodelovanje pri sestavi seznama indikatorjev)
Pri sestavi seznama indikatorjev iz prvega odstavka
prejšnjega člena sodelujejo tudi urad, Banka Slovenije, Agencija za trg
vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor, Finančna uprava Republike
Slovenije, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, Notarska zbornica
Slovenije, Odvetniška zbornica Slovenije ter združenja in društva, katerih
člani so zavezanci po tem zakonu.
VI. POGLAVJE
NALOGE IN PRISTOJNOSTI URADA
6.1 Splošne določbe
94. člen
(splošno)
(1) Urad opravlja naloge, ki se nanašajo na preprečevanje in
odkrivanje pranja denarja, predhodnih kaznivih dejanj in financiranja
terorizma, ter druge naloge, določene s tem zakonom.
(2) Urad je osrednji državni organ, pristojen za sprejemanje
in analiziranje sporočil o sumljivih transakcijah ter drugih podatkov,
informacij in dokumentacije o morebitnem pranju denarja, povezanih predhodnih
kaznivih dejanjih ali financiranju terorizma, ki jih pridobi na podlagi tega in
drugih zakonov ali pravnih aktov EU, ki se neposredno uporabljajo, vključno s
predpisi o preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje, ter za
posredovanje rezultatov svojih analiz pristojnim organom.
(3) Urad je pri opravljanju svojih nalog iz prejšnjega
odstavka v celoti avtonomen, samostojen in operativno neodvisen, vključno z
odločanjem o sprejemanju in analiziranju podatkov, informacij in dokumentacije
ter o podajanju rezultatov svojih analiz pristojnim organom.
(4) Varstvo podatkov in informacij iz evidenc urada ter
finančnih analiz ne sme ovirati izvrševanja pristojnosti sodišč, državnega
tožilstva in policije v kazenskih in predkazenskih postopkih. Ne glede na
določbo prejšnjega stavka, urad glede podatkov, informacij ali dokumentacije,
ki jih je pridobil od tuje finančne obveščevalne enote, uporabi postopek
soglasja iz četrtega odstavka 114. člena tega zakona.
(5) Vsaka predložitev podatkov, informacij in dokumentacije
uradu po tem zakonu je neodplačna.
95. člen
(usposabljanje)
(1) Urad kot lastno dejavnost izvaja usposabljanja za
zavezance v zvezi z določbami tega zakona, ki se nanašajo na preprečevanje in
odkrivanje pranja denarja, predhodnih kaznivih dejanj in financiranja
terorizma.
(2) Urad izda podrobnejši interni splošni pravni akt o načinu
opravljanja lastne dejavnosti, načinu oblikovanja cen, izkazovanju prihodkov in
odhodkov ter drugih prvinah lastne dejavnosti.
96. člen
(odgovarjanje na zahteve po finančnih informacijah ali
finančni analizi)
(1) Policija, državno tožilstvo, sodišče in preiskovalna
komisija Državnega zbora Republike Slovenije lahko od urada zahtevajo in prejemajo
finančne informacije ali finančno analizo.
(2) Urad sodeluje z organi, določenimi v skladu s prejšnjim
odstavkom, in v primernem času odgovori na pisne zahteve po finančnih
informacijah ali finančni analizi, ki vsebujejo navedbo zakonske pristojnosti,
razlogov in številke zadeve ter jih vložijo ti organi, kadar so te finančne
informacije ali finančna analiza potrebne, za vsak primer posebej, in kadar je
razlog za takšne zahteve povezan s preprečevanjem, odkrivanjem, preiskovanjem
ali pregonom hudih kaznivih dejanj.
(3) Uporaba finančnih informacij ali finančnih analiz za
namene, ki presegajo tiste, za katere je bila uporaba prvotno odobrena, je
dovoljena le ob predhodnem soglasju urada.
(4) Urad lahko zavrne zahtevo iz drugega odstavka tega člena,
kadar:
1.
obstajajo očitni in utemeljeni razlogi za domnevo, da bi zagotovitev
takšnih informacij škodovala učinkovitosti ali zaupnosti preiskav ali analiz,
ki so še v izvajanju, ali
2.
bi bilo v izjemnih okoliščinah razkritje informacij očitno nesorazmerno
z legitimnimi interesi fizične ali pravne osebe ali nepomembno za namene, za
katere so bile informacije zahtevane.
(5) Vsaka zavrnitev iz prejšnjega odstavka mora biti
obrazložena in se pošlje organu iz prvega odstavka tega člena, ki je vložil
zahtevo.
(6) Odločitev o tem, ali informacije predati naprej, sprejme
urad.
(7) Organi, določeni v skladu s prvim odstavkom tega člena,
lahko finančne informacije in finančno analizo, ki jih v skladu s tem členom
prejmejo od urada, obdelujejo tudi za posebne namene preprečevanja, odkrivanja,
preiskovanja ali pregona hudih kaznivih dejanj, ki niso nameni, za katere se
zbirajo osebni podatki v skladu s prvim odstavkom 8. člena Zakona o
varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list
RS, št. 177/20).
6.2 Odkrivanje pranja denarja in financiranja terorizma
97. člen
(sprejemanje in analiziranje podatkov in informacij)
Urad je pristojen za sprejemanje in analiziranje naslednjih
vrst podatkov in informacij:
1.
sporočil o sumljivih transakcijah, prejetih od zavezancev na podlagi
prvega, drugega in četrtega odstavka 76. člena tega zakona;
2.
sporočil o gotovinskih transakcijah in nakazilih, prejetih od zavezancev
na podlagi prvega in drugega odstavka 75. člena tega zakona;
3.
pobud, prejetih na podlagi prvega in drugega odstavka 108. člena
tega zakona;
4.
pobud, prejetih na podlagi 109. člena tega zakona;
5.
podatkov, prejetih od Finančne uprave Republike Slovenije na podlagi
131. člena tega zakona;
6.
dejstev, prejetih na podlagi 168. člena tega zakona;
7.
zaprosil, obvestil, podatkov, informacij in dokumentacije, prejetih na
podlagi določb tega zakona o mednarodnem sodelovanju;
8.
podatkov, informacij in dokumentacije, zbranih na podlagi 99., 100.,
101. in 102. člena tega zakona;
9.
podatkov in informacij, pridobljenih na drug način, pri katerih urad
presodi, da vsebujejo razloge za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.
98. člen
(analitična funkcija urada)
V okviru analitične funkcije urad na podlagi podatkov,
informacij in dokumentacije, ki jih prejme in zbere na podlagi prejšnjega in
126. člena tega zakona, opravlja:
1.
operativne analize, osredotočene na analiziranje:
-
posameznih ali izbranih sporočil o sumljivih transakcijah, osebah,
premoženju ali sredstvih iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena in
-
drugih sporočil, obvestil, podatkov in informacij iz prejšnjega člena, z
namenom, da presodi, ali so v zvezi z neko transakcijo, osebo, premoženjem ali
sredstvi podani razlogi za sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja,
predhodnih kaznivih dejanj ali kaznivega dejanja financiranja terorizma, ter
2.
strateške analize, osredotočene na ugotavljanje tipologij in trendov v
zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma.
99. člen
(zahteva zavezancu za predložitev podatkov o sumljivih
transakcijah, osebah, premoženju ali sredstvih)
(1) Če urad presodi, da so v zvezi z neko transakcijo, osebo,
premoženjem ali sredstvi podani razlogi za sum pranja denarja, povezanih
predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma, ali v primerih iz
108. člena tega zakona lahko od zavezanca zahteva, da mu predloži:
1.
podatke iz evidence o strankah in transakcijah, ki jo zavezanci vodijo
na podlagi prvega odstavka 150. člena tega zakona;
2.
podatke o stanju sredstev in drugega premoženja te osebe pri zavezancu;
3.
podatke o prometu s sredstvi, posameznih transakcijah in premoženjem te
osebe pri zavezancu;
4.
podatke o drugih poslovnih razmerjih, sklenjenih pri zavezancu;
5.
vse druge podatke in informacije, ki jih je zavezanec pridobil ali jih
vodi na podlagi zakona ter so potrebni za odkrivanje in dokazovanje kaznivega
dejanja pranja denarja ali financiranja terorizma.
(2) Urad v zahtevi iz prejšnjega odstavka navede, katere
podatke zahteva, pravno podlago za njihovo izročitev, namen njihove obdelave in
rok, v katerem se zahtevani podatki predložijo uradu.
(3) Podatke iz prvega odstavka tega člena lahko urad od
zavezanca zahteva tudi za osebo, za katero je mogoče sklepati, da je sodelovala
oziroma je udeležena v transakcijah ali poslih osebe, v zvezi s katero so
podani razlogi za sum pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanj ali
financiranja terorizma.
(4) V primerih iz prvega in tretjega odstavka tega člena
zavezanec uradu na njegovo zahtevo pošlje tudi vso potrebno dokumentacijo.
(5) Podatke, informacije in dokumentacijo iz tega člena
zavezanec predloži uradu brez odlašanja, najpozneje pa v petih delovnih dneh od
prejema zahteve. Izjemoma lahko urad v zahtevi določi krajši rok, če je to
potrebno zaradi ugotavljanja okoliščin, pomembnih za izdajo odredbe o začasni
ustavitvi transakcije, ali zaradi pošiljanja podatkov tujim organom in
mednarodnim organizacijam ter v drugih nujnih primerih, kadar je treba
preprečiti nastanek premoženjske škode.
(6) Urad lahko zaradi obsežnosti dokumentacije ali drugih
upravičenih razlogov zavezancu na njegovo obrazloženo pisno pobudo s pisnim
obvestilom podaljša rok iz prejšnjega odstavka, lahko pa v takih primerih
opravi pregled dokumentacije pri zavezancu.
100. člen
(zahteva odvetniku, odvetniški družbi ali notarju za
predložitev podatkov o sumljivih transakcijah, osebah, premoženju ali
sredstvih)
(1) Če urad presodi, da so v zvezi z neko transakcijo, osebo,
premoženjem ali sredstvi podani razlogi za sum pranja denarja, povezanih
predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma, ali v primerih iz
102. člena tega zakona lahko od odvetnika, odvetniške družbe ali notarja
zahteva podatke, informacije in dokumentacijo v zvezi s posli iz 90. člena
tega zakona, ki so potrebni za odkrivanje in dokazovanje kaznivega dejanja
pranja denarja, predhodnih kaznivih dejanj ali kaznivega dejanja financiranja
terorizma. Urad v zahtevi navede, katere podatke zahteva, pravno podlago za
njihovo predložitev, namen njihove obdelave in rok, v katerem se podatki
predložijo uradu.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka lahko urad od odvetnika,
odvetniške družbe ali notarja zahteva tudi za osebo, za katero je mogoče
sklepati, da je sodelovala oziroma je udeležena v transakcijah ali poslih
osebe, v zvezi s katero so podani razlogi za sum pranja denarja, povezanih
predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma.
(3) Glede rokov za predložitev podatkov, informacij in
dokumentacije iz prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo
peti in šesti odstavek prejšnjega člena.
101. člen
(zahteva državnemu organu ali nosilcem javnih pooblastil za
predložitev podatkov o sumljivih transakcijah, osebah, premoženju ali
sredstvih)
(1) Če urad presodi, da so v zvezi z neko transakcijo, osebo,
premoženjem ali sredstvi podani razlogi za sum pranja denarja, povezanih
predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma, ali v primerih iz
109. člena tega zakona lahko od državnih organov in nosilcev javnih
pooblastil zahteva podatke, informacije in dokumentacijo, potrebne za
odkrivanje in dokazovanje kaznivega dejanja pranja denarja, predhodnih kaznivih
dejanj ali kaznivega dejanja financiranja terorizma. Urad v zahtevi navede,
katere podatke zahteva, pravno podlago za njihovo predložitev, namen njihove
obdelave in rok, v katerem se podatki predložijo uradu.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka lahko urad od državnih
organov in nosilcev javnih pooblastil zahteva tudi za osebo, za katero je
mogoče sklepati, da je sodelovala oziroma je udeležena v transakcijah ali
poslih osebe, v zvezi s katero so podani razlogi za sum pranja denarja,
povezanih predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma.
(3) Državni organi in nosilci javnih pooblastil uradu
predložijo podatke, informacije in dokumentacijo iz prejšnjih odstavkov brez
odlašanja, najpozneje pa v 15 dneh od prejema zahteve, ali mu neodplačno omogočijo
neposreden elektronski dostop do določenih podatkov in informacij.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko urad izjemoma v
zahtevi določi krajši rok, če je to potrebno zaradi ugotavljanja okoliščin,
pomembnih za izdajo odredbe o začasni ustavitvi transakcije, ali pošiljanja
podatkov tujim organom in mednarodnim organizacijam ter v drugih nujnih
primerih, kadar je treba preprečiti nastanek premoženjske škode.
102. člen
(zahteva drugim osebam javnega in zasebnega prava za
predložitev podatkov o sumljivih transakcijah ali osebah, premoženju ali
sredstvih)
(1) Če urad presodi, da so v zvezi z neko transakcijo ali
osebo, premoženjem ali sredstvi podani razlogi za sum storitve kaznivega
dejanja pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja
terorizma, ali v primerih iz 109. člena tega zakona lahko tudi od drugih
oseb javnega in zasebnega prava zahteva podatke, informacije in dokumentacijo,
s katerimi oseba razpolaga in ki so potrebni za odkrivanje in dokazovanje
storitve kaznivega dejanja pranja denarja, predhodnih kaznivih dejanj ali
kaznivega dejanja financiranja terorizma. Urad v zahtevi navede, katere podatke
zahteva, pravno podlago za njihovo posredovanje, namen njihove obdelave in rok,
v katerem se podatki posredujejo uradu.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka lahko urad od drugih oseb
javnega in zasebnega prava zahteva tudi za osebo, za katero je mogoče sklepati,
da je sodelovala oziroma je udeležena v transakcijah ali poslih osebe, v zvezi
s katero so podani razlogi za sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja,
predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma.
(3) Druge osebe javnega in zasebnega prava uradu predložijo
podatke, informacije in dokumentacijo iz prejšnjih odstavkov brez odlašanja,
najpozneje pa v 15 dneh od prejema zahteve, ali mu neodplačno omogočijo
neposreden elektronski dostop do določenih podatkov in informacij.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko urad izjemoma v
zahtevi določi krajši rok, če je to potrebno zaradi ugotavljanja okoliščin,
pomembnih za izdajo odredbe o začasni ustavitvi transakcije, ali pošiljanja
podatkov tujim organom in mednarodnim organizacijam ter v drugih nujnih
primerih, kadar je treba preprečiti nastanek premoženjske škode.
103. člen
(vročanje zahtev)
Za vročanje zahtev iz 99., 100., 101. in 102. člena tega
zakona se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni
postopek.
104. člen
(preverjanje pravilnosti podatkov)
Ne glede na druge določbe tega zakona lahko urad za potrebe
preverjanja pravilnosti podatkov, posredovanih uradu na podlagi 75. in
76. člena tega zakona, pridobi od pristojnega državnega organa enolični
identifikacijski znak osebe, na katero se nanašajo posredovani podatki.
105. člen
(odredba o začasni ustavitvi transakcije)
(1) Urad lahko s pisno odredbo začasno, vendar največ za tri
delovne dni ustavi transakcijo, če presodi, da obstajajo utemeljeni razlogi za
sum storitve kaznivih dejanj pranja denarja ali financiranja terorizma, in o
tem obvesti pristojne organe.
(2) Namen ukrepa začasne ustavitve transakcije je, da se
uradu zagotovi potreben čas za analiziranje sumljivih transakcij, drugih
podatkov in informacij ter za posredovanje svojih ugotovitev pristojnim
organom.
(3) Če zaradi narave ali načina izvedbe transakcije oziroma
okoliščin, ki transakcijo spremljajo, ni mogoče odlašati in v drugih nujnih
primerih se lahko odredba izjemoma izda tudi ustno, vendar jo mora urad v pisni
obliki poslati zavezancu takoj, ko je to mogoče, oziroma še isti dan, ko je
bila izdana. O prejemu ustne odredbe odgovorna oseba zavezanca naredi zaznamek
in ga hrani v svojih evidencah v skladu z določbami tega zakona, ki urejajo
varstvo in hrambo podatkov.
(4) V zvezi z izdajo odredbe lahko urad, če je v
predkazenskem ali kazenskem postopku treba zbrati še dodatne podatke ali iz
drugih upravičenih razlogov, zavezancu da navodila o postopku z osebami,
vključno z informacijami, ki se lahko razkrijejo stranki, na katere se nanaša
začasna ustavitev transakcije.
(5) Pristojni organi iz prvega in drugega odstavka tega člena
po prejetem obvestilu o odredbi ali ugotovitvah urada ravnajo posebno hitro in
najpozneje v treh delovnih dneh od začasne ustavitve transakcije ukrepajo v
skladu s svojimi pooblastili.
106. člen
(prenehanje začasne ustavitve transakcije)
(1) Če urad v treh delovnih dneh od izdaje odredbe o začasni
ustavitvi transakcije presodi, da ni več utemeljenih razlogov za sum storitve
kaznivih dejanj pranja denarja ali financiranja terorizma, obvesti o tem
pristojne organe in zavezanca, ki transakcijo lahko opravi takoj.
(2) Če urad v roku iz prejšnjega odstavka ne ukrepa, lahko
zavezanec takoj opravi transakcijo.
107. člen
(zahteva za tekoče spremljanje finančnega poslovanja
stranke)
(1) Urad lahko od zavezanca pisno zahteva, da tekoče spremlja
finančno poslovanje osebe, v zvezi s katero obstajajo razlogi za sum storitve
kaznivih dejanj pranja denarja ali financiranja terorizma, ali druge osebe, za
katero je mogoče utemeljeno sklepati, da je sodelovala oziroma je udeležena v
transakcijah ali poslih takšne osebe, in mu sproti sporoča podatke o
transakcijah ali poslih, ki jih pri zavezancu opravita ali nameravata opraviti
navedeni osebi. V zahtevi urad obvezno določi rok, v katerem mu morajo
zavezanci poslati zahtevane podatke.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka zavezanec sporoči uradu še
pred izvedbo transakcije ali sklenitvijo posla in v sporočilu navede rok, v
katerem naj bi se transakcija ali posel opravila.
(3) Če zavezanec zaradi narave transakcije oziroma posla ali
iz drugih upravičenih razlogov ne more ravnati v skladu s prejšnjim odstavkom,
mora uradu sporoči podatke takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa naslednji
delovni dan. V sporočilu obvezno navede, zakaj ni ravnal po prejšnjem odstavku.
(4) Izvajanje ukrepa iz prvega odstavka tega člena lahko
traja največ tri mesece, iz utemeljenih razlogov pa se njegovo trajanje vsakič
lahko podaljša še za en mesec, vendar skupno ne več kakor za šest mesecev.
108. člen
(pobudniki)
(1) Če v zvezi z neko transakcijo, osebo, premoženjem ali
sredstvi obstajajo razlogi za sum pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih
dejanj ali financiranja terorizma, lahko urad začne zbirati in analizirati
podatke, informacije in dokumentacijo tudi na obrazloženo pisno pobudo sodišča,
državnega tožilstva, policije, Slovenske obveščevalno-varnostne agencije,
obveščevalno-varnostne službe ministrstva, pristojnega za obrambo, Računskega
sodišča Republike Slovenije, Komisije za preprečevanje korupcije Republike
Slovenije, Urada Republike Slovenije za nadzor proračuna, Finančne uprave
Republike Slovenije in Uprave Republike Slovenije za javna plačila. Pobuda mora
vsebovati podatke iz osmega odstavka 150. člena tega zakona.
(2) Če obstajajo razlogi za sum pranja denarja, povezanih
predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma v zvezi z delovanjem
nepridobitne organizacije, njenih članov ali z njimi povezanih oseb, lahko urad
začne zbirati in analizirati podatke, informacije in dokumentacijo tudi na
podlagi obrazložene pisne pobude inšpektorata, pristojnega za notranje zadeve,
in drugih inšpekcijskih organov, pristojnih za nadzor nad delovanjem
nepridobitnih organizacij.
(3) Urad ne obravnava pobude iz prvega in drugega odstavka
tega člena, če v njej niso obrazloženi razlogi za sum pranja denarja, povezanih
predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma. O tem pisno obvesti
pobudnika in navede razloge, zaradi katerih pobude ni sprejel v obravnavo.
109. člen
(pobuda državnega tožilstva v zvezi s postopkom odvzema
premoženja nezakonitega izvora)
(1) Kadar državno tožilstvo vodi postopek finančne preiskave
v skladu z zakonom, ki ureja odvzem premoženja nezakonitega izvora, lahko urad
začne zbirati in analizirati podatke, informacije in dokumentacijo tudi na
obrazloženo pisno pobudo državnega tožilstva, ki mora vsebovati podatke iz
osmega odstavka 150. člena tega zakona.
(2) Urad pri zbiranju podatkov smiselno uporablja
pooblastila, določena v 99. do 102. členu tega zakona in poglavju o
mednarodnem sodelovanju tega zakona.
110. člen
(obvestilo o sumljivih transakcijah)
(1) Če urad na podlagi podatkov, informacij in dokumentacije,
ki jih pridobi v skladu s tem zakonom, presodi, da so v zvezi z neko
transakcijo, osebo, premoženjem ali sredstvi podani razlogi za sum storitve
kaznivega dejanja pranja denarja, predhodnih kaznivih dejanj ali kaznivega
dejanja financiranja terorizma, ali v primerih iz 109. člena tega zakona,
pisno obvestilo s potrebno dokumentacijo pošlje pristojnim organom.
(2) Urad v obvestilu iz prejšnjega odstavka ne navede
podatkov o zavezancu in zaposlenemu pri tem zavezancu, ki je uradu sporočil
podatke na podlagi 76. člena tega zakona, razen če obstajajo razlogi za
sum, da je zavezanec ali njegov zaposleni storil kaznivo dejanje pranja denarja
ali financiranja terorizma, ali če so podatki potrebni za ugotavljanje dejstev
v kazenskem postopku.
111. člen
(informacija o drugih kaznivih dejanjih)
Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena urad pošlje pisno
informacijo s potrebno dokumentacijo pristojnim organom, tudi če na podlagi
podatkov, informacij in dokumentacije, pridobljenih po tem zakonu, presodi, da
so v zvezi z neko transakcijo, osebo, premoženjem ali sredstvi podani razlogi
za sum storitve kaznivih dejanj, določenih v kazenskem zakoniku, ki se
preganjajo po uradni dolžnosti in za katera je predpisana kazen zapora.
112. člen
(povratna informacija)
(1) O končanem zbiranju in analiziranju podatkov, informacij
in dokumentacije v zvezi z neko transakcijo, osebo, premoženjem ali sredstvi,
pri katerih so bili podani razlogi za sum storitve kaznivega dejanja pranja
denarja, predhodnih kaznivih dejanj ali kaznivega dejanja financiranja
terorizma, ali so bila ugotovljena dejstva, ki so ali bi lahko bila povezana s
pranjem denarja, predhodnimi kaznivimi dejanji ali financiranjem terorizma,
urad pisno obvesti zavezanca iz 76. člena tega zakona, pobudnika iz 108.
in 109. člena tega zakona ter nadzorni organ iz 168. člena tega
zakona, razen če presodi, da bi to lahko škodovalo nadaljnjemu postopku.
(2) Urad zavezance, ki na podlagi določb tega zakona
sporočajo uradu sumljive transakcije, obvesti o koristnosti in uporabnosti
sporočenih sumljivih transakcij.
6.3 Mednarodno sodelovanje
113. člen
(splošne določbe)
(1) Določbe tega zakona o mednarodnem sodelovanju se
uporabljajo, če z mednarodno pogodbo ali pravnim aktom EU, ki se neposredno
uporablja, ni določeno drugače.
(2) Določbe tega zakona o mednarodnem sodelovanju urejajo
sodelovanje urada s tujimi finančnimi obveščevalnimi enotami ne glede na njihov
organizacijski status in sodelovanje z Evropsko komisijo.
(3) Sodelovanje urada s tujimi finančnimi obveščevalnimi
enotami pomeni izmenjavo podatkov, informacij in dokumentacije o strankah,
transakcijah, sredstvih in premoženju, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za
sum pranja denarja, predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma.
Sodelovanje zajema:
1.
zaprosilo urada tujim finančnim obveščevalnim enotam,
2.
zaprosilo tujih finančnih obveščevalnih enot uradu,
3.
izmenjavo na podlagi spontane pobude urada ali tujih finančnih
obveščevalnih enot.
(4) Urad sodeluje z Evropsko komisijo in drugimi pristojnimi
telesi EU, kadar je to potrebno za lažje usklajevanje in izmenjavo informacij
med finančnimi obveščevalnimi enotami držav članic, in se udeležuje zasedanj
foruma finančnih obveščevalnih enot držav članic v zvezi s pomembnimi vprašanji
z njihovega področja dela in sodelovanjem, ki se nanaša na:
-
odkrivanje sumljivih transakcij s čezmejno razsežnostjo,
-
standardizacijo izmenjave podatkov in informacij prek zaščitene,
decentralizirane računalniške mreže, namenjene izmenjavi podatkov in informacij
v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma med finančnimi
obveščevalnimi enotami,
-
skupne analize čezmejnih zadev,
-
opredelitev trendov in dejavnikov, pomembnih za ocenjevanje tveganja
pranja denarja in financiranja terorizma na državni ravni in ravni EU.
(5) Urad lahko za namene izmenjave podatkov, informacij in
dokumentacije iz tretjega odstavka tega člena s tujimi finančnimi
obveščevalnimi enotami sklene dogovor o sodelovanju.
(6) Pred pošiljanjem osebnih podatkov tuji finančni
obveščevalni enoti urad pridobi zagotovila, da ima finančna obveščevalna enota
iz države, v katero se podatki pošiljajo, urejeno ustrezno raven varstva
osebnih podatkov in da jih bo uporabila samo za namene, določene s tem zakonom.
(7) Različne opredelitve davčnih kaznivih dejanj v posameznih
državah članicah ali tretjih državah ne smejo ovirati izmenjave podatkov in
informacij med finančnimi obveščevalnimi enotami držav članic ali tretjih
držav, kolikor je ta izmenjava mogoča v skladu z državno zakonodajo.
114. člen
(zaprosilo tuji finančni obveščevalni enoti za predložitev
podatkov)
(1) Urad lahko v okviru svojih nalog odkrivanja in
preprečevanja pranja denarja, predhodnih kaznivih dejanj in financiranja
terorizma tujo finančno obveščevalno enoto pisno zaprosi za podatke,
informacije in dokumentacijo o strankah, transakcijah, sredstvih in premoženju,
ki jih potrebuje za obdelavo, analiziranje, odkrivanje in preprečevanje pranja
denarja, predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma.
(2) Če urad potrebuje podatke, informacije in dokumentacijo
od zavezanca iz druge države članice, pošlje zaprosilo finančni obveščevalni
enoti te države članice.
(3) Zaprosilo urada iz prejšnjih odstavkov mora vsebovati
pomembna dejstva in okoliščine v zvezi z razlogi za sum pranja denarja ali
financiranja terorizma in opredelitev namena uporabe zaprošenih podatkov. Za
podatke lahko zaprosi tudi, če predhodno kaznivo dejanje za pranje denarja v
času zaprosila ni znano.
(4) Podatke, informacije in dokumentacijo, pridobljene na
podlagi tega člena, urad uporabi izključno za namene, določene v tem zakonu.
Brez predhodnega soglasja tuje finančne obveščevalne enote urad prejetih
podatkov, informacij in dokumentacije ne sme pošiljati oziroma dajati na
vpogled tretji osebi ali jih uporabiti v nasprotju s pogoji in omejitvami, ki
jih določi zaprošeni organ.
(5) V izjemnih in nujnih primerih ter pod pogoji iz tega
člena lahko urad zaprosi finančno obveščevalno enoto države članice za finančne
informacije ali finančno analizo, ki bi bile lahko pomembne za obdelavo ali analizo
informacij v zvezi s terorizmom ali organiziranim kriminalom, povezanim s
terorizmom.
115. člen
(predložitev podatkov in informacij na zaprosilo tuje
finančne obveščevalne enote)
(1) Urad podatke, informacije in dokumentacijo o strankah,
transakcijah, sredstvih in premoženju, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za
sum pranja denarja ali financiranja terorizma, ki jih pridobi ali upravlja v
skladu z določbami tega zakona in bi lahko bili pomembni za obdelavo ali
analiziranje informacij v zvezi s pranjem denarja, predhodnimi kaznivimi
dejanji ali financiranjem terorizma v drugi državi članici ali tretji državi,
predloži tuji finančni obveščevalni enoti na njeno pisno zaprosilo ob pogoju
dejanske vzajemnosti.
(2) Kadar tuja finančna obveščevalna enota zaprosi urad za
podatke, informacije in dokumentacijo, ki se nanašajo na zavezanca s sedežem v
Republiki Sloveniji, urad pri pridobivanju podatkov, informacij in
dokumentacije uporabi vsa pooblastila, ki jih ima v skladu z določbami tega
zakona. Urad na zaprosilo iz tega člena odgovori v primernem času.
(3) Urad določi kontaktno točko, prek katere sprejema
zaprosila tuje finančne obveščevalne enote.
(4) Zaprosilo tuje finančne obveščevalne enote v skladu s tem
členom mora vsebovati pomembna dejstva in okoliščine, iz katerih izhajajo
razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma in iz katerih je
razviden namen uporabe zaprošenih podatkov. Urad lahko odgovori na zaprosilo
tuje finančne obveščevalne enote, tudi če predhodno kaznivo dejanje za pranje denarja
v času zaprosila ni znano.
(5) Urad lahko izjemoma zavrne izpolnitev zaprosila tuje
finančne obveščevalne enote, če:
1.
ne pridobi zagotovila o varstvu osebnih podatkov in namenu uporabe iz
šestega odstavka 113. člena tega zakona;
2.
bi bila predložitev podatkov in informacij v nasprotju s temeljnimi
načeli pravnega reda Republike Slovenije.
(6) Urad tujo finančno obveščevalno enoto o zavrnitvi
zaprosila iz prejšnjega odstavka pisno obvesti ter v obvestilu navede in
obrazloži razloge zavrnitve.
(7) Podatke, informacije in dokumentacijo, predložene na
podlagi tega člena, smejo tuje finančne obveščevalne enote uporabiti izključno
za namene, za katere so bili posredovani. Brez predhodnega soglasja urada tuja
finančna obveščevalna enota prejetih podatkov, informacij in dokumentacije ne
sme pošiljati ali dajati na vpogled tretji osebi ali jih uporabiti v nasprotju
s pogoji in omejitvami, ki jih določi urad.
(8) Soglasje za pošiljanje podatkov tretjim osebam iz
prejšnjega odstavka urad da v čim krajšem času in največjem možnem obsegu. Urad
lahko zavrne izdajo soglasja za odstop podatkov tretjim osebam le, če:
1.
predložitev podatkov presega uporabo določil tega zakona;
2.
bi predložitev podatkov ogrozila ali utegnila ogroziti potek kazenskega
postopka v Republiki Sloveniji ali bi lahko kakor koli drugače škodovala
interesom tega postopka;
3.
predložitev podatkov ne bi bila v skladu s temeljnimi načeli pravnega
reda Republike Slovenije;
4.
ne pridobi zagotovila o varstvu osebnih podatkov in namenu uporabe iz
šestega odstavka 113. člena tega zakona.
(9) Vsaka zavrnitev izdaje soglasja iz prejšnjega odstavka se
ustrezno obrazloži.
(10) Urad lahko določi dodatne pogoje in omejitve, ob
upoštevanju katerih sme tuja finančna obveščevalna enota uporabiti podatke iz
prvega odstavka tega člena.
(11) V izjemnih in nujnih primerih ter pod pogoji iz tega
člena lahko finančna obveščevalna enota države članice zaprosi urad za finančne
informacije ali finančno analizo, ki bi bile lahko pomembne za obdelavo ali
analizo informacij v zvezi s terorizmom ali organiziranim kriminalom, povezanim
s terorizmom.
116. člen
(predložitev podatkov in informacij na zaprosilo EUROPOL)
(1) Urad v primernem času odgovori na ustrezno utemeljene
zahteve v zvezi s finančnimi informacijami in finančno analizo, ki jih vloži
Europol prek nacionalne enote Europola in so vložene za vsak primer posebej v
okviru pristojnosti Europola in za opravljanje njegovih nalog.
(2) Zahteva iz prejšnjega odstavka se obravnava tako, kot da
izvira iz finančne obveščevalne enote.
(3) Urad lahko zavrne zahtevo iz prvega odstavka tega člena,
kadar:
1.
obstajajo objektivni razlogi za domnevo, da bi zagotovitev takšnih
informacij negativno vplivala na preiskave ali analize v teku, ali
2.
bi bilo v izjemnih okoliščinah razkritje informacij očitno nesorazmerno
z legitimnimi interesi fizične ali pravne osebe ali nepomembno za namene, za
katere so bile informacije zahtevane.
(4) Urad zavrnitev iz prejšnjega odstavka ustrezno obrazloži.
(5) Urad pri izvajanju tega člena upošteva tudi določbe
šestega in sedmega odstavka 7. člena Uredbe 2016/794/EU.
(6) Urad pošlje odgovor iz prvega odstavka tega člena
elektronsko prek orodja SIENA ali njenega naslednika v jeziku, ki se uporablja
za orodje SIENA, ali po potrebi FIU.Net ali njegovega naslednika.
117. člen
(spontana predložitev podatkov tuji finančni obveščevalni
enoti)
(1) Urad podatke, informacije in dokumentacijo o strankah,
transakcijah, premoženju ali sredstvih, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za
sum pranja denarja ali financiranja terorizma, ki jih pridobi ali upravlja v
skladu z določbami tega zakona in ki bi lahko bili pomembni za obdelavo ali
analiziranje informacij v zvezi s pranjem denarja, predhodnimi kaznivimi
dejanji ali financiranjem terorizma v drugi državi članici ali tretji državi,
pošlje finančni obveščevalni enoti te države članice ali tretje države na
lastno pobudo ob pogoju dejanske vzajemnosti.
(2) Če iz sporočila o sumljivih transakcijah, ki ga urad
prejme na podlagi 76. člena tega zakona, izhaja, da so osebe, transakcije,
premoženje ali sredstva, povezani z drugo državo članico, urad pošlje finančni
obveščevalni enoti te države članice podatke iz 1., 2., 8., 11., 12. in 13.
točke prvega odstavka 150. člena tega zakona.
(3) Za izmenjavo podatkov na podlagi tega člena se smiselno
uporabljajo določbe poglavja o mednarodnem sodelovanju tega zakona.
(4) V izjemnih in nujnih primerih ter pod pogoji iz tega
člena lahko urad na lastno pobudo pošlje finančni obveščevalni enoti države
članice finančne informacije ali finančno analizo, ki bi lahko bile pomembne za
obdelavo ali analizo informacij v zvezi s terorizmom ali organiziranim
kriminalom, povezanim s terorizmom.
118. člen
(izmenjava podatkov o gotovini, ki se vnaša v EU ali iznaša
iz nje)
Urad podatke iz prvega odstavka 9. člena Uredbe 2018/1672/EU
izmenja z ustreznimi finančnimi obveščevalnimi enotami iz drugih držav članic v
skladu s 113., 114., 115., 117., 119. in 122. členom tega zakona.
119. člen
(povratna informacija)
(1) Urad tuji finančni obveščevalni enoti na njeno zahtevo ob
pogoju dejanske vzajemnosti pošlje povratno informacijo o koristnosti in
uporabnosti prejetih podatkov iz prvega odstavka 114. člena tega zakona in
informacijo o rezultatih analize, ki jo je izdelal na podlagi podatkov,
prejetih od tuje finančne obveščevalne enote.
(2) Urad lahko od tuje finančne obveščevalne enote zahteva
povratno informacijo o koristnosti in uporabnosti predloženih podatkov iz
prvega odstavka 115. člena tega zakona in informacijo o rezultatih
analize, izdelane na podlagi predloženih podatkov.
120. člen
(začasna ustavitev transakcije na pobudo tuje finančne
obveščevalne enote)
(1) Urad lahko pod pogoji, ki jih določa ta zakon, in ob
pogoju dejanske vzajemnosti s pisno odredbo začasno, vendar največ za tri
delovne dni ustavi transakcijo tudi na obrazloženo pisno pobudo tuje finančne
obveščevalne enote in o tem obvesti organe, pristojne za preprečevanje,
odkrivanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj.
(2) Urad lahko zavrne pobudo tuje finančne obveščevalne
enote, če na podlagi dejstev in okoliščin, navedenih v pobudi iz prejšnjega
odstavka, presodi, da niso podani utemeljeni razlogi za sum storitve kaznivih
dejanj pranja denarja ali financiranja terorizma. O zavrnitvi pobude urad pisno
obvesti pobudnika in navede razloge, zaradi katerih je zavrnil pobudo.
(3) V zvezi z odredbo o začasni ustavitvi transakcije iz
prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljata 105. in 106. člen tega
zakona.
121. člen
(pobuda tuji finančni obveščevalni enoti za začasno
ustavitev transakcije)
Urad lahko v okviru svojih nalog odkrivanja in preprečevanja
pranja denarja in financiranja terorizma tujim finančnim obveščevalnim enotam
pošlje pisno pobudo za začasno ustavitev transakcije, če presodi, da so podani
utemeljeni razlogi za sum storitve kaznivih dejanj pranja denarja ali
financiranja terorizma.
122. člen
(varni komunikacijski sistemi)
Izmenjava podatkov, informacij in dokumentacije med uradom in
tujimi finančnimi obveščevalnimi enotami na podlagi 113. do 121. člena
tega zakona mora potekati po varnih komunikacijskih sistemih.
123. člen
(diagonalna izmenjava)
(1) Urad lahko za podatke, informacije in dokumentacijo
posredno zaprosi tudi tuje organe države članice ali tretje države, pristojne
za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, vendar
mora takšna izmenjava podatkov, informacij in dokumentacije potekati izključno
prek finančne obveščevalne enote te države z uporabo varnih komunikacijskih
sistemov.
(2) Urad lahko podatke, informacije in dokumentacijo na
podlagi zaprosila posredno predloži tudi tujemu organu države članice ali
tretje države, pristojnemu za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja in
financiranja terorizma, vendar mora takšna izmenjava podatkov, informacij in
dokumentacije potekati izključno prek finančne obveščevalne enote te države z
uporabo varnih komunikacijskih sistemov.
(3) Za izmenjavo podatkov na podlagi tega člena se smiselno
uporabljajo določbe iz poglavja o mednarodnem sodelovanju tega zakona.
124. člen
(izmenjava informacij med pristojnimi organi iz drugega
odstavka 3. člena Direktive 2019/1153/EU)
(1) Organ iz prvega odstavka 96. člena tega zakona,
lahko finančne informacije ali finančne analize, ki jih pridobi od urada, na
zahtevo in za vsak primer posebej izmenja s pristojnim organom druge države
članice, imenovanim v skladu z drugim odstavkom 3. člena Direktive
2019/1153/EU, če so te finančne informacije ali finančna analiza potrebne za
preprečevanje in odkrivanje pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih
dejanj in financiranj terorizma ter za boj proti njim.
(2) Organ iz prvega odstavka 96. člena tega zakona,
lahko pristojne organe drugih držav članic, imenovane v skladu z drugim
odstavkom 3. člena Direktive 2019/1153/EU, za vsak primer posebej zaprosi
za finančne informacije ali finančne analize, ki so jih ti organi pridobili od
finančnih obveščevalnih enot teh držav članic, če so te finančne informacije
ali finančna analiza potrebne za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja,
povezanih predhodnih kaznivih dejanj in financiranj terorizma ter za boj proti
njim.
(3) Organ iz prvega odstavka 96. člena tega zakona,
lahko uporablja finančne informacije ali finančne analize, ki jih je pridobil v
skladu s prejšnjim odstavkom, le za namen, za katerega so bile zaprošene.
(4) Finančne informacije in finančne analize, predložene na podlagi
tega člena, smejo organi iz prvega odstavka 96. člena tega zakona, in
pristojni organi drugih držav članic, imenovani v skladu z drugim odstavkom
3. člena Direktive 2019/1153/EU, uporabiti izključno za namene, za katere
so bile podane.
(5) Brez predhodnega soglasja urada oziroma finančne
obveščevalne enote države članice organ iz prvega odstavka 96. člena tega
zakona, oziroma pristojni organ druge države članice, imenovan v skladu z
drugim odstavkom 3. člena Direktive 2019/1153/EU, finančnih informacij ali
finančnih analiz ne sme poslati drugemu organu, agenciji ali oddelku ali jih
uporabiti za namene, ki presegajo tiste, ki so bili prvotno odobreni.
(6) Urad lahko zavrne izdajo soglasja iz prejšnjega odstavka,
če ne pridobi zagotovila o varstvu osebnih podatkov in namenu uporabe iz
šestega odstavka 113. člena tega zakona ali če pošiljanje finančnih
informacij ali finančnih analiz ali namen uporabe teh podatkov:
1.
presega uporabo določb tega zakona;
2.
ogroža ali bi lahko ogrozilo potek kazenskega postopka v Republiki
Sloveniji ali bi lahko kakor koli drugače škodovalo interesom tega postopka;
ali
3.
ne bi bil v skladu s temeljnimi načeli pravnega reda Republike
Slovenije.
(7) Zaprosilo in odgovor na zahtevo iz tega člena, vključno s
finančnimi informacijami ali finančnimi analizami, mora organ iz prvega
odstavka 96. člena tega zakona, poslati po varnih komunikacijskih
sistemih.
6.4 Preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma
125. člen
(preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma)
Urad opravlja naloge, ki se nanašajo na preprečevanje pranja
denarja in financiranja terorizma, tako da:
1.
pristojnim organom predlaga spremembe in dopolnitve predpisov, ki se
nanašajo na preprečevanje in odkrivanje pranja denarja in financiranja
terorizma;
2.
sodeluje pri sestavi seznama indikatorjev za prepoznavanje strank in
transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali
financiranja terorizma;
3.
pripravlja in izdaja priporočila ali smernice za enotno izvajanje tega zakona
in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, pri zavezancih iz 4. člena tega
zakona;
4.
sodeluje pri strokovnem usposabljanju zaposlenih pri zavezancih,
državnih organih, nosilcih javnih pooblastil;
5.
zbira in objavi statistične podatke v zvezi s pranjem denarja in
financiranjem terorizma;
6.
na drug primeren način obvešča javnost o pojavnih oblikah pranja denarja
in financiranja terorizma.
126. člen
(predložitev podatkov uradu)
(1) Urad lahko od zavezancev iz 4. člena tega zakona,
nadzornih organov iz 152. člena tega zakona ter drugih državnih organov in
organizacij z javnimi pooblastili zahteva podatke:
1.
iz vseh evidenc, ki jih vodijo na podlagi tega zakona;
2.
o vseh poslovnih razmerjih, ki so jih sklenile s svojimi strankami, ne
glede na njihovo vrsto in obliko;
3.
o vseh transakcijah med njimi in njihovimi strankami;
4.
o vseh transakcijah njihovih strank, ki so opravljene znotraj Republike
Slovenije;
5.
o vseh transakcijah, ki so jih njihove stranke opravile v države članice
ali tretje države;
6.
o vseh transakcijah, ki so bile opravljene iz držav članic ali tretjih
držav njihovim strankam v Republiko Slovenijo;
7.
druge razpoložljive podatke in dokumentacijo, ki jo vodijo na podlagi
drugih predpisov ali so jih pridobili na drug zakonit način in ki jih urad
potrebuje za namene iz tega člena.
(2) Urad v zahtevi navede, katere podatke zahteva, navede
tudi pravno podlago za njihovo posredovanje, namen njihove obdelave in rok, v
katerem morajo biti podatki podani uradu.
(3) Podatke, informacije, dokumentacijo in druge
razpoložljive podatke iz prvega odstavka tega člena urad uporablja za namene
izdelave operativnih in strateških analiz, ugotavljanja izpostavljenosti in
izdelave ocene tveganja finančnega in nefinančnega sistema Republike Slovenije
za pranje denarja in financiranje terorizma ter za ugotavljanje pojavnih oblik
in trendov pranja denarja ter financiranja terorizma.
(4) Zavezanci iz 4. člena tega zakona uradu posredujejo
podatke, informacije, dokumentacijo in druge razpoložljive podatke iz prvega
odstavka tega člena neodplačno v roku petnajstih dni po prejemu zahteve.
(5) Neodplačno in v roku iz prejšnjega odstavka posredujejo
uradu zahtevane podatke tudi nadzorni organi iz 152. člena tega zakona ter
drugi državni organi in organizacije z javnimi pooblastili.
(6) Ne glede na rok iz četrtega in petega odstavka tega člena
lahko urad zaradi obsežnosti dokumentacije ali drugih upravičenih razlogov
subjektom iz četrtega in petega odstavka tega člena na njihovo obrazloženo
pisno zahtevo s pisnim obvestilom podaljša rok.
(7) Urad rezultate opravljenih strateških analiz,
ugotovljenih ocen tveganj, pojavnih oblik in trendov pranja denarja objavi na
svoji spletni strani, lahko pa z rezultati seznani tudi vlado v obliki
posebnega ali rednega letnega poročila o delu urada.
6.5 Druge naloge
127. člen
(predložitev podatkov sodišču, državnemu tožilstvu ali
policiji)
(1) Urad predloži sodišču, državnemu tožilstvu ali policiji
na njihovo obrazloženo pisno zahtevo podatke iz svojih evidenc iz 1. do 5. in
9. do 11. točke četrtega odstavka 149. člena tega zakona, ki jih sodišče,
državno tožilstvo ali policija potrebujejo:
1.
pri raziskovanju okoliščin, pomembnih za odkrivanje, pregon ali sojenje
kaznivih dejanj pranja denarja, predhodnih kaznivih dejanj ali kaznivih dejanj
financiranja terorizma, v skladu z določili zakona, ki ureja kazenski postopek;
2.
pri raziskovanju okoliščin, pomembnih za zavarovanje ali odvzem
premoženjske koristi, v skladu z določili zakona, ki ureja kazenski postopek,
ali zakona, ki ureja odvzem premoženja nezakonitega izvora.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka urad sodišču,
državnemu tožilstvu ali policiji ne predloži podatkov iz evidence iz 4. in 5.
točke četrtega odstavka 149. člena tega zakona, če tuja finančna
obveščevalna enota za takšno predložitev ni podala soglasja.
(3) Iz obrazložene pisne zahteve iz prvega odstavka tega
člena mora biti razvidno, da v zvezi z osebami, transakcijami, sredstvi ali
premoženjem nezakonitega izvora potekajo postopki odkrivanja, pregona ali
preiskovanja kaznivih dejanj pranja denarja, predhodnih kaznivih dejanj ali
financiranja terorizma ali postopki v zvezi z odvzemom premoženja nezakonitega
izvora.
(4) Urad lahko zahtevo iz prvega in drugega odstavka tega
člena zavrne, če oceni:
1.
da obstajajo dejanski razlogi za domnevo, da bi zagotovitev takšnih
informacij otežila ali onemogočila delovanje in izvajanje nalog urada, ali
2.
v izjemnih primerih, če bi bila predložitev podatkov očitno nesorazmerna
z legitimnimi interesi fizične ali pravne osebe ali nepomembna za namene, za
katere je bila zahtevana.
(5) Sodišče, državno tožilstvo in policija morajo vsaj enkrat
na leto, najpozneje pa do konca januarja tekočega leta za preteklo leto, urad
obvestiti o ukrepih, ki so jih sprejeli na podlagi prejetih podatkov iz tega
člena in o rezultatih preiskav ali pregledov, opravljenih na podlagi teh
podatkov.
128. člen
(predložitev podatkov Finančni upravi Republike Slovenije)
(1) Urad predloži Finančni upravi Republike Slovenije podatke
iz evidence iz 1. točke četrtega odstavka 149. člena tega zakona, ki se
nanašajo na osebe in transakcije iz 75. člena tega zakona, ki jih Finančna
uprava Republike Slovenije potrebuje za namene izvajanja naslednjih nalog iz
njene pristojnosti:
1.
finančni nadzor;
2.
finančna preiskava;
3.
nadzor nad prirejanjem iger na srečo;
4.
nadzor nad prijavo vnosa in iznosa gotovine na območje ali z območja EU;
5.
izvajanje nalog s področja carin na podlagi predpisov EU, ki urejajo
medsebojno pravno pomoč med upravnimi organi držav članic.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka lahko Finančna uprava
Republike Slovenije zahteva le na podlagi obrazložene pisne zahteve, iz katere
mora biti razvidno, da v zvezi z osebami ali transakcijami izvaja naloge iz
prejšnjega odstavka v skladu s svojimi pristojnostmi.
(3) Urad lahko zahtevo iz prvega in drugega odstavka tega
člena zavrne:
1.
če oceni, da obstajajo dejanski razlogi za domnevo, da bi zagotovitev
takšnih informacij otežila ali onemogočila delovanje ali izvajanje nalog urada,
ali
2.
v izjemnih primerih, če bi bila predložitev podatkov očitno nesorazmerna
z legitimnimi interesi fizične ali pravne osebe ali nepomembna za namene, za
katere je bila zahtevana.
(4) Finančna uprava Republike Slovenije enkrat na leto,
najpozneje pa do konca januarja tekočega leta za preteklo leto, urad obvesti o
svojih ugotovitvah, do katerih je prišla na podlagi prejetih podatkov iz tega
člena, in drugih ukrepih, ki jih je sprejela na tej podlagi.
129. člen
(predložitev podatkov stalni koordinacijski skupini,
ustanovljeni skladno z zakonom, ki ureja omejevalne ukrepe)
(1) Urad predloži stalni koordinacijski skupini, ustanovljeni
skladno z zakonom, ki ureja omejevalne ukrepe, podatke iz svojih evidenc iz 1.
do 5. in 9. do 11. točke četrtega odstavka 149. člena tega zakona, ki jih
ta skupina potrebuje pri izvajanju svojih pristojnosti v skladu s predpisi, ki
urejajo omejevalne ukrepe.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka urad stalni
koordinacijski skupini, ustanovljeni skladno z zakonom, ki ureja omejevalne
ukrepe, ne predloži podatkov iz evidence iz 4. in 5. točke četrtega odstavka
149. člena tega zakona, če tuji pristojni organ za takšno predložitev ni
podal soglasja.
(3) Podatke iz prvega odstavka tega člena lahko stalna
koordinacijska skupina zahteva le na podlagi obrazložene pisne zahteve, iz
katere mora biti razvidno, da v zvezi z osebami ali transakcijami izvaja naloge
iz prejšnjega odstavka v skladu s svojimi pristojnostmi.
(4) Urad lahko zahtevo iz prejšnjega odstavka zavrne:
1.
če oceni, da obstajajo dejanski razlogi za domnevo, da bi zagotovitev
takšnih informacij otežila ali onemogočila delovanje ali izvajanje nalog urada,
ali
2.
v izjemnih primerih, če bi bila predložitev podatkov očitno nesorazmerna
z legitimnimi interesi fizične ali pravne osebe ali nepomembna za namene, za
katere je bila zahtevana.
(5) Stalna koordinacijska skupina iz prvega odstavka tega
člena enkrat na leto, najpozneje pa do konca januarja tekočega leta za preteklo
leto, urad obvesti o svojih ugotovitvah, do katerih je prišel na podlagi
prejetih podatkov iz tega člena, in drugih ukrepih, ki jih je sprejel na tej podlagi.
130. člen
(poročanje vladi)
Urad najmanj enkrat na leto o svojem delu poroča vladi.
VI.a POGLAVJE
ČEZMEJNI PRENOSI GOTOVINE
130.a člen
(pristojni organ in uporaba izrazov)
(1) Organ, pristojen za izvajanje Uredbe 2018/1672/EU, je
Finančna uprava Republike Slovenije.
(2) Ne glede na 19. točko 3. člena tega zakona ima
gotovina v 130.b, 130.c, 130.č, 131. in 185.a členu tega zakona, enak pomen
kakor v 2. členu Uredbe 2018/1672/EU.
130.b člen
(ukrepi Finančne uprave Republike Slovenije)
(1) Finančna uprava Republike Slovenije zaseže celotno
gotovino, če ni izpolnjena obveznost prijave gotovine s spremstvom iz
3. člena Uredbe 2018/1672/EU oziroma če Finančna uprava Republike
Slovenije poda zahtevo za razkritje gotovine brez spremstva iz 4. člena Uredbe
2018/1672/EU. O zasegu uradna oseba izda potrdilo s seznamom zasežene gotovine.
(2) Obdobje zasega iz prvega odstavka ne sme biti daljše od
30 dni. To obdobje se lahko glede na oceno potrebnosti in sorazmernosti
nadaljnjega zasega podaljša za največ 30 dni.
(3) Minister predpiše način hrambe in vračila zasežene
gotovine.
130.c člen
(kontrola čezmejnih prenosov gotovine med Republiko
Slovenijo in drugimi državami članicami Unije)
(1) Na zahtevo pristojnega organa prenašalec gotovine ob
prestopu meje Republike Slovenije z drugimi državami članicami Unije pristojni
organ seznani z namero prenosa gotovine v vrednosti 10.000 evrov ali več in da
gotovino na razpolago. Prenašalec poda podatke o svojem imenu in priimku, vrsti
in številki osebnega dokumenta, vrsti in vrednosti gotovine, namenu prenosa in
izvoru gotovine.
(2) Finančna uprava Republike Slovenije v primeru
ugotovljenih kršitev iz prvega odstavka tega člena zaseže celotno gotovino. V
primeru zasega se uporabljajo določbe prejšnjega člena.
(3) Policija podatke, pridobljene na podlagi prvega odstavka
tega člena, najpozneje v treh dneh sporoči Finančni upravi Republike Slovenije,
za namene poročanja uradu.
(4) V primeru, da Policija v okviru opravljanja nalog na
mejah med Republiko Slovenijo in drugimi državami članicami Unije ugotovi
nepravilnosti pri izpolnjevanju prijave gotovine iz prvega odstavka tega člena,
o tem obvesti Finančno upravo Republike Slovenije. Policija prenašalca gotovine
in gotovino v najkrajšem možnem času preda uradni osebi Finančne uprave Republike
Slovenije.
130.č člen
(postopek z gotovino, če obstajajo znaki, da je povezana s
kaznivim dejanjem)
(1) Če obstajajo znaki, da je gotovina ne glede na znesek
povezana s kaznivim dejanjem, Finančna uprava Republike Slovenije v okviru
opravljanja nalog iz prvega odstavka 130.b člena tega zakona in prvega odstavka
prejšnjega člena, zaseže celotno gotovino in postopa v skladu s predpisi, ki urejajo
kazenski postopek.
(2) Če obstajajo znaki, da je gotovina ne glede na znesek
povezana s kaznivim dejanjem, Policija v okviru opravljanja nalog kontrole iz
prvega odstavka prejšnjega člena, zaseže celotno gotovino in postopa v skladu s
predpisi, ki urejajo kazenski postopek.
VII. POGLAVJE
NALOGE DRŽAVNIH ORGANOV IN NOSILCEV JAVNIH POOBLASTIL
131. člen
(Finančna uprava Republike Slovenije)
(1) Finančna uprava Republike Slovenije uradu najpozneje v
treh dneh sporoči podatke, pridobljene na podlagi 3. ali 4. člena Uredbe
2018/1672/EU o vsaki prijavi gotovine s spremstvom v vrednosti 10.000 eurov ali
več pri vstopu v Republiko Slovenijo iz tretje države ali izstopu iz Republike
Slovenije v tretjo državo in o vsaki prijavi o razkritju gotovine brez
spremstva v vrednosti 10.000 eurov ali več pri vnosu v Republiko Slovenijo iz
tretje države ali iznosu iz Republike Slovenije v tretjo državo.
(2) Finančna uprava Republike Slovenije uradu sporoči
podatke, pridobljene na podlagi tretjega odstavka 5. člena Uredbe
2018/1672/EU, če gotovina s spremstvom pri vstopu v Republiko Slovenijo iz
tretje države ali izstopu iz Republike Slovenije v tretjo državo iz prejšnjega
odstavka ni bila prijavljena Finančni upravi Republike Slovenije, kot tudi če
gotovina brez spremstva pri vnosu v Republiko Slovenijo iz tretje države ali
iznosu iz Republike Slovenije v tretjo državo iz prejšnjega odstavka ni bila
prijavljena Finančni upravi Republike Slovenije, če je prijavo zahteval
carinski organ.
(3) Finančna uprava Republike Slovenije sporoči uradu
podatke, pridobljene na podlagi 6. člena Uredbe 2018/1672/EU tudi o
gotovini, ki jo prenašalec prenaša ali poskuša prenašati v Republiko Slovenijo
iz tretje države ali iz Republike Slovenije v tretjo državo, ter o vnosu
oziroma iznosu gotovine brez spremstva ali poskusu takega vnosa v Republiko
Slovenijo iz tretje države ali iznosa iz Republike Slovenije v tretjo državo v
znesku, nižjem od 10.000 eurov, če v zvezi z gotovino obstajajo znaki, da je povezana
s kaznivim dejanjem, kot je opredeljeno v (j) točki prvega odstavka
2. člena Uredbe 2018/1672/EU.
(4) Finančna uprava Republike Slovenije uradu najpozneje v
treh dneh sporoči podatke, pridobljene na podlagi 130.c člena zakona.
(5) Banka Slovenije in Finančna uprava Republike Slovenije si
morata na zahtevo izmenjati vse informacije o nadzoru nad gotovine, ki se vnaša
v Republiko Slovenijo iz tretje države ali iz Republike Slovenije v tretjo
državo, potrebne za opravljanje nalog iz njune pristojnosti.
(6) Banka Slovenije in Finančna uprava Republike Slovenije se
morata na zahtevo obveščati o nepravilnostih, ki jih ugotovita pri opravljanju
nadzora nad gotovino, ki se vnaša v Republiko Slovenijo iz tretje države ali iz
Republike Slovenije v tretjo državo, če so te ugotovitve pomembne tudi za njuno
delo.
132. člen
(sodišča, državna tožilstva in drugi državni organi)
(1) Zaradi centralizacije in analize vseh podatkov v zvezi s
pranjem denarja in financiranjem terorizma sodišča, državna tožilstva in drugi
državni organi uradu sporočajo podatke o kaznivih dejanjih pranja denarja in
financiranja terorizma.
(2) Pristojni državni organi uradu redno sporočajo naslednje
podatke, če so jim na voljo:
1.
datum vložitve kazenske ovadbe;
2.
osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum in kraj
rojstva, davčna številka ali EMŠO oziroma firma, naslov, sedež, matična
številka in davčna številka ovadene osebe;
3.
zakonska označba kaznivega dejanja ter kraj, čas in način storitve
dejanja, ki ima znake kaznivega dejanja;
4.
zakonska označba predhodnega kaznivega dejanja ter kraj, čas in način
storitve dejanja, ki ima znake predhodnega kaznivega dejanja.
(3) Pristojni državni organi enkrat na leto, najpozneje pa do
konca marca tekočega leta za preteklo leto, obvestijo urad o svojih
ugotovitvah, do katerih so prišli na podlagi prejetih obvestil o sumljivih
transakcijah iz 110. člena tega zakona ali informacij o drugih kaznivih dejanjih
iz 111. člena tega zakona, in drugih ukrepih, ki so jih sprejeli na tej
podlagi.
133. člen
(dodatni ukrepi v zvezi z državami z visokim tveganjem)
Ob upoštevanju ustreznih vrednotenj, ocen ali poročil, ki jih
pripravijo mednarodne organizacije in organi za določanje standardov s
pristojnostmi na področju preprečevanja pranja denarja in boja proti
financiranju terorizma, ter kjer je to primerno, pristojni državni organi in
nosilci javnih pooblastil v zvezi z državo z visokim tveganjem iz šestega odstavka
55. člena tega zakona izvedejo enega ali več naslednjih ukrepov:
1.
zavrnejo ustanovitev hčerinske družbe, podružnice ali predstavništva
subjekta, ki izvaja katero od dejavnosti subjektov iz prvega odstavka
4. člena tega zakona, iz države z visokim tveganjem ali kako drugače
upoštevajo dejstvo, da je navedeni subjekt iz države, ki nima ustreznih
ureditev preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma;
2.
prepovejo zavezancu, da ustanovi podružnico ali predstavništvo v državi
z visokim tveganjem, ali kako drugače upoštevajo dejstvo, da bi podružnice ali
predstavništva obstajala v državi, ki nima ustreznih ureditev preprečevanja
pranja denarja in financiranja terorizma;
3.
zahtevajo okrepljeni nadzorstveni pregled ali postavijo dodatne zahteve
pri zunanji reviziji za podružnico ali hčerinsko družbo zavezanca, ki je v
državi z visokim tveganjem;
4.
postavijo dodatne zahteve pri zunanji reviziji za finančno skupino v
zvezi s katero koli od njenih podružnic ali hčerinskih družb, ki je v državi z
visokim tveganjem;
5.
zahtevajo, da kreditne in finančne institucije pregledajo in spremenijo
ali po potrebi prekinejo korespondenčne odnose z institucijami v državi z
visokim tveganjem.
VIII. POGLAVJE
VARSTVO IN HRAMBA PODATKOV, STATISTIČNI PODATKI TER UPRAVLJANJE EVIDENC
8.1 Varstvo podatkov
134. člen
(prepoved razkritja)
(1) Zavezanci in njihovi zaposleni, vključno s člani
upravnih, nadzornih ali drugih poslovodnih organov, oziroma druge osebe, ki so
jim kakor koli dostopni podatki o spodaj navedenih dejstvih, stranki, tretji
osebi ali drugemu nadzornemu organu iz točke b) do h) prvega odstavka
152. člena tega zakona, razen če ni v tem zakonu določeno drugače, ne
smejo razkriti, da:
1.
je bil ali da bo podatek, informacija ali dokumentacija o stranki ali
transakciji iz 76. člena tega zakona sporočen/-a uradu;
2.
je urad zahteval predložitev podatkov iz 99., 100., 101. in
102. člena tega zakona;
3.
je urad na podlagi 105. člena tega zakona začasno ustavil
transakcijo oziroma v zvezi s tem zavezancu dal navodila, razen v primeru, ko
je razkritje v skladu s četrtim odstavkom 105. člena tega zakona;
4.
je urad na podlagi 107. člena tega zakona zahteval tekoče
spremljanje poslovanja stranke;
5.
urad zoper stranko ali tretjo osebo opravlja ali bo opravljal operativno
analizo iz 1. točke 98. člena tega zakona;
6.
je zoper stranko ali tretjo osebo uveden ali bi bil lahko uveden
predkazenski ali kazenski postopek zaradi pranja denarja ali financiranja
terorizma.
(2) Prepoved razkritja iz prejšnjega odstavka preneha veljati
osem let po dnevu, ko je bil zavezanec seznanjen z dejstvom iz prejšnjega
odstavka.
(3) Dejstva iz prvega odstavka tega člena in dokumentacijo v
zvezi s temi dejstvi zavezanci varujejo in sprejmejo ustrezne ukrepe glede
njihovega označevanja, možnosti dostopa in uporabe, prenosa v primeru
prenehanja, hrambe ter uničenja po poteku roka iz 142. člena tega zakona,
s katerimi zagotovijo njihovo varno obravnavo.
(4) Dejstva iz prvega odstavka in obvestilo o sumljivih
transakcijah oziroma informacija o drugih kaznivih dejanjih iz 110. in
111. člena tega zakona ter podatki iz 127., 128. in 129. člena tega
zakona se označijo in obravnavajo z ustrezno stopnjo tajnosti v skladu z
zakonom, ki ureja tajne podatke.
(5) O umiku oznake tajnosti iz prejšnjega odstavka odloča
predstojnik urada.
(6) Prepoved razkritja dejstev iz prvega odstavka tega člena
ne velja, če so podatki, informacije in dokumentacija, ki jih v skladu s tem
zakonom pridobi in vodi zavezanec, potrebni za ugotavljanje dejstev v kazenskih
postopkih in če predložitev teh podatkov pisno zahteva oziroma naloži pristojno
sodišče.
(7) Razkritje dejstev iz prvega odstavka tega člena se lahko
dovoli, če so podatki, informacije in dokumentacija, ki jih v skladu s tem
zakonom pridobi in vodi zavezanec, potrebni za zaščito interesov zavezanca v
postopkih za potrebe dokazovanja svojih ravnanj, in razkritje dejstev ne bi
škodilo izvajanju ukrepov pristojnih organov ter njihovim postopkom za
odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. O
dovolitvi razkritja dejstev po tem odstavku odloča predstojnik urada na
obrazloženo pobudo zavezanca.
(8) Prepoved razkritja dejstev iz 1. točke prvega odstavka
tega člena ne velja, če podatke iz 1. točke prvega odstavka tega člena zahteva
nadzorni organ iz prvega odstavka 152. člena tega zakona zaradi nadzora
nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi sprejetih predpisov, ki
ga vodi v okviru svojih pristojnosti. Obstoj dejstev iz 2. do 6. točke
prvega odstavka tega člena nadzorni organi preverijo neposredno pri uradu.
(9) Kadar poskušajo odvetniki, odvetniške družbe, notarji,
revizijske družbe, samostojni revizorji in pravne ali fizične osebe, ki
opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, odvrniti
stranko od nezakonite dejavnosti, to ne pomeni razkritja po prvem odstavku tega
člena.
135. člen
(razkritje podatkov v okviru skupine)
(1) Prepoved razkritja podatkov iz 1. točke prvega odstavka
prejšnjega člena ne velja, če gre za razkritje podatkov med kreditnimi
institucijami in med finančnimi institucijami iz držav članic, ki so del iste
skupine, in če politike in postopki skupine izpolnjujejo zahteve iz tega
zakona.
(2) Prepoved razkritja podatkov iz 1. točke prvega odstavka
prejšnjega člena ne velja, če gre za razkritje podatkov med kreditnimi ali
finančnimi institucijami iz držav članic in njihovimi podružnicami ali
hčerinskimi družbami v večinski lasti, ki imajo sedež v tretjih državah, če sta
izpolnjena naslednja pogoja, in sicer da:
1.
podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti v tretjih državah
izvajajo politike in postopke skupine, vključno s postopki izmenjave informacij
znotraj skupine, ki so enakovredni določbam iz 78., 79. in 82. člena tega
zakona, in
2.
politike in postopki skupine izpolnjujejo zahteve iz tega zakona.
(3) Zavezanec za namene izvajanja tega člena upravlja
evidenco podatkov, za katere ne velja prepoved razkritja in ki so bili razkriti
v okviru skupine, v kateri se obdelujejo naslednji podatki:
-
firma pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika,
ki samostojno opravlja dejavnost, za katere se opravi transakcija,
-
osebno ime in datum rojstva zakonitega zastopnika ali pooblaščene osebe,
ki za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost, opravi transakcijo,
-
osebno ime in datum rojstva fizične osebe, ki opravi transakcijo,
-
osebno ime in datum rojstva zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, ki
za fizično osebo opravi transakcijo,
-
datum in čas izvedbe transakcije in
-
znesek transakcije ter valuta, v kateri se opravi transakcija.
(4) Zavezanec evidenco iz prejšnjega odstavka brez odlašanja
posreduje uradu na njegovo zahtevo.
(5) Prenos podatkov v tretje države je dovoljen, če so zanj
izpolnjeni pogoji, določeni v V. poglavju Splošne uredbe o varstvu osebnih
podatkov.
136. člen
(razkritje podatkov v okviru mreže)
(1) Prepoved razkritja podatkov iz 1. točke prvega odstavka
134. člena tega zakona ne velja, če gre za razkritje podatkov med
odvetniki, odvetniškimi družbami, notarji, revizijskimi družbami in
samostojnimi revizorji, pravnimi in fizičnimi osebami, ki opravljajo posle v
zvezi z dejavnostjo računovodskih storitev in storitev davčnega svetovanja, in
sicer pod pogojem, da opravljajo svojo poklicno dejavnost v isti pravni osebi
ali mreži in imajo sedež v državah članicah.
(2) Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporabi v
primeru, ko imajo osebe iz prejšnjega odstavka sedež v tretjih državah, pod
pogojem, da se v tretjih državah izvajajo ukrepi odkrivanja in preprečevanja
pranja denarja in financiranja terorizma, ki so enakovredni določbam iz tega
zakona.
(3) Zavezanec za namene izvajanja tega člena upravlja
evidenco podatkov, za katere ne velja prepoved razkritja in ki so bili razkriti
v okviru mreže, v kateri se obdelujejo naslednji podatki:
-
firma pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika,
ki samostojno opravlja dejavnost, za katere se opravi transakcija,
-
osebno ime in datum rojstva zakonitega zastopnika ali pooblaščene osebe,
ki za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost, opravi transakcijo,
-
osebno ime in datum rojstva fizične osebe, ki opravi transakcijo,
-
osebno ime in datum rojstva zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, ki
za fizično osebo opravi transakcijo,
-
datum in čas izvedbe transakcije in
-
znesek transakcije ter valuta, v kateri se opravi transakcija.
(4) Zavezanec evidenco iz prejšnjega odstavka brez odlašanja
posreduje uradu na njegovo zahtevo.
(5) Prenos podatkov v tretje države je dopusten, če so zanj
izpolnjeni pogoji, določeni v V. poglavju Splošne uredbe o varstvu osebnih
podatkov.
(6) Mreža iz prejšnjih odstavkov je obsežna struktura, ki ji
oseba pripada in ima skupnega lastnika ali skupno upravo ali skupni nadzor nad
skladnostjo s predpisi.
137. člen
(razkritje podatkov v okviru istih kategorij)
(1) Prepoved razkritja podatkov iz 1. točke prvega odstavka
134. člena tega zakona ne velja, če gre za razkritje podatkov med osebami,
ki so kreditne in finančne institucije, odvetniki, odvetniške družbe, notarji,
revizijske družbe in samostojni revizorji ter pravne in fizične osebe, ki
opravljajo posle v zvezi z dejavnostjo računovodskih storitev ali storitev
davčnega svetovanja, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
transakcija se nanaša na dve ali več navedenih oseb,
2.
transakcija se nanaša na isto stranko,
3.
navedene osebe imajo sedež v državi članici ali tretji državi, ki izvaja
ukrepe odkrivanja in preprečevanja pranja denarja ter financiranja terorizma,
enakovredne zahtevam iz tega zakona,
4.
navedene osebe opravljajo istovrstno dejavnost ali pripadajo isti
kategoriji poklicev in
5.
zanje veljajo obveznosti glede varovanja poklicne in poslovne skrivnosti
ter osebnih podatkov.
(2) Zavezanec za namene izvajanja tega člena upravlja
evidenco podatkov, za katere ne velja prepoved razkritja in ki so bili razkriti
v okviru istih kategorij, v kateri se obdelujejo naslednji podatki:
-
firma pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika,
ki samostojno opravlja dejavnost, za katere se opravi transakcija;
-
osebno ime in datum rojstva zakonitega zastopnika ali pooblaščene osebe,
ki za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost, opravi transakcijo;
-
osebno ime in datum rojstva fizične osebe, ki opravi transakcijo;
-
osebno ime in datum rojstva zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, ki
za fizično osebo opravi transakcijo;
-
datum in čas izvedbe transakcije in
-
znesek transakcije ter valuta, v kateri se opravi transakcija.
(3) Zavezanec evidenco iz prejšnjega odstavka brez odlašanja
posreduje uradu na njegovo zahtevo.
(4) Prenos podatkov v tretje države je dopusten, če so zanj
izpolnjeni pogoji, določeni v V. poglavju Splošne uredbe o varstvu osebnih
podatkov.
138. člen
(izjema od načela varovanja tajnosti)
(1) Pri posredovanju podatkov, informacij in dokumentacije
uradu po tem zakonu za zavezanca, državni organ ali drugega nosilca javnih
pooblastil, sodišče, državno tožilstvo in njihove zaposlene ne velja obveznost
varovanja tajnih podatkov, poslovne skrivnosti, poklicne tajnosti ter zaupnih
bančnih podatkov.
(2) Zavezanci in njihovi zaposleni ne odgovarjajo za škodo,
povzročeno strankam ali tretjim osebam, če v skladu z določbami tega zakona:
1.
uradu predložijo podatke, informacije in dokumentacijo o svojih
strankah;
2.
pridobivajo in obdelujejo podatke, informacije in dokumentacijo o
strankah;
3.
uresničujejo odredbo urada o začasni ustavitvi transakcije ali navodilo,
dano v zvezi s to odredbo;
4.
uresničujejo zahtevo urada o tekočem spremljanju finančnega poslovanja
stranke.
(3) Za posameznike, vključno z zaposlenimi pri zavezancu in
njegovimi predstavniki, ne velja obveznost varovanja tajnih podatkov, poslovne
skrivnosti, poklicne tajnosti ter zaupnih bančnih podatkov pri:
1.
predložitvi podatkov, informacij in dokumentacije uradu v skladu z
določbami tega zakona;
2.
obdelavi podatkov, informacij in dokumentacije, pridobljenih v skladu s
tem zakonom, zaradi preverjanja strank in transakcij, v zvezi s katerimi
obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.
139. člen
(uporaba pridobljenih podatkov)
(1) Urad, državni organi in drugi nosilci javnih pooblastil,
zavezanci in njihovi zaposleni podatke, informacije in dokumentacijo, ki so jih
pridobili v skladu s tem zakonom, uporabljajo samo za namene, določene s tem
zakonom.
(2) Organi iz 127., 128. in 129. člena tega zakona
podatke, ki so jih pridobili na podlagi navedenih členov, uporabijo izključno
za namen, zaradi katerega so bili pridobljeni.
(3) Obdelava podatkov, informacij in dokumentacije, ki so
pridobljeni po tem zakonu, v kakršne koli druge namene, kot na primer v
komercialne namene, je prepovedana.
140. člen
(obveščanje posameznika o obdelavi osebnih podatkov)
Zavezanci, ki na podlagi določb tega zakona zbirajo osebne
podatke neposredno od posameznika, ga o obdelavi osebnih podatkov pred sklenitvijo
poslovnega razmerja ali pred izvedbo transakcije iz prvega odstavka 22. in
23. člena tega zakona obvestijo v skladu s Splošno uredbo o varstvu
osebnih podatkov.
8.2 Hramba podatkov
141. člen
(hramba kopij uradnih osebnih dokumentov)
(1) Kadar zavezanec na podlagi drugega odstavka
32. člena, tretjega odstavka 33. člena, četrtega odstavka
34. člena ali četrtega odstavka 35. člena tega zakona pridobi kopijo
osebnega dokumenta v papirnati ali digitalni obliki, po pridobitvi zahtevanih
podatkov iz osebnega dokumenta kopijo uniči.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek in določbe drugih zakonov
lahko zavezanci, ki so kreditne in finančne institucije, kopije osebnih
dokumentov, pridobljene v okviru izvajanja ukrepov ugotavljanja in preverjanja
istovetnosti stranke po določbah tega zakona, za namen dokazovanja, naknadnega
preverjanja točnosti podatkov, izvajanja notranjih kontrol, učinkovitejšega
zagotavljanja organizacijskih in tehničnih pogojev za varovanje zaupnosti in
preprečevanja nezakonitega nadaljnjega kopiranja ter distribuiranj teh kopij,
hranijo v digitalni obliki.
(3) Zavezanci kopije iz prejšnjega odstavka hranijo najdlje
pet let od njihove pridobitve in za hrambo teh kopij zagotovijo njihovo
varovanje z organizacijskimi, tehničnimi ter logično-tehničnimi postopki in
ukrepi skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(4) Hramba iz drugega odstavka tega člena je dovoljena za vse
oblike izvajanja ukrepov ugotavljanja in preverjanja istovetnosti stranke, ki
so opredeljene v oddelku 3.3.2.1 tega zakona, in za izvajanje ukrepov
preverjanja in posodabljanja pridobljenih listin in podatkov o stranki iz
54. člena tega zakona.
142. člen
(rok hrambe podatkov pri zavezancu)
(1) Zavezanci hranijo podatke, ki so jih pridobili na podlagi
21., 22., 23., 27., 29., 30., 31., 32., 33., 34., 35., 36., 37., 38., 39., 47.,
53., 54., 55., 59., 63., 64., 65., 66., 68., 69., 70., 75., 76., 105., 106. in
107. člena tega zakona, in pripadajočo dokumentacijo, ki se nanaša na
pregled stranke in posamezne transakcije, deset let po prenehanju poslovnega
razmerja, opravljeni transakciji, vstopu stranke v igralnico oziroma igralni
salon ali pristopu k sefu, razen če drug zakon ne predvideva daljšega roka
hrambe. V primeru hrambe podatkov, pridobljenih v okviru poslovnega razmerja,
in pripadajoče dokumentacije začne rok hrambe vseh pridobljenih podatkov,
vključno s podatki o posameznih transakcijah, teči prvi dan po prenehanju
poslovnega razmerja.
(2) Pripadajoča dokumentacija iz prejšnjega odstavka obsega
kopije, zapise ali originale naslednje dokumentacije:
-
uradnih dokumentov za ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke,
-
dokumentacije o poslovnih razmerjih in računih,
-
dokumentacije o poslovni korespondenci,
-
zapisov in evidenc, potrebnih za prepoznavo in sledljivost domačih ali
čezmejnih transakcij,
-
dokumentacije v zvezi z ugotavljanjem ozadja in namena neobičajnih
transakcij in
-
druge pripadajoče dokumentacije, pridobljene ali nastale pri pregledu
stranke ali posamezni transakciji.
(3) Zavezanci hranijo podatke in pripadajočo dokumentacijo o
pooblaščencu in namestniku pooblaščenca, strokovnem usposabljanju zaposlenih,
izvajanju notranje kontrole in upravljanju tveganj iz 18., 83., 84. in
87. člena tega zakona štiri leta po imenovanju pooblaščenca in namestnika
pooblaščenca, opravljenem strokovnem usposabljanju ter izvedenih notranji
kontroli in analizi vplivov, ki jih v zvezi s tveganjem pranja denarja ali
financiranja terorizma pomenijo spremembe poslovnih procesov zavezanca.
(4) Po preteku rokov iz prejšnjih odstavkov tega člena se
osebni podatki izbrišejo, razen če ni z drugim zakonom določeno drugače.
(5) V primeru prenehanja zavezanca mora organ, ki izvaja
postopek prenehanja ali izvaja statusno spremembo zavezanca brez znanega
naslednika, pred prenehanjem zavezanca obvestiti urad in poskrbeti za hrambo
podatkov in pripadajoče dokumentacije v rokih, določenih s tem zakonom.
143. člen
(rok hrambe podatkov pri Finančni upravi Republike
Slovenije)
Finančna uprava Republike Slovenije hrani podatke iz evidenc
iz četrtega odstavka 150. člena tega zakona pet let od dneva, ko jih je
pridobila. Po tem roku Finančna uprava Republike Slovenije uniči podatke.
Obdobje hrambe se lahko enkrat podaljša za obdobje, ki ni daljše od treh let,
če so izpolnjeni pogoji iz petega odstavka 13. člena Uredbe 2018/1672/EU.
144. člen
(rok hrambe podatkov pri Banki Slovenije)
Banka Slovenije hrani podatke iz evidence iz drugega odstavka
149. člena tega zakona deset let od dneva, ko fizična ali pravna oseba
preneha biti osrednja kontaktna točka. Po tem roku Banka Slovenije uniči
podatke.
145. člen
(rok hrambe podatkov v uradu)
(1) Urad podatke in informacije iz evidenc, ki jih upravlja
po tem zakonu, hrani deset let od dneva, ko jih je pridobil, razen če drug
zakon ne predvideva daljšega roka hrambe. Po tem roku urad uniči podatke in
informacije.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek urad hrani podatke in
informacije iz evidenc iz 16. in 17. točke četrtega odstavka 149. člena
tega zakona pet let od dneva, ko jih je pridobil. Po tem roku urad uniči
podatke in informacije iz tega odstavka.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena urad hrani podatke
in informacije iz evidence iz 20. točke četrtega odstavka 149. člena tega
zakona še pet let po izbrisu ponudnika storitev virtualnih valut iz registra.
(4) O podatkih in informacijah, zbranih v skladu s tem
zakonom, urad ne sme obvestiti osebe, na katero se podatki in informacije
nanašajo, ali tretje osebe.
(5) Oseba, na katero se podatki in informacije nanašajo, ima
pravico do vpogleda v osebne podatke oziroma do njihovega prepisa, izpisa ali
kopije za evidence iz:
-
1., 2., 3., 4., 5., 11., 12., 13., 16. in 17. točke četrtega odstavka
149. člena tega zakona po osmih letih od dneva, ko so bili podatki
pridobljeni;
-
6., 7., 8., 9. in 10. točke četrtega odstavka 149. člena tega
zakona po pravnomočnosti sodbe ali druge odločbe za kaznivo dejanje ali
prekršek oziroma po zastaranju kazenskega pregona oziroma takoj po dokončni
odločitvi pristojnega organa, da ne bo ukrepal zoper osebo, na katero se
podatki in informacije nanašajo.
8.3 Statistični podatki
146. člen
(zbiranje statističnih podatkov urada)
Urad za namen priprave nacionalne ocene tveganja in
preverjanja učinkovitosti sistema preprečevanja in odkrivanja pranja denarja
ter financiranja terorizma na letni ravni zbira statistične podatke o:
-
številu, velikosti in pomembnosti posameznih skupin zavezancev,
-
številu sporočenih sumljivih transakcij, ki so mu bile poslane v skladu
s tem zakonom,
-
številu obvestil o sumljivih transakcijah, ki jih je urad posredoval
pristojnim organom,
-
številu in deležu sumljivih transakcij, na podlagi katerih so bili
uvedeni ukrepi iz pristojnosti policije, tožilstva ali sodišča,
-
številu prejetih, zavrnjenih in odgovorjenih zaprosil tujih finančnih
obveščevalnih enot, razčlenjenih po državah,
-
številu podanih zaprosil tujim finančnim obveščevalnim enotam,
razčlenjenim po državah,
-
številu zaposlenih v uradu ter pri organih odkrivanja in pregona, na
sodiščih in v nadzornih organih iz 152. člena tega zakona, ki izvajajo
naloge v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja in financiranja
terorizma;
-
številu izvedenih nadzorov pri zavezancih na kraju samem ali na daljavo,
številu ugotovljenih kršitev ter številu in naravi ukrepa, ki ga je izrekel
nadzorni organ.
147. člen
(zbiranje statističnih podatkov drugih državnih organov)
(1) Sodišča, državna tožilstva in drugi državni organi za
namen priprave nacionalne ocene tveganja in preverjanja učinkovitosti sistema
preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma na letni
ravni zbirajo statistične podatke o:
1.
številu oseb, zoper katere poteka kriminalistična preiskava za kaznivo
dejanje pranja denarja ali kaznivo dejanje financiranja terorizma,
2.
številu oseb, zoper katere je vložena kazenska ovadba za kaznivo dejanje
pranja denarja ali kaznivo dejanje financiranja terorizma,
3.
številu oseb, zoper katere je uvedena preiskava,
4.
številu oseb, obtoženih za kaznivo dejanje pranja denarja ali kaznivo
dejanje financiranja terorizma,
5.
številu oseb, obsojenih za kaznivo dejanje pranja denarja ali kaznivo
dejanje financiranja terorizma,
6.
vrsti predhodnega kaznivega dejanja za kaznivo dejanje pranja denarja
ali kaznivo dejanje financiranja terorizma, če je podatek na voljo,
7.
vrednosti zavarovanega, zaseženega ali odvzetega nezakonitega premoženja
v eurih.
(2) Sodišča, državna tožilstva in drugi državni organi uradu
enkrat na leto, najpozneje do konca marca tekočega leta za preteklo leto,
posredujejo podatke iz prejšnjega odstavka.
148. člen
(objava statističnih podatkov)
Urad najmanj enkrat na leto objavi in pošlje Evropski
komisiji statistične podatke v zvezi s pranjem denarja in financiranjem
terorizma iz 146. in 147. člena tega zakona.
8.4 Upravljanje evidenc
149. člen
(upravljanje evidenc)
(1) Zavezanci upravljajo naslednje evidence podatkov:
1.
evidence podatkov o strankah, poslovnih razmerjih in transakcijah iz 22.
in 23. člena tega zakona;
2.
evidence sporočenih podatkov uradu iz 75. in 76. člena tega zakona.
(2) Banka Slovenije upravlja evidenco o kontaktnih točkah iz
80. člena tega zakona.
(3) Finančna uprava Republike Slovenije upravlja naslednje
evidence podatkov:
1.
evidenco prijavljene in neprijavljene gotovine v vrednosti 10.000 eurov
ali več, s katero vstopa prenašalec v Republiko Slovenijo oziroma izstopa iz
Republike Slovenije, ter prijavljene in neprijavljene gotovine brez spremstva v
vrednosti 10.000 eurov ali več, ki se vnaša v Republiko Slovenijo oziroma
iznaša iz Republike Slovenije (prvi in drugi odstavek 131. člena);
2.
evidenco o gotovini v znesku, nižjem od 10.000 eurov, s katero vstopa
oziroma izstopa prenašalec ali poskusi vstopiti ali izstopiti, ter o vnosih
oziroma iznosih ali poskusih vnosov oziroma iznosov gotovine brez spremstva v
znesku, nižjem od 10.000 eurov, v Republiko Slovenijo oziroma iz Republike
Slovenije, če v zvezi z gotovino obstajajo znaki, da je povezana s kaznivim
dejanjem (tretji odstavek 131. člena).
(4) Urad upravlja naslednje evidence podatkov:
1.
evidence podatkov o osebah in transakcijah iz 75. in 76. člena tega
zakona;
2.
evidenco o prejetih pobudah iz 108. in 109. člena tega zakona;
3.
evidenco obvestil in informacij iz 110. in 111. člena tega zakona;
4.
evidenco mednarodnih zaprosil iz 114. in 115. člena tega zakona;
5.
evidenco o iznesenih osebnih podatkih iz države iz 52., 114., 115. in
117. člena tega zakona;
6.
evidenco o dostopu do podatkov iz 127. člena tega zakona;
7.
evidenco o dostopu do podatkov iz 128. člena tega zakona;
8.
evidenco o dostopu do podatkov iz 129. člena tega zakona;
9.
evidenco o kaznivih dejanjih iz 132. člena tega zakona;
10.
evidenco o opravljenih nadzorih, ugotovljenih kršitvah in izdanih
odločbah in drugih ukrepih nadzora iz 167. člena tega zakona;
11.
evidenco o sporočenih dejstvih iz 168. člena tega zakona;
12.
evidenco o opravljenih operativnih analizah iz 1. točke
98. člena tega zakona;
13.
evidenco o opravljenih strateških analizah iz 2. točke 98. člena
tega zakona;
14.
evidenco podatkov o zavezancih za potrebe sporočanja podatkov uradu iz
77. člena tega zakona;
15.
evidenco o pooblaščencih in namestnikih pooblaščencev iz petega odstavka
86. člena tega zakona;
16.
evidenco zaprosil iz 96., enajstega odstavka 115., 116. in
124. člena tega zakona;
17.
evidenco o iznesenih osebnih podatkih iz države iz 96., enajstega
odstavka 115., 116. in 124. člena tega zakona;
18.
evidenco službenih izkaznic inšpektorjev iz 158. člena tega zakona;
19.
evidenco podatkov o nadzornih organih za potrebe sporočanja podatkov
uradu iz petega odstavka 167. člena tega zakona;
20.
register ponudnikov storitev virtualnih valut iz 5. člena tega
zakona.
(5) Poslovni subjekti upravljajo evidenco podatkov o svojih
dejanskih lastnikih iz 42., 43. in 44. člena tega zakona.
(6) Za namen izvajanja 94. člena tega zakona lahko urad
brezplačno pridobiva, uporablja in obdeluje podatke, vključno z osebnimi
podatki, iz zbirk podatkov, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to
pooblaščeni organi in organizacije, in sicer iz zbirk podatkov naslednjih
upravljavcev:
1.
Ministrstva, pristojnega za notranje zadeve:
-
podatke iz centralnega registra prebivalstva (osebno ime, EMŠO,
državljanstvo, davčna številka, stalno ali začasno prebivališče, država
bivanja, naslov za vročanje, zakonski stan, oče, mati, zakonec, otrok,
sprememba osebnega imena, odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti, datum smrti,
podatke o izdanem dovoljenju za prebivanje tujca, spol, kraj rojstva, država
rojstva, stalni ali začasni naslov v tujini, partner partnerske zveze, število
posameznikov, ki imajo prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem
naslovu, številka stanovanja),
-
podatke iz evidence izdanih osebnih izkaznic (osebno ime, EMŠO, številka
osebne izkaznice, datum izdaje osebne izkaznice, izdajatelj osebne izkaznice),
-
podatke iz evidence izdanih potnih listin (osebno ime, EMŠO, številka
potne listine, datum izdaje potne listine, izdajatelj potne listine),
-
podatke iz evidence o izdanih orožnih listinah (osebno ime, EMŠO, oznaka
listine, datum izdaje listine, organ izdaje listine, status listine, tip
dovoljenja, kategorija in količina orožja);
2.
Ministrstva, pristojnega za infrastrukturo:
-
podatke o lastništvu vozila in o vozilu iz evidence registriranih
motornih vozil in priklopnih vozil (datum prve registracije vozila, podatki o
lastniku, podatki o osebi, na katero je vozilo registrirano, pa ni lastnik
vozila, podatki o vozilu),
-
podatke iz evidence o vozniških dovoljenjih (osebno ime, EMŠO, številka
vozniškega dovoljenja, datum izdaje vozniškega dovoljenja, pristojni organ, ki
je vozniško dovoljenje izdal, status in kategorija vozil, ki jih imetnik
vozniškega dovoljenja lahko vozi);
3.
Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije:
-
podatke o zavarovancih, vključenih v pokojninsko in invalidsko
zavarovanje (podlaga za zavarovanje, datum prijave in odjave v pokojninsko in
invalidsko zavarovanje ter podatke o zavarovalnem času), in uživalcih pravic
pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih izplačuje Zavod za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje (o vrsti, višini, datumu izplačila in
datumu upravičenosti do posamezne pravice);
4.
Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije:
-
podatke o zavarovancih, vključenih v obvezno zdravstveno zavarovanje
(podlaga za zavarovanje, datum prijave in odjave v obvezno zdravstveno
zavarovanje), ter podatke o zavarovancih, vključenih v pokojninsko in
invalidsko zavarovanje;
5.
Finančne uprave Republike Slovenije:
-
podatke o dohodkih, navedenih v letni odmeri za dohodnino,
-
podatke o odmeri davka na dodano vrednost iz mesečnih obračunov davka na
dodano vrednost,
-
podatke o odmeri davka od dohodkov pravnih oseb iz obračuna davka od
dohodkov pravnih oseb,
-
podatke iz obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz
dejavnosti,
-
podatke o odmeri davka na promet nepremičnin,
-
podatke o vodenju postopkov davčnega nadzora,
-
podatke o vodenju postopkov davčnih preiskav,
-
podatke o številkah TRR oseb v tujini,
-
podatke iz davčnega registra (subjekt vpisa v sodni register, fizična
osebe s stalnim prebivališčem ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
samostojni podjetnik posameznik, druga pravna ali fizična oseba, ki opravlja
dejavnost in je vpisana v drug register oziroma drugo predpisano evidenco na
območju Republike Slovenije, pravna ali fizična oseba, ki nima sedeža ali druge
registrirane oblike v Republiki Sloveniji in opravlja dejavnost na območju
Republike Slovenije, združenje oseb po tujem pravu, ki je brez pravne
osebnosti, neposredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna, druge
osebe, vpisane v davčni register);
6.
Geodetske uprave Republike Slovenije:
-
podatke o lastništvu nepremičnin,
-
podatke o vrednosti nepremičnin (posplošena vrednost po predpisu, ki
ureja množično vrednotenje nepremičnin),
-
podatke o vrsti nepremičnine (dejanska raba parcele iz zemljiškega
katastra, dejanska raba stavb in delov stavb iz katastra stavb),
-
podatke o površini stanovanja;
7.
Uprave Republike Slovenije za pomorstvo:
-
podatke o lastništvu vodnih plovil morske plovbe posamezne osebe ter o
vodnem plovilu morske plovbe;
8.
okrajnih sodišč:
-
podatke o lastništvu nepremičnin ter drugih stvarnih pravicah na
nepremičninah posamezne osebe;
9.
centralne depotne družbe:
-
računalniški izpis podatkov, vpisanih v centralnem registru
nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki se nanašajo na posameznega imetnika
nematerializiranih vrednostnih papirjev;
10.
Banke Slovenije glede podatkov iz centralnega kreditnega registra:
-
o zadolženosti fizičnih oseb in poslovnih subjektov, ki se vodijo v
sistemu izmenjave informacij v skladu z zakonom, ki ureja centralni kreditni
register;
11.
Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve
(AJPES):
-
podatke o poslovnih subjektih, njihovih ustanoviteljih in zastopnikih
vključno z vsemi spremembami (datum vpisa in izbrisa, matična številka, davčna
številka, firma ali ime, sedež, osebno ime oziroma firma, sedež in naslov
oziroma naslov stalnega ali začasnega prebivališča, EMŠO ali matična številka,
davčna številka),
-
podatke o vrednosti lastniških deležev (matična številka zasebnika ali
pravne osebe, datum vpisa in izbrisa v Poslovni register Slovenije,
pravnoorganizacijska oblika, davčna številka zasebnika ali pravne osebe, znesek
osnovnega kapitala, lastniški delež osebe v gospodarski družbi ali zadrugi),
-
podatke o dejanskih lastnikih,
-
podatke o višini dobička zasebnikov in pravnih oseb,
-
podatke o številki transakcijskega računa,
-
podatke o statusu računa (odprt, zaprt),
-
datum zaprtja računa,
-
podatke o pooblaščencu imetnika transakcijskega računa (ime in priimek
ali firma ali naziv, davčna številka ali identifikacijska oznaka in država
sedeža ali prebivališča, matična številka),
-
podatke o dejanskem lastniku transakcijskega računa (ime in priimek,
davčna številka ali identifikacijska oznaka in država prebivališča),
-
podatke o sefu (številka ali drug identifikacijski znak sefa in trajanje
najema),
-
podatke o najemniku sefa (ime in priimek ali firma ali naziv, davčna
številka ali identifikacijska oznaka in država sedeža ali prebivališča, matična
številka);
12.
Ministrstva, pristojnega za pravosodje:
-
podatke iz kazenske evidence (osebno ime, EMŠO, firma, matična številka,
datum vpisa sodbe, vrsta kaznivega dejanja, sankcija);
13.
Ministrstva, pristojnega za delo, družino, socialne zadeve in enake
možnosti:
-
podatke iz centralne zbirke podatkov, ki zajema pravice iz javnih sredstev
(osebno ime, EMŠO, vrsta pravice iz javnih sredstev, višina pravice iz javnih
sredstev, podatek, ali gre za prejemnika ali upravičenca);
14.
upravnih enot:
-
podatke o lastništvu celinskih vodnih plovil posamezne osebe ter o
vodnem plovilu celinske plovbe;
15.
Javne agencije za civilno letalstvo:
-
podatke o lastništvu, zakupu in bremenu zrakoplova.
(7) Urad dostopa do pisnih in grafičnih podatkov iz zbirk
podatkov iz prejšnjega odstavka z neposredno računalniško povezavo, če tehnične
možnosti to omogočajo.
(8) Ne glede na prejšnji odstavek se evidenci iz 17. in 18.
točke četrtega odstavka tega člena uporabljata izključno za namene preverjanja
zakonitosti obdelave osebnih podatkov.
(9) Za namen izvajanja drugega odstavka 94. člena tega
zakona se evidence iz tretjega in četrtega odstavka tega člena lahko povezujejo
med seboj in z evidencami iz šestega odstavka tega člena.
(10) Za medsebojno povezovanje evidenc iz tretjega in
četrtega odstavka tega člena se lahko uporablja davčna številka ali EMŠO,
matična številka ter evidenčna oznaka, ki jo določi urad.
(11) Za povezovanje evidenc iz tretjega in četrtega odstavka
tega člena z evidencami iz šestega odstavka tega člena se za osebne podatke
uporablja davčna številka ali EMŠO ali matična številka poslovnega subjekta.
150. člen
(vsebina evidenc)
(1) V evidencah o strankah, poslovnih razmerjih in
transakcijah, ki jih upravljajo zavezanci, se za namen izvajanja 21. člena
tega zakona obdelujejo naslednji podatki:
1.
firma, naslov, sedež, matična številka ali davčna številka:
-
pravne osebe,
-
samostojnega podjetnika posameznika ali
-
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki sklene poslovno
razmerje ali opravi transakcijo oziroma za katero se sklepa poslovno razmerje
ali opravi transakcija;
2.
osebno ime, naslov stalnega prebivališča; naslov začasnega prebivališča
v Republiki Sloveniji, če naslov stalnega prebivališča ni v Republiki
Sloveniji; naslov začasnega prebivališča v tujini, datum in kraj rojstva,
davčna številka ali EMŠO, državljanstvo ter številka, vrsta, datum izdaje, datum
prenehanja in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta:
-
fizične osebe oziroma njenega zakonitega zastopnika, samostojnega
podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki
sklene poslovno razmerje ali opravi transakcijo, oziroma fizične osebe, za
katero se sklene poslovno razmerje ali opravi transakcija;
-
zakonitega zastopnika pravne osebe, ki sklene poslovno razmerje ali
opravi transakcijo,
-
pooblaščenca fizične osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki sklene poslovno razmerje ali
opravi transakcijo,
-
pooblaščene osebe, ki za pravno osebo ali drugo osebo civilnega prava iz
5. točke 3. člena tega zakona sklene poslovno razmerje ali opravi
transakcijo;
3.
osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča ter datum in kraj
rojstva fizične osebe, ki vstopi v igralnico oziroma igralni salon, kateri je
izplačan dobitek ali ki vplača stavo iz 3. točke prvega odstavka 22. člena
tega zakona, ali fizične osebe, ki pristopi k sefu;
4.
številka ali drug enolični znak poslovnega razmerja, namen in predvidena
narava poslovnega razmerja, vključno z informacijo o dejavnosti stranke;
5.
datum sklenitve poslovnega razmerja oziroma datum in čas vstopa v
igralnico oziroma igralni salon ali pristopa k sefu;
6.
datum in čas izvedbe transakcije;
7.
znesek transakcije in valuta, v kateri se opravi transakcija;
8.
namen transakcije ter osebno ime, naslov stalnega in začasnega
prebivališča oziroma firma in sedež osebe, ki ji je transakcija namenjena, in
država, v katero je izvršena transakcija, oziroma podatki, ki jih je zavezanec
pri izvajanju transakcij dolžan pridobiti v skladu z Uredbo (EU) 2015/847
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o informacijah, ki
spremljajo prenose sredstev, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1781/2006
(UL L št. 141 z dne 5. 6. 2015, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo
(EU) 2019/2175 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2019 o
spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega
organa (Evropski bančni organ), Uredbe (EU) št. 1094/2010 o ustanovitvi
Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne
pokojnine), Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega
organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), Uredbe (EU)
št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) 2016/1011 o
indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih
in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in
Uredbe (EU) 2015/847 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev (UL L
št. 334 z dne 27. 12. 2019, str. 1);
9.
način izvedbe transakcije;
10.
podatki o izvoru premoženja in sredstev stranke oziroma dejanskega
lastnika ter podatki o izvoru premoženja in sredstev, ki so ali bodo predmet
poslovnega razmerja ali transakcije;
11.
osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum in kraj
rojstva, davčna številka ali EMŠO, državljanstvo ter številka, vrsta in naziv
izdajatelja uradnega osebnega dokumenta oziroma firma, naslov, sedež ter
matična številka osebe, v zvezi s katero obstajajo razlogi za sum pranja
denarja ali financiranja terorizma;
12.
podatki o transakciji, sredstvih in premoženju, v zvezi s katerimi
obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma (znesek,
valuta, vrsta sredstev in premoženja, vrednost sredstev in premoženja, datum
ali obdobje opravljanja transakcij);
13.
razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma;
14.
za dejanske lastnike iz 42., 43. in 44. člena tega zakona:
a)
osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum rojstva,
državljanstvo, davčna številka ter višina lastniškega deleža ali drug način
nadzora;
b)
v primeru iz točke b) prvega odstavka 44. člena tega zakona podatek
o kategoriji oseb, v interesu katerih sta ustanovitev in delovanje tujega
sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava;
15.
naziv druge osebe civilnega prava iz 5. točke 3. člena tega zakona
ter osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum in kraj
rojstva ter davčna številka ali EMŠO člana;
16.
podatki o tem, ali je stranka oziroma njen dejanski lastnik politično
izpostavljena oseba.
(2) V evidencah o sporočenih podatkih uradu, ki jih
upravljajo zavezanci, se za namen izvajanja 75. in 76. člena tega zakona
obdelujejo podatki iz prejšnjega odstavka.
(3) V evidencah o kontaktnih točkah, ki jih upravlja Banka
Slovenije, se za namen izvajanja 80. člena tega zakona obdelujejo
naslednji podatki:
1.
osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum in kraj
rojstva, davčna številka ali EMŠO, državljanstvo ter številka, vrsta in naziv
izdajatelja uradnega osebnega dokumenta fizične osebe, ki je imenovana kot
osrednja kontaktna točka;
2.
firma, naslov, sedež, matična številka ter davčna številka pravne osebe,
ki je imenovana kot osrednja kontaktna točka.
(4) Evidence podatkov o gotovini iz tretjega odstavka
149. člena tega zakona vsebujejo podatke, pridobljene na podlagi 3., 4.,
tretjega odstavka 5. ali 6. člena iz Uredbe 2018/1672/EU.
(5) V evidencah o podatkih o osebah in transakcijah, prejetih
na podlagi 75. in 76. člena tega zakona, ki jih upravlja urad, se za namen
izvajanja 94. člena tega zakona obdelujejo podatki iz prvega odstavka tega
člena.
(6) V evidencah o opravljenih operativnih analizah iz
1. točke 98. člena tega zakona se za namen izvajanja 94., 113. in
125. člena tega zakona obdelujejo naslednji podatki: osebno ime, naslov
stalnega in začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva, davčna številka ali
EMŠO ter številka, vrsta in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta
oziroma firma, naslov, sedež, matična številka in davčna številka osebe, zaradi
katere je urad opravil operativno analizo.
(7) V evidencah o opravljenih strateških analizah iz
2. točke 98. člena tega zakona se za namen izvajanja 94., 113. in
125. člena tega zakona obdelujejo naslednji podatki: osebno ime, naslov
stalnega in začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva, davčna številka ali
EMŠO ter številka, vrsta in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta
oziroma firma, naslov, sedež, matična številka in davčna številka osebe, zaradi
katere je urad opravil strateško analizo.
(8) V evidencah o prejetih pobudah iz 108. in 109. člena
tega zakona, ki jih upravlja urad, se za namen izvajanja 94. in 125. člena
tega zakona obdelujejo naslednji podatki:
1.
osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum in kraj
rojstva, davčna številka ali EMŠO ter številka, vrsta in naziv izdajatelja
uradnega osebnega dokumenta oziroma firma, naslov, sedež, matična številka in
davčna številka osebe, v zvezi s katero obstajajo razlogi za sum pranja denarja
ali financiranja terorizma;
2.
podatki o transakciji, v zvezi s katero obstajajo razlogi za sum pranja
denarja ali financiranja terorizma (znesek, valuta, datum ali obdobje
opravljanja transakcij);
3.
razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma ali razlogi za
uvedbo postopka odvzema premoženja nezakonitega izvora.
(9) V evidencah o obvestilih in informacijah iz 110. in
111. člena tega zakona, ki jih upravlja urad, se za namen izvajanja 94. in
125. člena tega zakona obdelujejo naslednji podatki:
1.
osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum in kraj
rojstva, davčna številka ali EMŠO ter številka, vrsta in naziv izdajatelja
uradnega osebnega dokumenta oziroma firma, naslov, sedež, matična številka in
davčna številka osebe, v zvezi s katero je urad poslal obvestilo ali
informacijo;
2.
podatki o transakciji, v zvezi s katero obstajajo razlogi za sum pranja
denarja (znesek, valuta, datum ali obdobje opravljanja transakcij);
3.
podatki o predhodnem kaznivem dejanju;
4.
podatki o organu, ki mu je bilo poslano obvestilo ali informacija.
(10) V evidencah mednarodnih zaprosil iz 114. in
115. člena tega zakona, ki jih upravlja urad, se za namen izvajanja 94. in
125. člena tega zakona obdelujejo naslednji podatki:
1.
osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum in kraj
rojstva, davčna številka ali EMŠO ter številka, vrsta in naziv izdajatelja
uradnega osebnega dokumenta oziroma firma, naslov, sedež, matična številka in
davčna številka osebe, na katere se zaprosilo nanaša;
2.
ime države in naziv zaprošenega organa oziroma organa, ki je izdal
zaprosilo.
(11) V evidencah o iznesenih osebnih podatkih iz države iz
52., 114., 115. in 117. člena tega zakona, ki jih upravlja urad, se za
namen izvajanja 94. in 125. člena tega zakona obdelujejo naslednji
podatki:
1.
osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum in kraj
rojstva, davčna številka ali EMŠO, številka, vrsta in naziv izdajatelja
uradnega osebnega dokumenta ter firma, naslov, sedež, matična številka in
davčna številka osebe, katere podatki se iznašajo iz države;
2.
ime države in naziv organa, h kateremu se podatki iznašajo.
(12) V evidencah zaprosil iz 96., enajstega odstavka 115.,
116. in 124. člena tega zakona, ki jih upravlja urad, se za namen izvajanja
94. člena tega zakona obdelujejo naslednji podatki:
1.
naziv in kontaktni podatki organizacije ter člana osebja, ki informacije
zahteva, ter, če je mogoče, prejemnika rezultatov poizvedbe ali iskanja;
2.
sklic na nacionalno zadevo, zaradi katere se zahtevajo informacije;
3.
predmet zahtev;
4.
vsi ukrepi za izvedbo teh zahtev.
(13) V evidencah o iznesenih osebnih podatkih iz države iz
96., enajstega odstavka 115., 116. in 124. člena tega zakona, ki jih
upravlja urad, se za namen izvajanja 95. člena tega zakona obdelujejo
naslednji podatki:
1.
osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum in kraj
rojstva, davčna številka ali EMŠO ter številka, vrsta in naziv izdajatelja
uradnega osebnega dokumenta ter firma, naslov, sedež, matična številka in
davčna številka osebe, katere podatki se iznašajo iz države;
2.
ime države in naziv organa, h kateremu se podatki iznašajo.
(14) V evidencah o kaznivih dejanjih iz 132. člena tega
zakona, ki jih upravlja urad, se za namen centralizacije in analize vseh
podatkov v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma obdelujejo
naslednji podatki:
1.
osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum in kraj
rojstva, davčna številka ali EMŠO oziroma firma, naslov, sedež, matična
številka in davčna številka ovadene osebe oziroma obdolžene osebe ali osebe, v
zvezi s katero je bilo odrejeno začasno zavarovanje zahtevka za odvzem
premoženjske koristi;
2.
kraj, čas in način storitve dejanja, ki ima znake kaznivega dejanja;
3.
faza postopka, v kateri je zadeva, ter zakonska označba kaznivega
dejanja pranja denarja, predhodnega kaznivega dejanja in kaznivega dejanja
financiranja terorizma;
4.
znesek odvzetega denarja ali vrednost premoženja nezakonitega izvora in
datum odvzema.
(15) V evidencah, ki jih upravlja urad, o opravljenih nadzorih,
ugotovljenih kršitvah, izdanih odločbah in drugih ukrepih, ki jih v zvezi z
zaznanimi kršitvami sprejmejo nadzorni organi iz 152. člena tega zakona,
se za namen izvajanja 167. člena tega zakona obdelujejo:
1.
podatki o zavezancu fizični osebi (osebno ime, EMŠO, če je fizična oseba
tujec, pa datum in kraj rojstva ter naslov stalnega in začasnega prebivališča);
2.
podatki o zavezancu pravni osebi (ime, sedež in matična številka);
3.
kraj in čas opravljanja nadzora;
4.
predmet nadzora;
5.
ugotovitve;
6.
podatki o odrejenih ukrepih nadzora;
7.
podatki o kršitelju fizični osebi (osebno ime, EMŠO, če je fizična oseba
tujec, datum in kraj rojstva, državljanstvo in naslov stalnega in začasnega
prebivališča fizične osebe, za odgovorno osebo pravne osebe pa tudi zaposlitev
ter dela in naloge, ki jih opravlja);
8.
podatki o kršitelju pravni osebi (ime, sedež in matična številka);
9.
opravilna številka in datum izdaje odločbe o prekršku;
10.
datum pravnomočnosti odločbe o prekršku;
11.
zakonska označba prekrška;
12.
opis kršitve.
(16) V evidencah o sporočenih dejstvih iz 168. člena
tega zakona, ki jih upravlja urad, se za namen izvajanja 94. in 125. člena
tega zakona obdelujejo naslednji podatki:
1.
osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum in kraj
rojstva, davčna številka ali EMŠO, državljanstvo ter številka, vrsta in naziv
izdajatelja uradnega osebnega dokumenta oziroma firma, naslov, sedež, matična
številka ter davčna številka osebe, v zvezi s katero obstajajo dejstva, ki so
ali bi lahko bila povezana s pranjem denarja ali financiranjem terorizma;
2.
podatki o transakciji, v zvezi s katero obstajajo dejstva, ki so ali bi
lahko bila povezana s pranjem denarja ali financiranjem terorizma (znesek,
valuta, datum ali obdobje opravljanja transakcij);
3.
opis dejstev, ki so ali bi lahko bila povezana s pranjem denarja ali
financiranjem terorizma.
(17) V evidencah o predložitvi podatkov iz 127., 128. in
129. člena tega zakona, ki jih upravlja urad, se za namene izvajanja 94.
in 125. člena tega zakona obdelujejo naslednji podatki:
1.
osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum in kraj
rojstva, davčna številka ali EMŠO, državljanstvo ter številka, vrsta in naziv
izdajatelja uradnega osebnega dokumenta oziroma firma, naslov, sedež, matična
številka ter davčna številka osebe, v zvezi s katero so sodišče, državno
tožilstvo, policija, Finančna uprava Republike Slovenije ali organ, pristojen
za uvedbo ali izvajanje omejevalnih ukrepov, dostopali do podatkov urada;
2.
podatki o transakciji, v zvezi s katero so sodišče, državno tožilstvo,
policija, Finančna uprava Republike Slovenije ali organ, pristojen za uvedbo
ali izvajanje omejevalnih ukrepov, dostopali do podatkov urada (znesek, valuta,
datum ali obdobje opravljanja transakcij);
3.
opis okoliščin in razlogov za predložitev podatkov urada ter namena uporabe
zahtevanih podatkov.
(18) V evidencah o dejanskih lastnikih, ki jih upravljajo
poslovni subjekti, se za namene izvajanja 42., 43. in 44. člena tega
zakona obdelujejo naslednji podatki:
1.
osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum rojstva,
državljanstvo, davčna številka ter višina lastniškega deleža ali drug način
nadzora;
2.
v primeru iz točke b) prvega odstavka 44. člena tega zakona podatek
o kategoriji oseb, v interesu katerih sta ustanovitev in delovanje tujega
sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava.
(19) Ne glede na prejšnje odstavke evidence iz
148. člena tega zakona ne obsegajo podatka o EMŠO, matični številki ali
davčni številki, kadar gre za nerezidenta in če EMŠO, matična številka ali
davčna številka nerezidentu ni bila dodeljena.
(20) V evidenci podatkov o zavezancih za potrebe sporočanja
podatkov uradu se za namen izvajanja 76. člena tega zakona obdelujejo
naslednji podatki:
1.
za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost: firma, matična številka, dejavnost;
2.
za fizično osebo: osebno ime, naziv delovnega mesta, heksadecimalna
številka sredstva elektronske identifikacije, elektronski naslov, telefonska
številka.
(21) V evidenci o pooblaščencih in namestnikih pooblaščencev
se za namen izvajanja 85. člena tega zakona obdelujejo naslednji podatki:
1.
podatki o zavezancu: firma, matična številka;
2.
podatki o pooblaščencu in namestniku pooblaščenca: osebno ime, naziv
delovnega mesta, datum imenovanja, datum prenehanja funkcije; naslov, če je ta
drugačen od sedeža zavezanca; telefonska številka in elektronski naslov.
(22) V evidenci službenih izkaznic inšpektorjev se za namen
zagotovitve pregleda nad izdanimi službenimi izkaznicami iz 158. člena
tega zakona obdelujejo naslednji podatki: osebno ime inšpektorja, datum izdaje,
prenehanja veljavnosti, odvzema, uničenja oziroma nadomestitve izkaznice,
registrska številka službene izkaznice ter razlog za prenehanje veljavnosti,
odvzem, uničenje oziroma nadomestitev službene izkaznice.
(23) V evidenci o registraciji nadzornih organov za
elektronsko sporočanje podatkov se za namen izvajanja 167. člena tega
zakona obdelujejo naslednji podatki:
1.
za pravno osebo: firma (naziv nadzornega organa), matična številka,
dejavnost;
2.
za fizično osebo: osebno ime, funkcija, heksadecimalna številka sredstva
elektronske identifikacije, elektronski naslov, telefonska številka.
(24) V registru ponudnikov storitev virtualnih valut se za
namen izvajanja 5. člena tega zakona obdelujejo naslednji podatki:
1.
za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost: firma, naslov, sedež, matična številka, davčna
številka, standardna klasifikacija dejavnosti, opis načina opravljanja storitev
virtualnih valut;
2.
za zakonitega zastopnika ali nosilca dejavnosti samostojnega podjetnika
posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost: osebno ime,
naslov stalnega in začasnega prebivališča, EMŠO, datum in kraj rojstva, davčna
številka, državljanstvo, izpis iz kazenske evidence;
3.
za dejanskega lastnika: osebno ime, naslov stalnega in začasnega
prebivališča, datum rojstva, državljanstvo, višina lastniškega deleža ali drug
način nadzora, izpis iz kazenske evidence.
151. člen
(evidenca o dostopu nadzornih organov do podatkov,
informacij in dokumentacije)
(1) Zavezanec mora voditi ločeno evidenco o dostopu nadzornih
organov iz prvega odstavka 152. člena tega zakona do podatkov, informacij
in dokumentacije iz prvega odstavka 134. člena tega zakona.
(2) Evidenca iz prejšnjega odstavka obsega naslednje podatke:
1.
naziv nadzornega organa;
2.
osebno ime pooblaščene uradne osebe nadzornega organa, ki je v opravila
pogled;
3.
datum in ura vpogleda v podatke;
4.
podatek, informacija in dokumentacija, do katere je dostopal nadzorni organ.
(3) O vsakem dostopu nadzornih organov iz prvega odstavka
152. člena tega zakona do podatkov iz prvega odstavka tega člena zavezanec
najpozneje v treh delovnih dneh od vpogleda v te podatke pisno obvesti urad.
IX. POGLAVJE
NADZOR
9.1 Nadzorni organi
152. člen
(nadzorni organi in njihovo ukrepanje)
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov,
izdanih na njegovi podlagi, opravljajo v okviru svojih pristojnosti:
a)
urad,
b)
Banka Slovenije,
c)
Agencija za trg vrednostnih papirjev,
č) Agencija za zavarovalni nadzor,
d)
Finančna uprava Republike Slovenije,
e)
Tržni inšpektorat Republike Slovenije,
f)
Agencija za javni nadzor nad revidiranjem,
g)
Odvetniška zbornica Slovenije in
h)
Notarska zbornica Slovenije,
i)
Policija.
(2) Če nadzorni organ iz prejšnjega odstavka pri opravljanju
nadzornih nalog ugotovi kršitve, ima pravico in dolžnost:
1.
odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki
ga sam določi;
2.
v zvezi s kršitvami iz 178., 179., 180., 183., 184. in 185. člena
izvesti postopke v skladu z zakonom, ki ureja prekrške;
3.
predlagati pristojnemu organu sprejetje ustreznih ukrepov;
4.
odrediti druge ukrepe in dejanja, za katere je pooblaščen z zakonom ali
drugim predpisom.
(3) Za izvajanje postopkov v skladu z zakonom, ki ureja
prekrške, v zvezi s kršitvami iz 181. in 182. člena tega zakona sta
pristojna urad in Finančna uprava Republike Slovenije.
(4) Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena
uradna oseba nadzornega organa iz prvega odstavka tega člena, ki izpolnjuje
pogoje po zakonu, ki ureja prekrške, in po predpisih, ki so sprejeti na njegovi
podlagi.
(5) Urad sporoči Evropski komisiji seznam pristojnih
nadzornih organov iz tega člena skupaj z njihovimi kontaktnimi podatki.
(6) Urad kot pristojni nadzorni organ lahko odredi prepoved
opravljanja dejavnosti iz 4. člena tega zakona v trajanju do treh let
zavezancu iz 16., podtočk j), k) in p) 19. točke prvega odstavka 4. člena
tega zakona ter zavezancu iz drugega odstavka 4. člena tega zakona, če je
bil zavezanec ali član poslovodstva zavezanca ali dejanski lastnik zavezanca
pravnomočno obsojen zaradi storitve teh kaznivih dejanj: terorizem, potovanje v
tujino z namenom terorizma, financiranje terorizma, ščuvanje in javno
poveličevanje terorističnih dejanj, novačenje in usposabljanje za terorizem in
pranje denarja, če utemeljeno sklepa, da pri zavezancu obstaja povečano
tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma. Prepoved opravljanja
dejavnosti zavezancu iz drugega odstavka 4. člena tega zakona urad odredi
ob upoštevanju posebnosti in izjem iz 90. in 91. člena tega zakona.
Podatke o pravnomočnih obsodbah sodišča posredujejo uradu na podlagi
132. člena tega zakona. Pri določanju trajanja prepovedi opravljanja
dejavnosti urad upošteva odnos zavezanca do storitve kaznivega dejanja ter
odnos do posledice kaznivega dejanja vključno s pridobljeno koristjo.
(7) Čas, ki ga zavezanec, ki je samostojni podjetnik
posameznik, ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, prestaja v zaporu
ali zdravstvenem zavodu za zdravljenje in varstvo, se ne všteva v čas trajanja
tega ukrepa.
(8) Urad kot pristojni nadzorni organ o odločbi o prepovedi
opravljanja dejavnosti obvesti v primeru zavezanca iz 16. točke prvega odstavka
4. člena tega zakona Agencijo za javni nadzor nad revidiranjem, v primeru
zavezanca iz podtočke p) 19. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona
Tržni inšpektorat Republike Slovenije, v primeru zavezanca, ki je odvetnik ali
odvetniška družba, Odvetniško zbornico Slovenije, ter v primeru zavezanca, ki
je notar, Notarsko zbornico Slovenije.
(9) Policija in Finančna uprava Republike Slovenije v okviru
opravljanja nalog na mejah Republike Slovenije z drugimi državami članicami
Unije izvajata nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti prijave gotovine v skladu z
določbami 130.c člena tega zakona.
(10) Določbe tega zakona, ki urejajo dostop do podatkov in
informacij iz evidenc, ki jih urad upravlja po tem zakonu, z izjemo četrtega
odstavka 114. člena tega zakona, ter nadzor nad izvajanjem zakona, ne
posegajo v splošno nadzorno pristojnost Informacijskega pooblaščenca, Varuha
človekovih pravic in preiskovalnih komisij Državnega zbora Republike Slovenije.
153. člen
(nadzor in ocena tveganja)
(1) Pri nadzoru nad zavezanci iz 4. člena tega zakona se
uporabi pristop, ki temelji na tveganjih pranja denarja in financiranja
terorizma.
(2) Nadzorni organi iz prejšnjega člena pri načrtovanju
pogostosti, obsega in intenzivnosti ter izvajanju nadzora upoštevajo:
-
podatke o ugotovljenih tveganjih za pranje denarja in financiranje
terorizma iz nacionalne ocene tveganja,
-
podatke o specifičnih nacionalnih in mednarodnih tveganjih, povezanih s
strankami, produkti in storitvami,
-
podatke o tveganju posameznih zavezancev in druge razpoložljive podatke
in
-
pomembne dogodke ali spremembe v zvezi z upravljanjem in vodenjem zavezanca
ter spremembo dejavnosti.
(3) Nadzorni organi podatke iz prejšnjega odstavka posodobijo
najmanj vsaki dve leti in ustrezno prilagodijo načrtovanje pogostosti, obsega
in intenzivnosti nadzora ter izvajanje nadzora.
(4) Urad preostalim nadzornim organom iz prejšnjega člena
predlaga izvedbo nadzora pri določenem zavezancu ali vrsti zavezancev glede na
informacije in podatke, s katerimi razpolaga urad, ter glede na opravljene
strateške in operativne analize.
154. člen
(splošne pristojnosti urada)
(1) Urad opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona
pri zavezancih iz 4. člena tega zakona in nad izvajanjem obveznosti
ugotavljanja dejanskega lastnika in obveznosti vpisa podatkov o dejanskem
lastniku iz 45. in 48. člena tega zakona pri poslovnih subjektih iz 42.,
prvega odstavka 43. in 44. člena tega zakona.
(2) Urad opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona z
zbiranjem in preverjanjem podatkov, informacij in dokumentacije, ki jih pridobi
na podlagi tega zakona.
(3) Zavezanci uradu pisno posredujejo podatke, informacije in
dokumentacijo v zvezi z opravljanjem svojih nalog po tem zakonu ter druge
podatke, ki jih urad potrebuje pri izvajanju nadzora, in sicer brez odlašanja,
najpozneje pa v osmih dneh od prejema zahteve.
(4) Poslovni subjekti iz 42., prvega odstavka 43. ter
44. člena tega zakona uradu pisno pošljejo podatke, informacije in
dokumentacijo v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti ugotavljanja dejanskega
lastnika ter obveznosti vpisa podatkov o dejanskem lastniku iz 45. in
48. člena tega zakona, in sicer brez odlašanja, najpozneje pa v osmih dneh
od prejema zahteve.
(5) Urad lahko od državnih organov in nosilcev javnih
pooblastil zahteva vse podatke, informacije ter dokumentacijo, ki jo potrebuje
pri izvajanju nadzora po tem zakonu in pri vodenju postopka o prekršku.
9.2 Inšpekcijski nadzor urada
155. člen
(pristojnosti urada v inšpekcijskem nadzoru)
(1) Poleg nadzora, ki ga izvajajo nadzorni organi v skladu s
153. in 154. členom tega zakona, inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem
tega zakona in drugih predpisov s področja odkrivanja in preprečevanja pranja
denarja in financiranja terorizma izvaja urad na kraju samem in zunaj njega.
(2) Urad v okviru poročila iz 130. člena tega zakona
Vladi poroča tudi o svojem delu s področja inšpekcijskega nadzorstva.
156. člen
(inšpektor za preprečevanje pranja denarja)
Naloge inšpekcijskega nadzora urada opravljajo uradne osebe.
Uradne osebe po tem zakonu so inšpektorji za preprečevanje pranja denarja.
157. člen
(uporaba zakona)
Inšpektor za preprečevanje pranja denarja samostojno opravlja
naloge nadzora po tem zakonu, vodi postopke ter izdaja odločbe in sklepe v
upravnem in prekrškovnem postopku.
158. člen
(službena izkaznica)
(1) Inšpektor pooblastilo za opravljanje inšpekcijskih nalog
izkazuje s službeno izkaznico, ki jo izda minister.
(2) Obliko izkaznice in postopek za njeno izdajo predpiše
minister, če poseben zakon ne določa drugače.
(3) Za namen zagotovitve pregleda nad izdanimi službenimi
izkaznicami iz tega člena se vzpostavi evidenca službenih izkaznic inšpektorjev
za preprečevanje pranja denarja.
159. člen
(pooblastila inšpektorja)
(1) Poleg pooblastil, ki jih določa zakon, ki ureja
inšpekcijski nadzor, ima inšpektor za preprečevanje pranja denarja pri
opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora pri fizični ali pravni osebi pravico:
-
vstopiti in pregledati prostore, zemljišča in prevozna sredstva (v
nadaljnjem besedilu: prostori) na sedežu zavezancev in na drugem kraju,
-
pregledovati notranje akte, poslovne knjige, pogodbe, listine, poslovno
korespondenco, evidence in druge podatke ter dokumentacijo, ki se nanašajo na
poslovanje zavezanca in izvajanje ukrepov za odkrivanje in preprečevanje pranja
denarja in financiranje terorizma, ne glede na nosilec, na katerem so zapisani
ali shranjeni (v nadaljnjem besedilu: poslovne knjige in druga dokumentacija),
-
odvzeti ali pridobiti kopije, forenzične kopije ali izvlečke iz
poslovnih knjig in druge dokumentacije v kakršni koli obliki z uporabo
fotokopirnih sredstev ter računalniške opreme zavezanca ali urada; če zaradi
tehničnih razlogov ni mogoče narediti kopij z uporabo fotokopirnih sredstev in
računalniške opreme zavezanca ali urada, lahko inšpektor odnese poslovne knjige
in drugo dokumentacijo za čas, potreben, da se naredijo kopije; o tem naredi
uradni zaznamek,
-
zapečatiti vse poslovne prostore ter poslovne knjige in drugo
dokumentacijo za čas trajanja nadzora in v obsegu, potrebnem za njegovo
izvedbo,
-
zaseči predmete ter poslovne knjige in drugo dokumentacijo za največ 20
delovnih dni,
-
zahtevati od katerega koli predstavnika ali predstavnice (v nadaljnjem
besedilu: predstavnik) ali osebe, zaposlene pri zavezancu, ustno ali pisno
pojasnilo dejstev ali dokumentov, ki se nanašajo na predmet ali namen nadzora,
ter o tem sestaviti zapisnik; če inšpektor zahteva pisno pojasnilo, določi rok,
v katerem mora biti posredovano,
-
pregledati listine, s katerimi se lahko ugotovi istovetnost oseb,
-
opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom nadzora.
(2) Zavezanec mora inšpektorju omogočiti dostop do prostorov
ter do poslovnih knjig in druge dokumentacije ter ne sme kakor koli ovirati
opravljanja inšpekcijskega nadzora, razen če gre za uveljavljanje odvetniške
zaupnosti. Na zahtevo inšpektorja mora zavezanec zagotoviti pogoje za delo v
prostorih zavezanca.
(3) Pri izvajanju pooblastil inšpektorja za preprečevanje
pranja denarja iz prvega odstavka tega člena mora biti spoštovano načelo
sorazmernosti. Inšpektor pri izvrševanju svojih pooblastil in izrekanju ukrepov
v razmerju do zavezanca ne sme preseči tistega, kar je nujno potrebno za
izpolnitev ciljev tega zakona. Pri izbiri več možnih pooblastil in ukrepov
inšpektor izbere tiste, ki so za zavezanca ugodnejši, če se s tem doseže namen
zakona. V dvomu odloči v korist zavezanca.
(4) Inšpektor za preprečevanje pranja denarja predhodno
obvesti Odvetniško zbornico Slovenije o okvirnem terminu in lokaciji
nameravanega opravljanja inšpekcijskega nadzora z namenom zagotovitve
navzočnosti njihovega predstavnika pri inšpekcijskem nadzoru.
(5) Odvetnik, pri katerem se opravlja inšpekcijski nadzor, in
odvetniška družba, pri kateri se opravlja inšpekcijski nadzor, imata pravico
zahtevati, da se inšpekcijski nadzor opravi v navzočnosti predstavnika
Odvetniške zbornice Slovenije. Do njegovega prihoda se vsa dejanja v
inšpekcijskem nadzoru prekinejo, vendar ne več kot za dve uri od trenutka, ko
odvetnik ali odvetniška družba zahtevata njegovo navzočnost. Po preteku tega
roka se nadzor nadaljuje brez njegove navzočnosti.
(6) Pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora pri
odvetniku ali odvetniški družbi ima inšpektor za preprečevanje pranja denarja
pravico izvajati pooblastila iz prvega odstavka tega člena, razen če bi z
izvajanjem pooblastil posegel v odvetniško zaupnost.
(7) Odvetnik, odvetniška družba oziroma predstavnik
Odvetniške zbornice Slovenije, če je navzoč, imajo v inšpekcijskem postopku
pravico ugovarjati vpogledu v podatke in listine oziroma njihovemu zasegu, da
zavarujejo odvetniško zaupnost. V primeru ugovora se postopek nadaljuje s
smiselno uporabo določb zakona, ki ureja kazenski postopek.
(8) V zvezi z izvajanjem inšpekcijskega nadzora urada se
smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja preprečevanje omejevanja
konkurence, glede uvedbe preiskave, zasega predmetov, poslovnih knjig in druge
dokumentacije, zavarovanja podatkov na zaseženih elektronskih napravah,
ravnanja s forenzičnimi kopijami, pregleda elektronskih naprav, privilegirane
komunikacije in preiskave prostorov članov organov vodenja podjetja ali
nadzora, zaposlenih ali drugih sodelavcev podjetja.
160. člen
(oviranje nadzora)
Če zavezanec ne dovoli vstopa v prostore ali ga ovira ali ne
dovoli dostopa do poslovnih knjig ali druge dokumentacije ali ga ovira ali kako
drugače ovira opravljanje inšpekcijskega nadzora ali če se to utemeljeno
pričakuje, lahko inšpektor vstopi v prostore ali dostopa do poslovnih knjig ali
druge dokumentacije proti volji zavezanca ob pomoči policije, razen če je
zavezanec odvetnik ali odvetniška družba. Stroške vstopa ali dostopa in
morebitno škodo krije zavezanec.
161. člen
(zapisnik)
O opravljenem inšpekcijskem nadzoru inšpektor sestavi
zapisnik, ki mora vsebovati zlasti podatke o:
-
začetku in zaključku oziroma trajanju inšpekcijskega pregleda,
-
zavezancu,
-
ugotovljenem dejanskem stanju,
-
izjavah oseb, navzočih pri inšpekcijskem pregledu,
-
zasegu dokumentacije,
-
pooblaščeni uradni osebi, ki opravlja pregled, ter o drugih osebah,
prisotnih pri pregledu.
162. člen
(odločba)
(1) Po opravljenem inšpekcijskem nadzoru ima inšpektor
pristojnost z odločbo zavezancu odrediti, da z dejanjem, opustitvijo dejanja
oziroma z aktom v roku, ki ga določi inšpektor, zagotovi izvajanje zakonov in
drugih predpisov iz svoje pristojnosti.
(2) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena
pritožba v 15 dneh od njene vročitve. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
(3) Zavezanec mora inšpektorju poročati o izvršitvi odločbe v
osmih dneh po poteku posameznega roka za njeno izvršitev.
163. člen
(pritožbeni organ)
O pritožbi zoper odločbo iz prvega odstavka prejšnjega člena
odloča ministrstvo, pristojno za finance.
9.3 Pristojnosti drugih nadzornih organov
164. člen
(drugi nadzorni organi)
(1) Banka Slovenije v skladu s pooblastili, določenimi po tem
in drugih zakonih, opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pri
zavezancih iz 1., 2., 3., 14., 15. in podtočke č) 19. točke prvega odstavka
4. člena tega zakona.
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev v skladu s
pooblastili, določenimi po tem in drugih zakonih, opravlja nadzor nad
izvajanjem določb tega zakona pri zavezancih iz 1., 2., 3., 5., 6., 7., 8., 9.,
10., 11., in 12. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona. Pri
zavezancih iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona
opravlja nadzor samo v delu, ki se nanaša na storitve in dejavnost
investicijskega bančništva zavezanca in za katerega se uporabljajo določbe
zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov. Nadzor lahko opravlja samostojno
ali v sodelovanju z Banko Slovenije.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor v skladu s pooblastili,
določenimi po tem in drugih zakonih, opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega
zakona pri zavezancih iz 11., 12., 13., podtočke h) in i) 19. točke prvega
odstavka 4. člena tega zakona.
(4) Finančna uprava Republike Slovenije v skladu s
pooblastili, določenimi po tem in drugih zakonih, opravlja nadzor nad
izvajanjem določb tega zakona pri zavezancih iz 17. točke prvega odstavka
4. člena tega zakona.
(5) Finančna uprava Republike Slovenije v skladu s svojimi
pooblastili opravlja nadzor nad spoštovanjem prepovedi gotovinskih plačil, ki
presegajo vrednost 5.000 eurov, pri pravnih in fizičnih osebah iz
74. člena tega zakona.
(6) Finančna uprava Republike Slovenije v skladu s svojimi
pooblastili opravlja nadzor nad izvajanjem obveznosti ugotavljanja dejanskega
lastnika in obveznosti vpisa podatkov o dejanskem lastniku iz 45. in
48. člena tega zakona pri poslovnih subjektih iz 42., 43. in
44. člena tega zakona.
(7) Tržni inšpektorat Republike Slovenije v skladu s
pooblastili, določenimi po tem in drugih zakonih, opravlja nadzor nad
izvajanjem določb tega zakona pri zavezancih iz 18., podtočk a), b), g), m) in
p) 19. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona.
(8) Agencija za javni nadzor nad revidiranjem v skladu s
pooblastili, določenimi po tem in drugih zakonih, opravlja nadzor nad
izvajanjem določb tega zakona pri zavezancih iz 16. točke prvega odstavka
4. člena tega zakona.
(9) Odvetniška zbornica v skladu s pooblastili, določenimi po
tem in drugih zakonih, opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pri
odvetnikih in odvetniških družbah.
(10) Notarska zbornica v skladu s pooblastili, določenimi po
tem in drugih zakonih, opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pri
notarjih.
(11) Nadzorni organi iz tega člena morajo drugemu nadzornemu
organu na njegovo zahtevo predložiti vse potrebne informacije, ki jih potrebuje
za opravljanje nadzornih nalog.
(12) Nadzorni organi iz tega člena lahko za namene
opravljanja nadzornih nalog po tem zakonu zahtevajo od oseb javnega in
zasebnega prava, ki niso nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena
tega zakona, podatke, informacije in dokumentacijo, ki jih ima taka oseba na
voljo in so potrebni za ugotavljanje izpolnjevanja obveznosti zavezancev po tem
zakonu ter izvajanje drugih pristojnosti nadzornega organa v zvezi z
odkrivanjem in preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma, in
sicer brez odlašanja, najpozneje pa v osmih dneh od prejema zahteve.
165. člen
(dostop do podatkov iz Registra transakcijskih računov)
Nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega
zakona za potrebe izvajanja pooblastil in nalog v zvezi s preprečevanjem in
odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma brezplačno pridobivajo,
uporabljajo in obdelujejo podatke, vključno z osebnimi podatki, iz Registra
transakcijskih računov, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne
evidence in storitve v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve, storitve
izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme.
166. člen
(predložitev podatkov urada drugim nadzornim organom)
(1) Na obrazložen predlog urad predloži nadzornim organom iz
164. člena tega zakona podatke iz evidence iz 1. točke četrtega
odstavka 149. člena o osebah in transakcijah iz 75. člena tega zakona
ter o številu oseb in transakcij iz 76. člena tega zakona, ki jih
sporočajo zavezanci, za katere so posamezni nadzorni organi pristojni na
podlagi prvega odstavka 164. člena tega zakona, in ki jih potrebujejo za
izvajanje nadzora, kar vključuje tudi izvajanje analiz za načrtovanje
nadzorniških aktivnosti v skladu s 153. členom tega zakona ter izdajanje
priporočil in smernic v skladu s 169. členom tega zakona.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka urad pošlje v
anonimizirani ali psevdoanonimizirani obliki, v kolikor je slednje tehnično
izvedljivo, pri čemer urad nadzornim organom ne sme posredovati informacij, na
podlagi katerih bi lahko prejemnik podatke samostojno pripisal določenemu
subjektu, na katerega se nanašajo.
(3) Nadzorni organi iz 164. člena tega zakona morajo
enkrat letno, najpozneje pa do konca januarja tekočega leta za preteklo leto,
urad obvestiti o svojih ugotovitvah, do katerih so prišli na podlagi prejetih
podatkov iz tega člena, in drugih ukrepih, ki so jih sprejeli na tej podlagi.
(4) Urad lahko v celoti ali delno zavrne predlog za
pošiljanje podatkov iz prvega odstavka tega člena, če bi predložitev podatkov
ogrozila ali utegnila ogroziti potek kazenskega postopka v Republiki Sloveniji
ali bi lahko kakor koli drugače škodovala interesom tega postopka.
(5) Minister podrobneje določi način anonimiziranja oziroma
psevdoanonimiziranja in pošiljanja podatkov iz prvega odstavka tega člena.
(6) Nadzorni organi lahko podatke iz drugega dostavka tega
člena povezujejo z drugimi podatki, ki jih pridobivajo in obdelujejo v okviru
svojih pristojnosti, za namene izvajanja nadzora v skladu s prvim odstavkom
tega člena.
9.4 Sporočanje podatkov v zvezi z nadzorom
167. člen
(sporočanje kršitev in ukrepov)
(1) Nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega
zakona po zaščiteni elektronski poti v 15 dneh obvestijo urad o opravljenih
nadzorih, ugotovljenih kršitvah, izdanih odločbah in drugih ukrepih nadzora ter
drugih pomembnih ugotovitvah.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke
iz petnajstega odstavka 150. člena tega zakona.
(3) Nadzorni organ, ki je zaznal kršitev, o svojih
ugotovitvah oziroma nepravilnostih obvešča še druge nadzorne organe, če so
pomembne za njihovo delo.
(4) Zaradi centralizacije in analize vseh podatkov v zvezi s
pranjem denarja in financiranjem terorizma morajo nadzorni organi poslati uradu
tudi izvod odločbe, izdane v postopku o prekršku, ter odločbe ali odredbe, s
katero so odrejeni drugi ukrepi.
(5) Nadzorni organi se za namen elektronskega sporočanja
podatkov po tem členu registrirajo pri uradu tako, da sporočijo podatke iz
triindvajsetega odstavka 150. člena tega zakona o svoji instituciji ter
podatke o fizični osebi, ki je pri nadzornem organu odgovorna za sporočanje
podatkov, ter o sredstvu elektronske identifikacije, s katerim bo elektronsko
sporočanje izvedeno.
168. člen
(sporočanje dejstev)
(1) Nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega
zakona, ki pri izvajanju nadzora po tem zakonu ali pri izvajanju dejavnosti ali
poslov, ki jih opravljajo v skladu s pristojnostmi, določenimi v drugih
zakonih, ugotovijo ali odkrijejo dejstva, ki so ali bi lahko bila povezana s
pranjem denarja ali financiranjem terorizma, o tem brez odlašanja pisno
obvestijo urad.
(2) Na podlagi sporočenih dejstev iz prejšnjega odstavka
lahko urad, če tako presodi, začne z zbiranjem in analiziranjem podatkov,
informacij in dokumentacije, in sicer v skladu s svojimi pooblastili,
določenimi v tem zakonu.
9.5 Izdajanje priporočil in smernic
169. člen
(izdajanje priporočil in smernic)
Da bi zagotovili enotno izvajanje določb tega zakona in na
njegovi podlagi sprejetih predpisov pri zavezancih, nadzorni organi iz prvega
odstavka 152. člena tega zakona samostojno ali v sodelovanju z drugimi
nadzornimi organi izdajo priporočila ali smernice v zvezi z izvajanjem
posameznih določb tega zakona pri zavezancih iz 4. člena tega zakona.
170. člen
(nacionalno sodelovanje)
(1) Urad in drugi nadzorni organi iz prvega odstavka
152. člena tega zakona sodelujejo pri izvajanju svojih nalog in pooblastil
pri opravljanju nadzora ter si prizadevajo za učinkovitost ukrepov in nadzora v
boju proti pranju denarja ter financiranju terorizma.
(2) Sodelovanje iz prejšnjega odstavka vključuje tudi
možnost, da nadzorni organ v okviru svojih pristojnosti opravlja procesna
dejanja za nadzorni organ, ki je za to zaprosil, in poznejšo izmenjavo tako
pridobljenih informacij.
(3) Urad in drugi nadzorni organi iz prvega odstavka
152. člena tega zakona si v največji možni meri prizadevajo za poenotenje
nadzorniških praks in v tem okviru tudi za primerljivost metodološkega pristopa
pri izvajanju ukrepov in nadzora.
(4) Za namen učinkovitega nacionalnega sodelovanja nadzorni
organi določijo osebo, ki je ustrezno strokovno usposobljena za področje
preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, da skrbi za izvajanje
nalog po tem zakonu v svojem nadzornem organu ter sodeluje z uradom in drugimi
nadzornimi organi.
9.6 Sodelovanje s pristojnimi nadzornimi organi držav
članic, tretjih držav in evropskimi nadzornimi organi
171. člen
(sodelovanje s pristojnimi nadzornimi organi držav članic)
(1) Urad in drugi nadzorni organi iz prvega odstavka
152. člena tega zakona sodelujejo z organi držav članic, ki so pristojni
za nadzor na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma,
glede nadzora nad zavezanci, ki poslujejo zlasti prek podružnic in hčerinskih
družb v Republiki Sloveniji in drugih državah članicah, v katerih nimajo
sedeža.
(2) Urad in drugi nadzorni organi iz prvega odstavka
152. člena tega zakona sodelujejo s pristojnimi nadzornimi organi drugih
držav članic – zlasti z izmenjavo vseh informacij, s katerimi bi se lahko
olajšal nadzor nad zavezanci.
172. člen
(sodelovanje s pristojnimi nadzornimi organi tretjih držav)
(1) Urad in drugi nadzorni organi iz prvega odstavka
152. člena tega zakona sodelujejo z organi tretjih držav, pristojnimi za
nadzor na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma,
glede nadzora nad zavezanci, ki poslujejo zlasti prek podružnic in hčerinskih
družb v Republiki Sloveniji in tretjih državah, v katerih nimajo sedeža.
(2) Urad in drugi nadzorni organi iz prvega odstavka
152. člena tega zakona sodelujejo s pristojnimi nadzornimi organi tretjih
držav – zlasti z izmenjavo vseh informacij, s katerimi bi se lahko olajšal
nadzor nad zavezanci.
(3) Sodelovanje s pristojnimi nadzornimi organi tretjih držav
je možno, če so v teh tretjih državah uveljavljeni ustrezni standardi
preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, ki so enakovredni
določbam tega zakona, mednarodnim standardom ali drugim predpisom.
173. člen
(sodelovanje z Evropskim bančnim organom)
Banka Slovenije, Agencija za trg vrednostnih papirjev in
Agencija za zavarovalni nadzor Evropskemu bančnemu organu zagotovijo vse
informacije, potrebne za omogočanje opravljanja njegovih nalog v zvezi s
preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma.
9.7 Sistem obveščanja o kršitvah
174. člen
(interni sistem obveščanja o kršitvah)
(1) Zavezanec vzpostavi sistem obveščanja o kršitvah, ki
zaposlenim in osebam v primerljivem položaju omogoča, da prek neodvisnih in
anonimnih poročevalskih linij interno prijavijo kršitve določb tega zakona.
(2) Sistem iz prejšnjega odstavka mora vključevati jasno
opredeljene postopke za sprejem in obravnavo prijav, ki so sorazmerni z naravo
in velikostjo zavezanca.
(3) Kadar je istovetnost prijavitelja kljub določbi prvega
odstavka tega člena zavezancu razkrita, mora zavezanec zagotoviti, da se vsi
podatki o osebah, ki so podale prijavo o kršitvah, obravnavajo kot zaupni v
skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zavezanec teh podatkov ne
sme razkriti brez soglasja prijavitelja, razen ko je razkritje istovetnosti
prijavitelja nujno za izvedbo predkazenskega ali kazenskega postopka.
175. člen
(sistem obveščanja nadzornih organov o kršitvah)
(1) Nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega
zakona vzpostavijo učinkovit in zanesljiv sistem obveščanja, ki omogoča
zaposlenim in osebam v primerljivem položaju pri zavezancih, da jim po enem ali
več varnih komunikacijskih kanalih posredujejo prijave o možnih ali dejanskih
kršitvah določb tega zakona. Ti kanali zagotavljajo, da je istovetnost oseb, ki
podajo informacije, znana samo nadzornim organom iz 152. člena tega
zakona.
(2) Nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega
zakona v zvezi s sistemom obveščanja iz prejšnjega odstavka zagotovijo:
1.
enostaven in lahko dostopen ter varen način posredovanja prijav kršitev,
2.
interne postopke za sprejem in obravnavo prijav,
3.
ustrezno varstvo osebnih podatkov oseb, ki so podale prijavo zoper
zavezanca, in oseb, ki so domnevno odgovorne za kršitev, v skladu z določbami
zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(3) Podatkov iz 3. točke prejšnjega odstavka ni dovoljeno
razkriti brez soglasja prijavitelja in domnevnega kršitelja, razen ko je
razkritje njune istovetnosti v skladu z zakonom nujno za izvedbo predkazenskega
ali kazenskega postopka. Nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena
tega zakona ne smejo zavezancu, zoper katerega je prijava podana, ali tretjim
osebam razkriti podatkov o prijavitelju ali domnevnem kršitelju. Nadzorni
organi iz prvega odstavka 152. člena tega zakona si morajo prizadevati, da
se pri ugotavljanju in obravnavi kršitev, ki so predmet prijave, prepreči
razkritje istovetnosti prijavitelja in domnevnega kršitelja.
9.8 Razkritja v zvezi z nadzorom
176. člen
(razkritje informacij o izrečenih ukrepih)
(1) Nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega
zakona z namenom preprečevanja in odvračanja ravnanj, ki pomenijo kršitev tega
zakona, javno objavijo informacije v zvezi z ukrepi nadzora in sankcijami
zaradi prekrškov, ki so jih izrekli zaradi kršitev tega zakona.
(2) Informacije iz prejšnjega odstavka obsegajo naslednje
podatke:
1.
o kršitelju in zavezancu za izvedbo ukrepa:
-
naziv in sedež pravne osebe ali
-
osebno ime fizične osebe;
2.
o kršitvi ali naravi odrejenega ukrepa:
-
opis okoliščin in ravnanj, ki pomenijo kršitev tega zakona oziroma
narekujejo izvedbo odrejenega ukrepa,
-
naravo ugotovljenih kršitev oziroma vrsto pomanjkljivosti, zaradi
katerih je bil odrejen ukrep;
3.
izrek odločbe, s katero je postopek pravnomočno končan;
4.
o morebitni odpravi kršitve ali izvedbi odrejenega ukrepa.
(3) Ko postane odločba, s katero je ugotovljena kršitev ali
odrejen ukrep, dokončna oziroma odločba, s katero je bil izrečen prekršek,
pravnomočna in je kršitelj ali zavezanec za izvedbo ukrepa z njo seznanjen, se
informacije iz prejšnjega odstavka javno objavijo na spletnih straneh nadzornih
organov iz 152. člena tega zakona in so na spletni strani dostopne pet let
po objavi. Namen javne objave informacij iz prejšnjega odstavka je
preprečevanje kršitev zakonskih določb in s tem večja pravna varnost pri
sklepanju poslovnih razmerij in integriteta poslovnega okolja ter obveščanje
zainteresirane javnosti o delovanju poslovnih subjektov, ki delujejo v
poslovnem okolju in pravnem prometu na področju predpisov o preprečevanju
pranja denarja in financiranja terorizma.
(4) Banka Slovenije, Agencija za trg vrednostnih papirjev in
Agencija za zavarovalni nadzor informacije iz drugega odstavka tega člena
posredujejo Evropskemu bančnemu organu.
177. člen
(razkritje identitete kršitelja)
(1) Ne glede na prvi in drugi odstavek prejšnjega člena lahko
nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena tega zakona odločijo, da se
informacije o identiteti kršitelja in zavezanca za izvedbo ukrepa ne objavijo,
če:
1.
je ukrep nadzora ali sankcija izrečena zaradi lažjih kršitev iz
180. člena tega zakona ali kršitev, ki ne pomenijo prekrška po tem zakonu,
ali
2.
bi objava informacij o identiteti kršitelja oziroma zavezanca za izvedbo
ukrepa lahko škodovala izvedbi predkazenskega ali kazenskega postopka ali
3.
bi objava informacij o identiteti kršitelja ogrozila stabilnost
finančnih trgov.
(2) Če nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena
tega zakona ob izdaji odločbe ocenijo, da so v zvezi z objavo identitete
kršitelja podani razlogi iz prejšnjega odstavka, hkrati z izdajo odločbe, s
katero izrečejo ukrepe nadzora, odločijo tudi, da se:
-
identiteta kršitelja ne objavi ali
-
se objava identitete kršitelja začasno zadrži in se navedejo roki za
zadržanje objave, če bodo razlogi za zadržanje objave v tem obdobju predvidoma
prenehali obstajati.
(3) Če se možnosti iz prejšnjega odstavka štejeta za
nezadostni, da bi se z njima zagotovilo učinkovito varstvo zadevnih osebnih
podatkov ali da stabilnost finančnih trgov ne bi bila ogrožena, nadzorni organi
iz prvega odstavka 152. člena tega zakona hkrati z izdajo odločbe, s katero
izrečejo ukrepe nadzora, odločijo tudi, da se informacije v zvezi z ukrepi
nadzora in sankcijami zaradi prekrškov, ki so jih izrekli zaradi kršitev tega
zakona, ne objavijo.
X. POGLAVJE
KAZENSKE DOLOČBE
178. člen
(najtežje kršitve)
(1) Z globo od 3.000 do 60.000 eurov se za prekršek kaznuje
pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni
dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 700.000 eurov, če:
1.
ne izdela ocene tveganja oziroma ne določi ocene tveganja posamezne skupine
ali vrste stranke, poslovnega razmerja, transakcije, produkta, storitve ali
distribucijske poti ali ne upošteva dejavnikov geografskega tveganja ali če ne
opravi ustrezne ocene o vplivu sprememb poslovnih procesov na izpostavljenost
tveganju (drugi, tretji, četrti, peti in deveti odstavek 18. člena);
2.
ne vzpostavi učinkovitih politike, kontrol in postopkov za učinkovito
ublažitev in obvladovanje tveganj (prvi odstavek 20. člena);
3.
ne opravi pregleda stranke (prvi odstavek 22. člena, prvi odstavek
23. člena in četrti odstavek 27. člena);
4.
s stranko sklene poslovno razmerje, ne da bi pred tem izvedla predpisane
ukrepe (prvi odstavek 24. člena);
5.
opravi transakcijo, ne da bi pred tem izvedla predpisane ukrepe
(25. člen);
6.
urada še pred trženjem produkta (četrti odstavek 27. člena) ne
obvesti o nameravani delni opustitvi pregleda stranke ter obvestilu ne priloži
dokumentacije o izpolnjevanju pogojev in ocene tveganja iz prvega odstavka
27. člena tega zakona;
7.
ne ugotovi in ne preveri istovetnosti stranke, ki je fizična oseba
oziroma njen zakoniti zastopnik, samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, zakonitega zastopnika pravne
osebe, pooblaščenca fizične osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pooblaščenca pravne osebe,
pravne osebe, zastopnika druge osebe civilnega prava ter dejanskega lastnika
oziroma ne pridobi predpisanih podatkov ali jih ne pridobi na predpisani način
ali ne pridobi overjenega pisnega pooblastila ali pisnega pooblastila za
zastopanje (29., 30., 31., 32., 36., 37., 42., 43., 44. in 47. člen);
8.
ugotovi in preveri istovetnost stranke z uporabo sredstva elektronske
identifikacije na nedovoljeni način (četrti odstavek 33. člena);
9.
ugotovi in preveri istovetnost stranke z uporabo videoelektronske
identifikacije, čeprav za to niso izpolnjeni pogoji (34. člen);
10.
ugotovi in preveri istovetnost stranke z uporabo daljinsko upravljanih
ali elektronskih postopkov ter načinov za identifikacijo, čeprav za to niso
izpolnjeni pogoji (35. člen);
11.
ne ugotovi in ne preveri istovetnosti stranke ob vstopu stranke v
igralnico oziroma igralni salon koncesionarja, ki prireja igre na srečo, ali ob
vsakokratnem pristopu stranke k sefu oziroma ne pridobi predpisanih podatkov
ali jih ne pridobi na predpisani način (38. člen);
12.
v nasprotju z določbami tega zakona ugotovi in preveri istovetnost bank
in drugih podobnih kreditnih institucij, ki imajo sedež v tretji državi z
visokim tveganjem iz šestega odstavka 55. člena tega zakona (tretji odstavek
39. člena);
13.
ne hrani podatkov in dokumentacije, pridobljene v zvezi z ugotavljanjem
dejanskega lastnika, v skladu z določili tega zakona (tretji odstavek
41. člena);
14.
ne pridobi podatkov o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja
ali transakcije ter drugih podatkov po tem zakonu oziroma ne pridobi vseh
zahtevanih podatkov (53. člen);
15.
je zavezanec sklenil poslovno razmerje v nasprotju z določbami tega
zakona (peti odstavek 59. člena);
16.
opravi poenostavljeni pregled stranke kljub temu, da v skladu s prvim
odstavkom 19. člena tega zakona ne oceni, da stranka, poslovno razmerje,
transakcija, produkt, storitev, distribucijska pot, država ali geografsko
območje pomenijo neznatno tveganje (prvi odstavek 62. člena);
17.
v okviru poenostavljenega pregleda stranke ne pridobi predpisanih
podatkov o stranki, poslovnem razmerju ali transakciji ali jih ne pridobi na
predpisani način (63. člen);
18.
pri sklepanju kontokorentnega razmerja s kreditno ali finančno
institucijo, ki ima sedež v tretji državi, ne izvede predpisanih ukrepov ali
dodatno ne pridobi podatkov, informacij in dokumentacije v skladu s prvim
odstavkom 65. člena tega zakona ali jih ne pridobi na predpisani način
(prvi in tretji odstavek 65. člena);
19.
sklene ali nadaljuje kontokorentno razmerje s kreditno ali finančno
institucijo, ki ima sedež v tretji državi, v nasprotju z določbami tega zakona
(peti odstavek 65. člena);
20.
pri sklepanju poslovnega razmerja ali opravljanju transakcije za
stranko, ki je politično izpostavljena oseba, ali stranko, katere dejanski
lastnik je politično izpostavljena oseba, ne pridobi podatkov o izvoru
sredstev, ki so ali bodo predmet poslovnega razmerja oziroma transakcije, ali
jih ne pridobi na predpisani način (1. točka sedmega odstavka 66. člena);
21.
sklene ali nadaljuje poslovno razmerje s stranko, ki je politično
izpostavljena oseba, ki sklepa poslovno razmerje za politično izpostavljeno
osebo ali katere dejanski lastnik je politično izpostavljena oseba, brez pisne
odobritve nadrejene odgovorne osebe, ki zaseda položaj višjega vodstva (2.
točka sedmega odstavka 66. člena);
22.
ne vzpostavi in izvaja ukrepov glede politično izpostavljenih oseb pri
poslih življenjskega zavarovanja in življenjskega zavarovanja, vezanega na
enote investicijskih skladov (68. člen);
23.
ne izvaja ukrepov v okviru poglobljenega pregleda strank, ko so stranke
ali transakcije povezane s tretjo državo z visokim tveganjem (69. člen);
24.
v primerih iz drugega odstavka 64. člena tega zakona poleg ukrepov
iz prvega odstavka 21. člena tega zakona ne izvede enega ali več dodatnih
ukrepov (70. člen);
25.
strankam odpira, izdaja ali zanje vodi anonimne račune, hranilne
knjižice na geslo ali prinesitelja oziroma vodi zanje druge produkte, ki bi
posredno ali neposredno omogočali prikrivanje istovetnosti stranke
(71. člen);
26.
sklepa poslovno razmerje ali opravi transakcijo iz 22. in 23. člena
tega zakona, kljub temu da stranka izkazuje lastništvo pravne osebe ali
podobnega subjekta tujega prava na podlagi delnic na prinosnika, katerih
sledljivost ni omogočena prek centralne klirinško-depotne družbe ali podobnega
registra (72. člen);
27.
sklepa oziroma nadaljuje korespondenčne ali kontokorentne odnose z
banko, ki posluje ali bi lahko poslovala kot navidezna banka, ali z drugo
podobno kreditno institucijo, za katero je znano, da dovoljuje uporabo svojih
računov navideznim bankam (73. člen);
28.
od stranke ali tretje osebe pri prodaji posameznega blaga ali
opravljanju posamezne storitve sprejme plačilo v gotovini, ki presega vrednost
5.000 eurov oziroma sprejme plačilo v več med seboj povezanih transakcijah, ki
skupaj presegajo vrednost 5.000 eurov (prvi in drugi odstavek 74. člena);
29.
stranki ali nekomu tretjemu v okviru svoje dejavnosti izplača gotovino v
vrednosti, ki presega 5.000 eurov, oziroma izplača gotovino v več med seboj
povezanih transakcijah, ki skupaj presegajo vrednost 5.000 eurov (prvi in drugi
odstavek 74. člena);
30.
uradu v zakonsko določenem roku ne sporoči predpisanih podatkov, kadar v
zvezi s transakcijo ali nameravano transakcijo oziroma stranko obstajajo
razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma (76. člen);
31.
uradu v predpisanem roku ne sporoči zahtevanih podatkov, informacij in
dokumentacije, kadar so v zvezi z neko transakcijo, osebo, premoženjem ali
sredstvi podani razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma (99.
in 102. člen);
32.
ne upošteva odredbe urada o začasni ustavitvi transakcije ali v zvezi s
tem danih navodil urada (105. člen ter prvi in tretji odstavek
120. člena);
33.
ne upošteva pisne odredbe urada o tekočem spremljanju finančnega
poslovanja določene stranke (prvi, drugi in tretji odstavek 107. člena);
34.
stranki ali tretji osebi razkrije dejstva iz prvega odstavka
134. člena tega zakona;
35.
ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga
je odredila pooblaščena uradna oseba (1. točka drugega odstavka
152. člena);
36.
ne spoštuje z odločbo odrejene prepovedi o opravljanju dejavnosti iz
šestega odstavka 152. člena tega zakona;
37.
uradu v predpisanem roku in na predpisani način ne predloži podatkov,
informacij in dokumentacije v zvezi z opravljanjem njihovih nalog po tem zakonu
ter drugih podatkov, ki jih urad potrebuje pri izvajanju nadzora, ali podatkov,
informacij in dokumentacije v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti ugotavljanja
dejanskega lastnika in obveznosti vpisa podatkov o dejanskem lastniku iz 45. in
48. člena tega zakona (tretji in četrti odstavek 154. člena);
38.
inšpektorju za preprečevanje pranja denarja ne omogoči dostopa do
prostorov ter do poslovnih knjig in druge dokumentacije ali kako drugače ovira
inšpektorja pri izvajanju pooblastil (drugi odstavek 159. člena);
39.
nadzornemu organu iz 164. člena tega zakona v predpisanem roku in
na predpisani način ne predloži podatkov, informacij in dokumentacije v zvezi z
opravljanjem nadzornih nalog po tem zakonu (dvanajsti odstavek
164. člena).
(2) Z globo od 6.000 do 120.000 eurov se za prekršek iz
prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih
poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki
presegajo 700.000 eurov in ne presegajo 8.000.000 eurov.
(3) Z globo od 12.000 do 120.000 eurov se za prekršek iz
prvega odstavka tega člena kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih
poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki
presegajo 8.000.000 eurov.
(4) Z globo od 1.000 do 40.000 eurov se kaznujeta samostojni
podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki
storita prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(5) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek kaznujejo
odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika in odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost,
ki storijo prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(6) Če je narava storjenega prekrška iz 1. do 22. točke
prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma
višine protipravno pridobljene premoženjske koristi, zaradi storilčevega
naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, zaradi ponavljanja ali
sistematičnosti storitve prekrška, se pravna oseba kaznuje z globo v višini do:
1.
1.000.000 eurov, ali
2.
dvakratnega zneska premoženjske koristi, pridobljene s kršitvijo, kadar
je to korist mogoče določiti, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.
(7) Če je narava storjenega prekrška iz 1. do 22. točke
prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma
višine protipravno pridobljene premoženjske koristi, zaradi storilčevega
naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, zaradi ponavljanja ali
sistematičnosti storitve prekrška, se samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, kaznuje z globo v višini do:
1.
500.000 eurov, ali
2.
dvakratnega zneska premoženjske koristi, pridobljene s kršitvijo, kadar
je to korist mogoče določiti, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.
(8) Odgovorna oseba pravne osebe iz šestega odstavka tega
člena ter odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in odgovorna
oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, iz sedmega odstavka tega
člena se kaznuje z globo v višini do 250.000 eurov.
(9) Pravna oseba iz šestega odstavka tega člena, ki je
kreditna ali finančna institucija, se kaznuje z globo v višini do:
1.
5.000.000 eurov, ali
2.
deset odstotkov skupnega letnega prometa v predhodnem poslovnem letu, če
ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.
(10) Kadar je pravna oseba iz prejšnjega odstavka oseba,
kreditna ali finančna institucija, ki obvladuje eno ali več odvisnih družb ali
ki je odvisna družba, se za podatek o skupnem letnem prometu v predhodnem
poslovnem letu upošteva letno konsolidirano poročilo v skladu z zakonom, ki
ureja gospodarske družbe.
(11) Samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, iz sedmega odstavka tega člena, ki je kreditna
ali finančna institucija, se kaznuje z globo v višini do:
1.
5.000.000 eurov, ali
2.
deset odstotkov skupnega letnega prometa v predhodnem poslovnem letu, če
ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.
(12) Odgovorna oseba pravne osebe iz devetega odstavka tega
člena ter odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in odgovorna
oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, iz enajstega odstavka tega
člena se kaznuje z globo v višini do 500.000 eurov.
(13) Zoper pravno osebo iz šestega in devetega odstavka tega
člena ter zoper samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost, iz sedmega in enajstega odstavka tega člena se
poleg izreka globe odredi tudi trajen ali začasen umik dovoljenja za
opravljanje dejavnosti, kadar pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, za opravljanje svoje dejavnosti
potrebuje takšno dovoljenje.
(14) Odredbo o trajnem ali začasnem umiku dovoljenja za
opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka izda organ, ki je takšno
dovoljenje izdal, v postopku, ki ga uvede organ sam ali na predlog urada.
(15) Zoper odgovorno osebo iz osmega in dvanajstega odstavka
tega člena se poleg izreka globe odredi tudi začasna prepoved izvrševanja
vodstvenih nalog.
(16) Odredbo o začasni prepovedi izvrševanja vodstvenih nalog
iz prejšnjega odstavka izda organ, ki je izvrševanje vodstvenih nalog dovolil,
v postopku, ki ga uvede organ sam ali na predlog urada.
179. člen
(težje kršitve)
(1) Z globo od 1.500 do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna
oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan
bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 700.000 eurov, če:
1.
ne opravi pregleda stranke v predpisanem obsegu (prvi odstavek
21. člena);
2.
postopkov izvajanja ukrepov iz prvega odstavka 21. člena tega
zakona ne opredeli v svojih notranjih aktih (šesti odstavek 21. člena);
3.
od stranke, zakonitega zastopnika, pooblaščenca ali zastopnika drugih
oseb civilnega prava ne zahteva pisne izjave (tretji odstavek 29. člena,
četrti odstavek 30. člena, četrti odstavek 31. člena, peti odstavek
36. člena in peti odstavek 37. člena);
4.
poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri zavezancu (prvi odstavek
54. člena), ne spremlja skrbno;
5.
pri preverjanju in posodabljanju podatkov ne pridobi predpisanih
podatkov (tretji, četrti in peti odstavek 54. člena);
6.
je tretji osebi zaupala opravljanje pregleda stranke, vendar predhodno
ni preverila, ali ta tretja oseba izpolnjuje vse pogoje, predpisane v tem
zakonu (drugi odstavek 56. člena);
7.
je pregled stranke, v okviru katerega je tretja oseba ugotovila in
preverila istovetnost stranke brez njene navzočnosti (tretji odstavek
56. člena), sprejela kot ustrezen;
8.
je izvedbo pregleda stranke zaupala tretji osebi, ki je navidezna banka
ali druga podobna kreditna institucija, ki ne opravlja ali ne sme opravljati
svoje dejavnosti v državi, v kateri je registrirana (peti odstavek
57. člena);
9.
je izvedbo pregleda stranke zaupala tretji osebi, pri čemer je stranka
tuja pravna oseba, ki ne opravlja ali ne sme opravljati trgovske, proizvodne
ali druge dejavnosti v državi, v kateri je registrirana (58. člen);
10.
zavezanec postopka ugotavljanja politično izpostavljenih oseb ne določi
v svojem notranjem aktu (prvi odstavek 66. člena);
11.
po sklenitvi poslovnega razmerja s stranko, ki je politično
izpostavljena oseba, s stranko, ki sklepa poslovno razmerje za politično
izpostavljeno osebo, ali s stranko, katere dejanski lastnik je politično
izpostavljena oseba, transakcij in drugih poslovnih dejavnosti, ki jih pri
organizaciji izvaja stranka (3. točka sedmega odstavka 66. člena), ne
spremlja s posebno skrbnostjo;
12.
uradu v zakonsko določenem roku ne sporoči predpisanih podatkov o
transakciji, ki poteka v gotovini in presega vrednost 15.000 eurov (prvi
odstavek 75. člena);
13.
uradu v zakonsko določenem roku ne sporoči predpisanih podatkov o
transakciji, ki presega vrednost 15.000 eurov in je opravljena na plačilne
račune iz drugega odstavka 75. člena tega zakona (drugi odstavek
75. člena);
14.
ne zagotovi izvajanja politik in postopkov skupine, katere del je, ki se
nanašajo na ukrepe odkrivanja in preprečevanja pranja denarja ter financiranja
terorizma (prvi odstavek 78. člena);
15.
ne zagotovi izvajanja ukrepov odkrivanja in preprečevanja pranja denarja
in financiranja terorizma, določenih v tem zakonu, pri svojih podružnicah in
hčerinskih družbah v njeni večinski lasti, ki imajo sedež v tretji državi (prvi
odstavek 82. člena);
16.
ne imenuje pooblaščenca in enega ali več njegovih namestnikov za
opravljanje posameznih nalog odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in
financiranja terorizma, določenih v tem zakonu in predpisih, sprejetih na
njegovi podlagi (83. člen);
17.
pooblaščencu ne zagotovi ustreznih pooblastil, pogojev in podpore za
opravljanje njegovih del in nalog (86. člen);
18.
ne zagotovi redne in učinkovite notranje kontrole nad opravljanjem nalog
odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma po tem
zakonu (88. člen);
19.
ne sestavi seznama indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v
zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja
terorizma, oziroma ga ne sestavi na predpisani način oziroma v predpisanem roku
(92. člen);
20.
ne hrani podatkov in dokumentacije deset let po prenehanju poslovnega
razmerja, opravljeni transakciji, vstopu stranke v igralnico oziroma igralni
salon ali pristopu k sefu (prvi odstavek 142. člena).
(2) Z globo od 3.000 do 60.000 eurov se za prekršek iz
prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih
poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki
presegajo 700.000 eurov in ne presegajo 8.000.000 eurov.
(3) Z globo od 6.000 do 60.000 eurov se za prekršek iz prvega
odstavka tega člena kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih
poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki
presegajo 8.000.000 eurov.
(4) Z globo od 500 do 20.000 eurov se kaznujeta samostojni
podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki
storita prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(5) Z globo od 200 do 2.000 eurov se za prekršek kaznujejo
odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika in odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost,
ki storijo prekršek iz prvega odstavka tega člena.
180. člen
(lažje kršitve)
(1) Z globo od 750 do 15.000 eurov se za prekršek kaznuje
pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni
dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 700.000 eurov, če:
1.
pri preverjanju istovetnosti stranke predhodno ne preveri narave
registra, iz katerega bo pridobila podatke o stranki (šesti odstavek
36. člena);
2.
ne zagotovi, da sta obseg oziroma pogostost izvajanja ukrepov iz prvega
odstavka 54. člena tega zakona prilagojena tveganju pranja denarja ali
financiranja terorizma, ki mu je zavezanec izpostavljen pri opravljanju
posameznega posla oziroma pri poslovanju s posamezno stranko (šesti odstavek
54. člena);
3.
ne obvesti pristojnih nadzornih organov iz 152. člena tega zakona
in ne sprejme ustreznih ukrepov za odpravo tveganja za pranje denarja ali
financiranje terorizma (četrti odstavek 82. člena);
4.
ne zagotovi, da delo pooblaščenca in njegovega namestnika opravlja
oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje (prvi in drugi odstavek 84. člena);
5.
uradu v predpisanem roku ne sporoči podatkov o pooblaščencu in
namestniku pooblaščenca ter vsake spremembe teh podatkov (peti odstavek
86. člena);
6.
ne skrbi za redno strokovno usposabljanje vseh zaposlenih, ki opravljajo
naloge preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma po
tem zakonu (drugi odstavek 87. člena);
7.
ne pripravi programa letnega strokovnega usposabljanja in izobraževanja
za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja in financiranja terorizma v
predpisanem roku (četrti odstavek 87. člena);
8.
pri ugotavljanju razlogov za sum pranja denarja ali financiranja
terorizma ter drugih okoliščin v zvezi s tem ne uporablja seznama indikatorjev
iz prvega odstavka 92. člena tega zakona (tretji odstavek 92. člena);
9.
ne hrani podatkov in pripadajoče dokumentacije o pooblaščencu in
namestniku pooblaščenca, strokovnem usposabljanju zaposlenih, izvajanju
notranje kontrole in upravljanju tveganj iz 18., 83., 84. in 87. člena
tega zakona štiri leta po imenovanju pooblaščenca in namestnika pooblaščenca,
opravljenem strokovnem usposabljanju ter izvedeni notranji kontroli in analizi
vplivov, ki jih v zvezi s tveganjem pranja denarja ali financiranja terorizma
predstavljajo spremembe poslovnih procesov zavezanca (tretji odstavek
142. člena);
10.
ne vodi ločene evidence o dostopu nadzornih organov iz 152. člena
tega zakona do podatkov, informacij in dokumentacije iz prvega odstavka
134. člena tega zakona oziroma je ta evidenca pomanjkljiva (prvi in drugi
odstavek 151. člena);
11.
če ob dostopu nadzornih organov iz 152. člena tega zakona do
podatkov, informacij in dokumentacije iz prvega odstavka 134. člena tega
zakona o tem dogodku ne obvesti urada v predpisanem roku in na predpisani način
(tretji odstavek 151. člena);
12.
inšpektorju ne poroča o izvršitvi odločbe v osmih dneh po poteku
posameznega roka za izvršitev odločbe, s katero inšpektor zavezancu odredi
zagotovitev izvajanja zakonov in drugih predpisov (tretji odstavek
162. člena).
(2) Z globo od 1.500 do 30.000 eurov se za prekršek iz
prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih
poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki
presegajo 700.000 eurov in ne presegajo 8.000.000 eurov.
(3) Z globo od 3.000 do 30.000 eurov se za prekršek iz prvega
odstavka tega člena kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih
poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki
presegajo 8.000.000 eurov.
(4) Z globo od 250 do 10.000 eurov se kaznujeta samostojni
podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki
storita prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(5) Z globo od 100 do 1.000 eurov se za prekršek kaznujejo
odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika in odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost,
ki storijo prekršek iz prvega odstavka tega člena.
181. člen
(kršitve poslovnih subjektov v zvezi s podatki o dejanskem
lastniku)
(1) Z globo od 3.000 do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje
pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni
dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 700.000 eurov, če:
1.
ne ugotovi ali če ugotovi napačne podatke o svojem dejanskem lastniku
ali lastnikih, ne vzpostavi in upravlja natančne evidence podatkov o svojih
dejanskih lastnikih ali če je ne posodablja ob vsaki spremembi podatkov ali če
podatkov o svojih dejanskih lastnikih ne hrani pet let od dneva prenehanja
statusa dejanskega lastnika (prvi, drugi, četrti in šesti odstavek
45. člena);
2.
ne posreduje brez odlašanja podatkov o svojih dejanskih lastnikih ali če
posreduje napačne podatke na zahtevo zavezancev ali organov odkrivanja in
pregona kaznivih dejanj, sodišč ter nadzornih organov iz 152. člena tega
zakona (46. člen);
3.
ne vpiše v register podatkov o svojem dejanskem lastniku ter njihove
spremembe v predpisanem roku ali če vpiše napačne podatke (tretji, četrti, peti
in šesti odstavek 48. člena).
(2) Z globo od 6.000 do 60.000 eurov se za prekršek iz
prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih
poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki
presegajo 700.000 eurov in ne presegajo 8.000.000 eurov.
(3) Z globo od 12.000 do 120.000 eurov se za prekršek iz
prvega odstavka tega člena kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih
poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki
presegajo 8.000.000 eurov.
(4) Z globo od 1.500 do 15.000 eurov se kaznujeta samostojni
podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki
storita prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(5) Z globo od 400 do 2.000 eurov se za prekršek kaznujejo
odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika in odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost,
ki storijo prekršek iz prvega odstavka tega člena.
182. člen
(kršitve dejanskih lastnikov v zvezi z zagotavljanjem
podatkov poslovnim subjektom)
Z globo od 400 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje
posameznik, ki je dejanski lastnik poslovnega subjekta, če poslovnemu subjektu
ne zagotovi vseh potrebnih podatkov, da lahko izpolni svoje obveznosti iz
prvega, drugega, četrtega in šestega odstavka 45. člena tega zakona (peti
odstavek 45. člena).
183. člen
(posebne kršitve revizijske družbe ter pravne in fizične
osebe, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja)
(1) Z globo od 3.000 do 60.000 eurov se za prekršek kaznuje
revizijska družba oziroma pravna oseba, ki opravlja računovodske storitve ali
storitve davčnega svetovanja, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na
bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo
700.000 eurov, če uradu v zakonsko določenem roku ne sporoči podatkov, da
je stranka pri njej iskala nasvet za pranje denarja ali financiranje terorizma
(peti odstavek 76. člena).
(2) Z globo od 6.000 do 60.000 eurov se za prekršek iz
prejšnjega odstavka kaznuje revizijska družba oziroma pravna oseba, ki opravlja
računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, ki v zadnjih dveh
zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje
prihodke, ki presegajo 700.000 eurov in ne presegajo 8.000.000 eurov.
(3) Z globo od 12.000 do 120.000 eurov se za prekršek iz
prvega odstavka tega člena kaznuje revizijska družba oziroma pravna oseba, ki
opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, ki v zadnjih
dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja
izkazuje prihodke, ki presegajo 8.000.000 eurov.
(4) Z globo od 2.000 do 40.000 eurov se za prekršek iz prvega
odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja računovodske storitve ali storitve
davčnega svetovanja.
(5) Z globo od 400 do 2.000 eurov se za prekršek kaznujejo
odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika in odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost,
ki storijo prekršek iz prvega odstavka tega člena.
184. člen
(kršitve odvetnikov, odvetniških družb in notarjev)
(1) Z globo od 3.000 do 60.000 eurov se za prekršek kaznuje
odvetniška družba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni
presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 700.000 eurov,
če Odvetniški zbornici Slovenije v predpisanem roku ne sporoči, da je stranka
pri njej iskala nasvet za pranje denarja ali financiranje terorizma, in stranki
ne odkloni nadaljnjega svetovanja (drugi odstavek 90. člena).
(2) Z globo od 6.000 do 60.000 eurov se za prekršek iz
prejšnjega odstavka kaznuje odvetniška družba, ki v zadnjih dveh zaporednih
poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki
presegajo 700.000 eurov in ne presegajo 8.000.000 eurov.
(3) Z globo od 12.000 do 120.000 eurov se za prekršek iz prvega
odstavka tega člena kaznuje odvetniška družba, ki v zadnjih dveh zaporednih
poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki
presegajo 8.000.000 eurov.
(4) Z globo od 2.000 do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje
odvetnik ali notar, če Odvetniški zbornici Slovenije ali Notarski zbornici
Slovenije v predpisanem roku ne sporoči, da je stranka pri njem iskala nasvet
za pranje denarja ali financiranje terorizma, in stranki ne odkloni nadaljnjega
svetovanja (drugi odstavek 90. člena).
(5) Z globo od 3.000 do 60.000 eurov se za prekršek kaznuje
odvetniška družba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni
presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 700.000 eurov,
če uradu v predpisanem roku ne sporoči zahtevanih podatkov, informacij in
dokumentacije, kadar so v zvezi z neko transakcijo, osebo, premoženjem ali
sredstvi podani razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma (prvi,
drugi in tretji odstavek 100. člena).
(6) Z globo od 6.000 do 60.000 eurov se za prekršek iz
prejšnjega odstavka kaznuje odvetniška družba, ki se v skladu z zakonom, ki v
zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja
izkazuje prihodke, ki presegajo 700.000 eurov in ne presegajo 8.000.000 eurov.
(7) Z globo od 12.000 do 120.000 eurov se za prekršek iz
petega odstavka tega člena kaznuje odvetniška družba, ki se v skladu z zakonom,
ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance
stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.000.000 eurov.
(8) Z globo od 2.000 do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje
odvetnik ali notar, če uradu v predpisanem roku ne sporoči zahtevanih podatkov,
informacij in dokumentacije, kadar so v zvezi z neko transakcijo, osebo,
premoženjem ali sredstvi podani razlogi za sum pranja denarja ali financiranja
terorizma (prvi, drugi in tretji odstavek 100. člena).
(9) Z globo od 800 do 4.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba
odvetniške družbe, odvetnika ali notarja, če stori prekršek iz prvega, četrtega,
petega ali osmega odstavka tega člena.
185. člen
(kršitve ponudnikov storitev virtualnih valut)
(1) Z globo od 3.000 do 60.000 eurov se za prekršek kaznuje
pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni
dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 700.000 eurov, če:
1.
opravi storitev virtualnih valut pred vpisom v register ponudnikov
storitev menjav med virtualnimi in fiat valutami ter ponudnikov skrbniških
denarnic (drugi odstavek 5. člena);
2.
opravi storitev virtualnih valut v nasprotju z drugim odstavkom
6. člena tega zakona;
3.
kot ponudnik storitev virtualnih valut urada ne obvesti pisno ali
pravočasno o ponudnikih, ki so vključeni v njegove storitve virtualnih valut
(deseti odstavek 5. člena).
(2) Z globo od 6.000 do 60.000 eurov se za prekršek iz
prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih
poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki
presegajo 700.000 euro in ne presegajo 8.000.000 eurov.
(3) Z globo od 12.000 do 120.000 eurov se za prekršek iz
prvega odstavka tega člena kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih
poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki
presegajo 8.000.000 eurov.
(4) Z globo od 2.000 do 40.000 eurov se za prekršek iz prvega
odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost.
(5) Z globo od 800 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega
odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja
dejavnost.
185.a člen
(prekrški v zvezi s kontrolo gotovine)
(1) Z globo od 3.000 do 60.000 eurov se za prekršek kaznuje
pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni
dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 700.000 eurov, če:
1.
ob vstopu v Unijo ali izstopu iz nje, za gotovino v vrednosti 10.000
eurov ali več ne izpolni obveznosti prijave gotovine s spremstvom, ali v zvezi
z gotovino predloži napačne ali nepopolne podatke, ali gotovine ne da na
razpolago za namen kontrole (prvi odstavek 3. člen Uredbe 2018/1672/EU),
2.
ob vnosu gotovine brez spremstva v Unijo ali iznosu iz nje v vrednosti
10.000 eurov ali več ne poda prijave o razkritju gotovine v roku 30 dni od
prejema poziva, ali v zvezi z gotovino predloži napačne ali nepopolne podatke,
ali gotovine ne da na razpolago za namen kontrole (prvi odstavek 4. člen
Uredbe 2018/1672/EU),
3.
pristojnega nadzornega organa na zahtevo ne seznani z namero prenosa
gotovine, ali ne da gotovine na razpolago, ali ne poda predpisanih podatkov v
zvezi z gotovino (prvi odstavek 130.c člena).
(2) Z globo od 6.000 do 60.000 eurov se za prekršek iz
prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih
poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki
presegajo 700.000 euro in ne presegajo 8.000.000 eurov.
(3) Z globo od 12.000 do 120.000 eurov se za prekršek iz
prvega odstavka tega člena kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih
poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki
presegajo 8.000.000 eurov.
(4) Z globo od 2.000 do 40.000 eurov se za prekršek iz prvega
odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost.
(5) Z globo od 800 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega
odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja
dejavnost.
(6) Z globo od 800 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega
odstavka tega člena kaznuje posameznik.
186. člen
(izrekanje globe v hitrem prekrškovnem postopku)
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči
globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem
zakonom.
187. člen
(uporaba določb o prekrških)
Do sprememb določb o višinah in razponih glob, ki jih določa
zakon, ki ureja prekrške, se višine in razponi glob, določeni v 178. členu
tega zakona, uporabljajo ne glede na določbe zakona, ki ureja prekrške.
Zakon o preprečevanju pranja denarja in
financiranja terorizma – ZPPDFT-2 (Uradni list RS, št. 48/22) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»XI. POGLAVJE
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
188. člen
(prehod na nov režim)
(1) Do začetka uporabe določb iz drugega odstavka
193. člena tega zakona se uporabljajo določbe tega člena.
(2) V registru se zbirajo natančni in posodobljeni podatki o
dejanskih lastnikih, z namenom zagotavljanja preglednosti lastniških struktur
poslovnih subjektov in s tem onemogočanja zlorab poslovnih subjektov za pranje
denarja in financiranje terorizma. Z registrom se zavezancem omogoči dostop do
pomembnih podatkov za potrebe izvajanja ukrepa pregleda stranke ter organom
odkrivanja in pregona, sodiščem in nadzornim organom iz prvega odstavka
152. člena tega zakona za potrebe izvajanja pooblastil in nalog v zvezi s
preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma.
(3) Register vzdržuje in upravlja upravljavec registra.
(4) Poslovni subjekti iz 42. člena, prvega odstavka
43. člena in 44. člena tega zakona, razen:
-
samostojni podjetniki posamezniki,
-
posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ter
-
enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo
v register vpišejo
podatke o svojem dejanskem lastniku v roku osmih dni od vpisa poslovnega
subjekta v Poslovni register Slovenije ali davčni register, če niso vpisani v
Poslovni register Slovenije, oziroma v roku osmih dni od nastanka spremembe
podatkov.
(5) Skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem subjekta iz
44. člena tega zakona, ki ima sedež ali stalno prebivališče v Republiki
Sloveniji, v register vpiše podatke o dejanskem lastniku subjekta iz
44. člena tega zakona v osmih dneh od vpisa poslovnega subjekta, ki je
skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem, v Poslovni register Slovenije
oziroma v osmih dneh od prijave stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji.
(6) Skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem subjekta iz
44. člena tega zakona, ki ima sedež ali stalno prebivališče v tretji
državi, v register vpiše podatke o dejanskem lastniku subjekta iz
44. člena tega zakona v osmih dneh od sklenitve poslovnega razmerja ali
vpisa pridobitve lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo.
(7) Kadar ima skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem
subjekta iz 44. člena tega zakona sedež ali stalno prebivališče v
različnih državah članicah ali kadar sklene več poslovnih razmerij v različnih
državah članicah, se šteje, da je obveznost iz tega člena izpolnjena, če
skrbnik predloži dokazilo o registraciji ali izpis informacij o dejanskem
lastništvu iz registra, ki ga vodi ena od držav članic.
(8) Določbe tega člena se ne uporabljajo za poslovne subjekte,
ki so gospodarske družbe na organiziranem trgu, na katerem v skladu z
zakonodajo EU ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštujejo zahtevo po
razkritju, ki zagotavlja ustrezno preglednost informacij o lastništvu.
(9) Za pravilnost podatkov, ki so vpisani v register, so
odgovorni poslovni subjekti.
(10) V register se vpišejo naslednji podatki:
a)
podatki o poslovnem subjektu:
-
za poslovne subjekte, vpisane v Poslovni register Slovenije: firma,
naslov, sedež, matična številka in davčna številka, datum vpisa in izbrisa
poslovnega subjekta,
-
za poslovne subjekte, ki niso vpisani v Poslovni register Slovenije:
firma, naslov, sedež, davčna številka, datum vpisa in izbrisa iz davčnega
registra;
b)
podatki o dejanskem lastniku: osebno ime, naslov stalnega in začasnega
prebivališča, datum rojstva, davčna številka, državljanstvo, višina lastniškega
deleža ali drug način nadzora ter datum vpisa in izbrisa dejanskega lastnika iz
registra;
c)
v primeru iz točke b) prvega odstavka 44. člena tega zakona podatek
o kategoriji oseb, v interesu katerih je ustanovitev tujega sklada, tuje
ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava.
(11) Upravljavec register vzdržuje in upravlja tako, da:
-
se poleg zadnjega stanja podatkov o dejanskih lastnikih ohranjajo tudi
vsi pretekli vpisi, spremembe podatkov in izbrisi po času nastanka in vrstah
dogodkov,
-
so podatki v registru dostopni še pet let po izbrisu poslovnega subjekta
iz poslovnega registra oziroma iz davčnega registra in
-
so ne glede na prejšnjo alinejo podatki v registru za organe odkrivanja
in pregona kaznivih dejanj, sodišča in nadzorne organe iz 152. člena tega
zakona trajno dostopni.
(12) Vpis se izvede prek spletnega portala upravljavca
registra.
(13) Podatki o poslovnih subjektih se ob vpisu v register na
podlagi matične številke samodejno pridobijo iz Poslovnega registra Slovenije,
podatki o poslovnih subjektih, ki niso vpisani v Poslovni register Slovenije,
se pridobijo z uporabo davčne številke iz davčnega registra. Spremembe podatkov
o poslovnih subjektih upravljavec registra pridobiva samodejno iz Poslovnega
registra Slovenije oziroma davčnega registra.
(14) Osebni podatki o dejanskem lastniku se ob vpisu v
register na podlagi davčne številke samodejno pridobijo iz Centralnega registra
prebivalstva. Spremembe osebnih podatkov o fizičnih osebah upravljavec
pridobiva iz Centralnega registra prebivalstva samodejno z uporabo davčne
številke.
(15) Osebni podatki o dejanskem lastniku, ki je fizična
oseba, ki ni vpisana v Centralni register prebivalstva, se ob vpisu v register
na podlagi davčne številke samodejno pridobijo iz davčnega registra. Spremembe
osebnih podatkov o fizičnih osebah, ki se vodijo v registru dejanskih lastnikov
in niso vpisane v Centralni register prebivalstva, upravljavec pridobiva iz
davčnega registra samodejno z uporabo davčne številke.
(16) Osebne podatke in spremembe osebnih podatkov o dejanskem
lastniku, ki je fizična oseba, ki ni vpisana v Centralni register prebivalstva
niti v davčni register, poslovni subjekt v register vnese sam.
189. člen
(izdaja podzakonskih
predpisov)
(1) Vlada izda predpisa iz prvega odstavka 9. člena in
prvega odstavka 67. člena tega zakona v enem letu od uveljavitve tega
zakona.
(2) Vlada izda predpis iz četrtega odstavka 14. člena
tega zakona v šestih mesecih po seznanitvi s poročilom o ugotovitvah nacionalne
ocene tveganja iz prvega odstavka 13. člena tega zakona.
(3) Minister izda predpise iz devetega odstavka
5. člena, petega odstavka 34. člena, petega odstavka 35. člena,
petega odstavka 38. člena, devetega odstavka 50. člena, tretjega
odstavka 62. člena, tretjega odstavka 64. člena, šestega odstavka
75. člena, 77. člena, 89. člena, prvega odstavka 96. člena
in petega odstavka 166. člena tega zakona v enem letu od uveljavitve tega
zakona.
190. člen
(prenehanje veljavnosti in
uporabe podzakonskih predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o
preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS,
št. 68/16, 81/19, 91/20 in 2/21 ‒ popr.; v nadaljnjem besedilu: ZPPDFT-1).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati
naslednji predpisi, ki se, razen predpisa iz 3. točke tega odstavka,
uporabljajo do uveljavitve predpisov, izdanih na podlagi tega zakona:
1.
Uredba o izvzemu prirediteljev klasičnih iger na srečo iz izvajanja
ukrepov za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma
(Uradni list RS, št. 66/18);
2.
Uredba o seznamu funkcij, ki se v Republiki Sloveniji štejejo kot vidni
javni položaj (Uradni list RS, št. 164/20);
3.
Pravilnik o določitvi pogojev za ugotavljanje in preverjanje
istovetnosti stranke z uporabo sredstva elektronske identifikacije (Uradni list
RS, št. 50/17);
4.
Pravilnik o tehničnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati
videoelektronska identifikacijska sredstva (Uradni list RS, št. 32/18);
5.
Pravilnik o vzpostavitvi, vzdrževanju in upravljanju Registra dejanskih
lastnikov (Uradni list RS, št. 66/17);
6.
Tarifa nadomestila stroškov za dostop do podatkov iz Registra dejanskih
lastnikov (Uradni list RS, št. 76/17);
7.
Pravilnik o dejavnikih neznatnega in povečanega tveganja za pranje
denarja ali financiranje terorizma (Uradni list RS, št. 6/18 in 152/20);
8.
Pravilnik o določitvi pogojev, pod katerimi za nekatere stranke ni treba
sporočiti podatkov o gotovinskih transakcijah (Uradni list RS, št. 31/18);
9.
Pravilnik o izvajanju notranje kontrole, pooblaščencu, hrambi in varstvu
podatkov, strokovnem usposabljanju ter upravljanju evidenc pri zavezancih
(Uradni list RS, št. 54/17);
10.
Pravilnik o načinu sporočanja podatkov Uradu Republike Slovenije za
preprečevanje pranja denarja (Uradni list RS, št. 32/17).
191. člen
(podaljšanje veljavnosti
podzakonskega predpisa)
Pravilnik o službeni izkaznici inšpektorjev za preprečevanje
pranja denarja (Uradni list RS, št. 30/17) še naprej velja kot predpis,
izdan na podlagi drugega odstavka 158. člena tega zakona.
192. člen
(uskladitev)
(1) Smernice, izdane na podlagi 154. člena ZPPDFT-1, se
uskladijo s tem zakonom v 12 mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Zavezanci v 18 mesecih od uveljavitve tega zakona
izdelajo oceno tveganja iz drugega, tretjega in četrtega odstavka
18. člena tega zakona.
(3) Upravljavec registra v 12 mesecih od uveljavitve predpisa
iz devetega odstavka 50. člena tega zakona vzpostavi informacijsko rešitev
za vpis in vodenje podatkov ter rešitev za dostop do podatkov, vpisanih v
register iz 48. člena tega zakona.
(4) Upravljavec registra v osmih dneh od začetka uporabe
48. člena in prvega, drugega, tretjega, četrtega, petega, šestega, sedmega
ter osmega odstavka 50. člena tega zakona v skladu s tretjim odstavkom
193. člena tega zakona samodejno prenese v register podatke o poslovnih
subjektih iz sedmega odstavka 48. člena tega zakona, razen za tiste, ki so
na dan vzpostavitve informacijske rešitve iz prejšnjega odstavka že vpisani v
register.
(5) Za poslovne subjekte, ki so vpisani v Poslovni register
Slovenije, in poslovne subjekte, ki so vpisani v davčni register, če niso
vpisani v Poslovni register Slovenije, pred začetkom uporabe 48. člena in
prvega, drugega, tretjega, četrtega, petega, šestega, sedmega ter osmega odstavka
50. člena tega zakona v skladu z drugim odstavkom 193. člena tega
zakona, se šteje, da so v predpisanem roku izpolnili obveznost iz tretjega
odstavka 48. člena tega zakona, če podatke o svojih dejanskih lastnikih
vpišejo v register dejanskih lastnikov v šestih mesecih od začetka uporabe
48. člena in prvega, drugega, tretjega, četrtega, petega, šestega, sedmega
ter osmega odstavka 50. člen tega zakona.
(6) Urad v 12 mesecih od uveljavitve predpisa iz petega
odstavka 166. člena tega zakona vzpostavi informacijsko rešitev za
anonimiziranje in pošiljanje podatkov iz prvega odstavka 166. člena tega
zakona.
193. člen
(začetek uporabe posameznih
določb zakona)
(1) Drugi odstavek 26. člena tega zakona se začne
uporabljati v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Določbe 48. člena in prvega, drugega, tretjega,
četrtega, petega, šestega, sedmega ter osmega odstavka 50. člena tega
zakona se začnejo uporabljati, ko se vzpostavi informacijska rešitev iz
tretjega odstavka 192. člena tega zakona.
(3) Minister z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije
obvesti, da je vzpostavljena informacijska rešitev iz tretjega odstavka
192. člena tega zakona in da se uporabljajo določbe 48. člena ter
prvega, drugega, tretjega, četrtega, petega, šestega, sedmega ter osmega
odstavka 50. člena tega zakona.
(4) Določbe prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka
166. člen tega zakona se začnejo uporabljati, ko se vzpostavi
informacijska rešitev iz šestega odstavka 192. člena tega zakona.
(5) Minister z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije
obvesti, da je vzpostavljena informacijska rešitev iz šestega odstavka
192. člena tega zakona in da se uporabljajo določbe prvega, drugega,
tretjega in četrtega odstavka 166. člen tega zakona.
194. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju
pranja denarja in financiranja terorizma – ZPPDFT-2A (Uradni list RS, št. 145/22) spreminja 189. člen zakona tako,
da se glasi:
»189. člen
(izdaja podzakonskih
predpisov)
(1) Vlada izda predpisa iz prvega odstavka 9. člena in
prvega odstavka 67. člena tega zakona v enem letu od uveljavitve tega
zakona.
(2) Vlada izda predpis iz četrtega odstavka 14. člena
tega zakona v šestih mesecih po seznanitvi s poročilom o ugotovitvah nacionalne
ocene tveganja iz prvega odstavka 13. člena tega zakona.
(3) Minister izda predpise iz devetega odstavka
5. člena, petega odstavka 34. člena, petega odstavka 35. člena,
petega odstavka 38. člena, devetega odstavka 50. člena, tretjega
odstavka 62. člena, tretjega odstavka 64. člena, 77. člena,
89. člena in petega odstavka 166. člena tega zakona v enem letu od
uveljavitve tega zakona.«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
20. člen
(izdaja podzakonskega
predpisa)
Minister oziroma ministrica, pristojna za finance, izda
predpis iz tretjega odstavka 130.b člena zakona v dveh mesecih od uveljavitve
tega zakona.
21. člen
(prenehanje veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
-
drugi odstavek 1. člena, 2. člen, drugi do četrti odstavek
3. člena, 7. člen, 12. člen, 14. člen, 1. in 3. točka
prvega odstavka 16. člena in 17. člen Zakona o deviznem poslovanju
(Uradni list RS, št. 16/08, 85/09 in 109/12),
-
Pravilnik o hrambi zasežene gotovine (Uradni list RS, št. 105/09)
in
-
Pravilnik o določitvi pogojev, pod katerimi za nekatere stranke ni treba
sporočiti podatkov o gotovinskih transakcijah (Uradni list RS, št. 31/18
in 48/22 – ZPPDFT-2).
(2) Predpis iz druge alineje prejšnjega odstavka se uporablja
do uveljavitve podzakonskega predpisa iz tretjega odstavka 130.b člena zakona.
22. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.