Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti (ZSDV)

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti obsega:

-        Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti – ZSDV (Uradni list RS, št. 35/22 z dne 11. 3. 2022),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti – ZSDV-A (Uradni list RS, št. 40/23 z dne 3. 4. 2023).

ZAKON

O SPODBUJANJU DIGITALNE VKLJUČENOSTI (ZSDV)

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

(1) Ta zakon določa načrtovanje in ukrepe za spodbujanje digitalne vključenosti prebivalstva Republike Slovenije.

(2) Ta zakon se ne uporablja za zagotavljanje razpoložljivosti in dostopnosti elektronskih komunikacijskih omrežij, ki jih urejajo predpisi o elektronskih komunikacijah.

2. člen

(namen in cilji zakona)

(1) Namen zakona je povečanje digitalne vključenosti prebivalstva Republike Slovenije ter primerjalni napredek digitalne razvitosti gospodarstva in družbe Republike Slovenije.

(2) Cilji zakona so:

1.      krepitev zavesti o prednostih uporabe digitalnih orodij za življenje posameznika in družbo kot celoto ter krepitev zaupanja v digitalne tehnologije,

2.      spodbujanje zanimanja za naravoslovno in tehniško znanje, še posebej na področju digitalnih tehnologij (računalniško programiranje, robotika, umetna inteligenca in podobno),

3.      krepitev razumevanja digitalnih tehnologij ter njihove odgovorne in varne uporabe,

4.      dvig usposobljenosti za uporabo digitalnih kompetenc,

5.      povečanje števila zaposlenih z digitalnimi kompetencami,

6.      povečanje zanimanja za srednješolske, višješolske in visokošolske programe, ki vključujejo strokovne digitalne kompetence, ter zmanjševanje razlik med spoloma na tem področju,

7.      dvig kompetenc podjetnosti v povezavi z digitalnimi tehnologijami in razvoj podjetništva, temelječega na digitalnih kompetencah.

3. člen

(opredelitev izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1.      Digitalna vključenost je možnost posameznikov, da dostopajo do razpoložljive informacijsko-komunikacijske infrastrukture ter digitalnih tehnologij, rešitev in storitev, jih kompetentno in varno uporabljajo, vanje zaupajo in tako aktivno sodelujejo v informacijski družbi.

2.      Digitalne kompetence se nanašajo na sposobnost posameznika, da kompetentno in varno uporablja ter soustvarja digitalne tehnologije, rešitve in storitve.

3.      Osnovne digitalne kompetence so kompetence za uporabo digitalnih tehnologij in storitev za vsakodnevne potrebe, ki vključujejo varno rabo računalniške opreme, spletnih brskalnikov in elektronske pošte, osnovno upravljanje vsebin in datotek ter njihovo deljenje, znanje osnovnega digitalnega komuniciranja (na primer avdio-video klic), uporabo digitalnega podpisa in elektronske identitete ter zmožnost digitalne interakcije z zasebnimi in javnimi organizacijami (spletno bančništvo, e-storitve javne uprave in javnega sektorja, spletna trgovina in podobno).

4.      Zahtevnejše digitalne kompetence so kompetence za uporabo digitalnih tehnologij in storitev za reševanje zapletenih problemov, ki vključujejo urejanje spletnih strani in vsebin, tabelarični in grafični prikaz podatkov, urejanje in uporabo zbirk podatkov, digitalno trženje ter uporabo analitičnih orodij in orodij za projektno vodenje. Med zahtevnejše digitalne kompetence spadajo tudi razvoj enostavnih digitalnih rešitev ter znanje in spretnost učiteljev, da učni proces izvajajo z uporabo digitalnih šolskih učnih gradiv.

5.      Strokovne digitalne kompetence so kompetence razvoja digitalnih tehnologij, rešitev in storitev, ki vključujejo računalniško programiranje, izboljšanje digitalne uporabniške izkušnje in kibernetske varnosti, shranjevanje ter obdelavo podatkov in uporabo tehnologij, kot so umetna inteligenca, robotika, internet stvari, visoko zmogljivo računalništvo, 3D tiskanje, obogatena in navidezna resničnost, tehnologija veriženja blokov.

6.      Kompetence podjetnosti v povezavi z digitalnimi tehnologijami so kompetence, ki spodbujajo inovativnost, omogočajo prepoznavanje in udejanjanje poslovnih ter drugih priložnosti in ustvarjanje dodane vrednosti s pomočjo digitalnih tehnologij, rešitev ali storitev.

7.      Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (v nadaljnjem besedilu: indeks DESI) je statistično izveden sestavljeni kazalnik, ki ga je razvila Evropska komisija, da bi ocenila razvoj držav članic Evropske unije v smeri digitalnega gospodarstva in družbe. Združuje niz kazalnikov, ki temeljijo na štirih razsežnostih: človeški kapital, povezljivost, integracija digitalne tehnologije in digitalnih javnih storitev.

II. NAČELA SPODBUJANJA DIGITALNE VKLJUČENOSTI

4. člen

(načelo ciljnih skupin in stopnjevitosti digitalnih kompetenc)

(1) Ukrepi za spodbujanje digitalne vključenosti (v nadaljnjem besedilu: ukrepi za spodbujanje) so usmerjeni v ciljne skupine prebivalstva, pri katerih obstaja največje odstopanje od ciljne ravni digitalnih kompetenc, in tiste, pri katerih je mogoče pričakovati, da bo dvig ravni digitalnih kompetenc omogočil največji družbeni napredek.

(2) Z ukrepi za spodbujanje se spodbuja pridobitev ali dvig razvitosti digitalnih kompetenc na tisto stopnjo, ki je potrebna za pričakovano stopnjo digitalne vključenosti posamezne ciljne skupine v sodobne načine komuniciranja, izobraževanja, preživljanja prostega časa, dela, poslovanja, sodelovanja v družbi in uveljavljanja pravic.

5. člen

(načelo enakopravne dostopnosti)

Ukrepi za spodbujanje so dostopni vsem pripadnikom posameznih ciljnih skupin, ki se določijo na podlagi meril iz 9. člena tega zakona, pod enakimi pogoji.

6. člen

(načelo ekonomičnosti)

Spodbujanje digitalne vključenosti se načrtuje in z ukrepi spodbuja tako, da se z razpoložljivimi finančnimi sredstvi doseže čim večji dvig digitalnih kompetenc pripadnikov posamezne ciljne skupine.

7. člen

(načelo mednarodne primerljivosti)

(1) Spodbujanje digitalne vključenosti se načrtuje glede na stopnjo razvitosti digitalnih kompetenc v Republiki Sloveniji in glede na njeno primerljivost s stopnjo razvitosti v primerljivih državah, zlasti državah članicah Evropske unije.

(2) Za mednarodno primerljivost se uporabljajo indeks DESI in drugi mednarodno priznani kazalniki digitalne vključenosti.

8. člen

(načelo horizontalnosti in medresorskega sodelovanja)

(1) Spodbujanje digitalne vključenosti se izvaja na podlagi tega zakona ter drugih resornih politik in ukrepov. Ministrstva se pri oblikovanju resornih politik posvetujejo in sodelujejo z organom, pristojnim za informacijsko družbo (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).

(2) Pristojni organ se pri načrtovanju spodbujanja digitalne vključenosti in oblikovanju ukrepov, ki jih bo izvajal samostojno, posvetuje z resornimi ministrstvi.

III. CILJNE SKUPINE

9. člen

(določitev ciljnih skupin)

(1) Ukrepi za spodbujanje so usmerjeni v povečanje digitalne vključenosti vseh prebivalcev Republike Slovenije, ki se v ciljne skupine oblikujejo po naslednjih merilih:

1.      starost,

2.      spol,

3.      izobrazba,

4.      status aktivnosti (kot so predšolski otroci, šoloobvezni otroci, dijaki srednjih šol, otroci s posebnimi potrebami po predpisih o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, študenti višjih šol po predpisih o višjem strokovnem izobraževanju, študenti študijskih programov prve, druge in tretje stopnje po predpisih o visokem šolstvu, strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju, strokovni delavci v višjih strokovnih šolah ter visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, delovno aktivni in neaktivni odrasli po predpisih o urejanju trga dela (v nadaljnjem besedilu: odrasli), osebe, ki prejemajo pokojnino po predpisih o pokojninskem zavarovanju ali od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: upokojenci), in invalidi, kot jih opredeljujejo predpisi s področja invalidskega varstva (v nadaljnjem besedilu: invalidi),

5.      stopnja urbanizacije območja, v katerem imajo prebivalci stalno ali začasno prebivališče,

6.      višina dohodka.

(2) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) ciljne skupine določi v načrtu spodbujanja digitalne vključenosti iz 11. člena tega zakona na podlagi meril iz prejšnjega odstavka.

(3) Vlada ciljne skupine določi na podlagi predhodno izvedene analize o obstoju manj ugodnega položaja posamezne skupine na področju digitalne vključenosti v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred diskriminacijo.

IV. NAČRT SPODBUJANJA DIGITALNE VKLJUČENOSTI

10. člen

(črtan)

11. člen

(načrt spodbujanja digitalne vključenosti)

(1) Vlada pripravi dvoletni načrt spodbujanja digitalne vključenosti, ki ga sprejme pred iztekom obdobja, za katero je bil sprejet prejšnji načrt spodbujanja. Pri pripravi načrta vlada upošteva aktualne statistične podatke, ki jih po vzpostavljeni metodologiji objavljata Statistični urad Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: statistični urad) in statistična služba Evropske unije Eurostat, ter strateške dokumente Republike Slovenije in strateške dokumente Evropske unije.

(2) Pristojni organ pri ugotavljanju potreb po statističnih podatkih s področja digitalne vključenosti redno sodeluje s statističnim uradom.

(3) Načrt spodbujanja določa ciljno raven digitalnih kompetenc za ciljne skupine,  ki se določijo na podlagi meril iz 9. člena tega zakona in kombinacijo ukrepov za spodbujanje, ki naj se v naslednjem dveletnem obdobju izvedejo, da bo ta raven dosežena, skupaj z ocenjeno višino sredstev, potrebno za vsako skupino ukrepov za spodbujanje. Ob določanju ciljne ravni digitalne vključenosti posameznih ciljnih skupin se upošteva zlasti načelo mednarodne primerljivosti, ob določanju kombinacije ukrepov za spodbujanje pa zlasti načeli ekonomičnosti ter horizontalnosti in medresorskega sodelovanja.

(4) Sredstva, potrebna za izvajanje načrta spodbujanja, morajo biti upoštevana pri pripravi državnega proračuna. Če v okviru veljavnega državnega proračuna ni mogoče prilagoditi izvajanja načrta spodbujanja, predstojnik pristojnega organa predlaga vladi spremembo načrta spodbujanja.

(5) Podrobnejšo vsebino načrta spodbujanja določi vlada.

V. UKREPI ZA SPODBUJANJE

12. člen

(ukrepi za spodbujanje)

(1) Ukrepi za spodbujanje so:

-        subvencije za dvig digitalnih kompetenc,

-        sooblikovanje politik resornih ministrstev,

-        podpora izobraževalnim in promocijskim kampanjam ali njihova izvedba,

-        digitalni bon,

-        mehanizem za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme.

(2) Pri določanju vsebine in pogojev posameznih ukrepov za spodbujanje ter pri njihovem izvajanju se upoštevajo načela spodbujanja digitalne vključenosti. Ukrepi za spodbujanje so oblikovani tako, da je mogoče spremljati njihovo učinkovitost pri doseganju ciljev iz drugega odstavka 2. člena tega zakona.

13. člen

(viri sredstev za izvajanje ukrepov za spodbujanje)

Sredstva za izvajanje ukrepov za spodbujanje se zagotavljajo v državnem proračunu.

14. člen

(subvencije za dvig digitalnih kompetenc)

(1) Pristojni organ lahko dodeli subvencije za dvig kakovosti javno veljavnih izobraževalnih in študijskih programov od predšolske do vključno visokošolske ravni vzgoje in izobraževanja, drugih javno veljavnih programov ter neformalnih izobraževalnih programov za:

-        pridobivanje in krepitev osnovnih digitalnih kompetenc,

-        spodbujanje zanimanja za digitalne tehnologije, njihovo razumevanje ter odgovorno in varno uporabo,

-        pridobivanje in krepitev zahtevnejših ali strokovnih digitalnih kompetenc ter

-        dvig kompetenc podjetnosti v povezavi z digitalnimi tehnologijami in razvojem podjetništva, temelječega na digitalnih kompetencah.

(2) Subvencije lahko pristojni organ podeli za vzpostavitev in delovanje klicnih in drugih centrov za pomoč uporabnikom ter drugih projektov, katerih namen je pomoč pripadnikom vseh ciljnih skupin, določenih na podlagi meril iz 9. člena tega zakona, pri praktični uporabi osnovnih in zahtevnejših digitalnih kompetenc.

(3) Subvencije lahko pristojni organ podeli za nakup pravic za uporabo digitalnega šolskega učnega in knjižničnega gradiva, licenčnih programov, namenjenih premostitvi specifičnih učnih težav ali posameznikovih primanjkljajev, licenčnih programov in računalniške opreme, namenjene nadomestni komunikaciji, ali računalniške opreme, ki nadomešča običajne načine dela z računalnikom za ciljne skupine, določene na podlagi meril iz 9. člena tega zakona.

(4) Subvencije lahko pristojni organ podeli za razvoj rešitev in programov, ki izboljšujejo dostopnost digitalnih orodij in digitalnih vsebin za pripadnike ciljnih skupin, določenih na podlagi 9. člena tega zakona.

(5) Za nakup računalniške opreme lahko pristojni organ podeli subvencije socialnim podjetjem, izvajalcem socialnovarstvenih programov, javnim zavodom za izobraževanje odraslih, nevladnim organizacijam, namenjenim združevanju starejših, spodbujanju medgeneracijskega sodelovanja in vseživljenjskega učenja, invalidskim organizacijam, nevladnim organizacijam, ki delujejo na področju otrok s posebnimi potrebami, ter reprezentativnim socialnim partnerjem na ravni države.

15. člen

(podelitev subvencij)

(1) Subvencije iz prejšnjega člena se podelijo v skladu s predpisi o javnih financah. Javni razpisi in pogodbe o dodelitvi sredstev morajo poleg sestavin, predpisanih s predpisi o javnih financah, vsebovati tudi pogoje oziroma določila, na podlagi katerih je mogoče spremljati učinkovitost podeljenih subvencij iz prejšnjega člena za doseganje ciljev iz drugega odstavka 2. člena tega zakona.

(2) Za subvencijo iz prejšnjega člena lahko kandidirajo samostojni podjetniki posamezniki ter pravne osebe zasebnega in javnega prava, vključno z javnimi in zasebnimi zavodi, društvi, zvezami društev, ustanovami, zadrugami in reprezentativnimi socialnimi partnerji na ravni države. V javnem razpisu se lahko določi, da za subvencijo iz tretjega do petega odstavka prejšnjega člena lahko kandidirajo samo določene skupine oseb iz prejšnjega stavka.

(3) Za subvencijo iz prejšnjega člena ne more kandidirati oseba iz prejšnjega odstavka:

-        ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan preverjanja znaša 50 eurov ali več; šteje se, da izvajalec ali njegov podizvajalec ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka tudi, če na dan preverjanja ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne preverjanja,

-        za katero je bilo ugotovljeno, da je v dveh letih pred vložitvijo kandidature nenamensko porabljala sredstva, pridobljena na podlagi tega zakona.

(4) Osnovni pogoji za dodeljevanje subvencij iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena so:

-        strokovna usposobljenost kadra za izvedbo izobraževanj oziroma vzpostavitev in delovanje klicnih centrov ali drugih centrov za pomoč uporabnikom,

-        prostorski pogoji za izvajanje izobraževanj oziroma delovanje klicnih centrov ali drugih centrov za pomoč uporabnikom,

-        računalniška oprema za izvajanje izobraževanj oziroma oprema, potrebna za delovanje klicnih centrov ali drugih centrov za pomoč uporabnikom.

(5) Osnovna merila za dodeljevanje subvencij iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena so:

-        pretekle reference glede izvajanja izobraževanja oziroma delovanja klicnih centrov ali drugih centrov za pomoč uporabnikom na področju digitalnih kompetenc,

-        vsebinska in izvedbena zasnova izobraževalnih programov,

-        raven storitve delovanja klicnega centra ali drugega centra za pomoč uporabnikom.

(6) Podrobnejši pogoji in merila za dodelitev subvencij se določijo v javnem razpisu.

16. člen

(sooblikovanje politik resornih ministrstev)

(1) Pristojni organ zlasti z ministrstvi, pristojnimi za izobraževanje, gospodarstvo, delo, družino in socialne zadeve ter javno upravo, sooblikuje politike, ki jih na svojih področjih pripravljajo in izvajajo navedena ministrstva, če je z njimi mogoče izboljšati digitalno vključenost.

(2) Resorna ministrstva iz prejšnjega odstavka o začetku priprave politik iz prejšnjega odstavka obvestijo pristojni organ in ga povabijo k sodelovanju. Pristojni organ te politike sooblikuje z mnenji in priporočili.

(3) Pristojni organ o začetku priprave politike s področja spodbujanja digitalne vključenosti obvesti ministrstva iz prvega odstavka tega člena, če ugotovi, da bodo te politike vplivale na njihovo področje, in jih povabi k sodelovanju. Vključena ministrstva te politike sooblikujejo z mnenji in priporočili.

17. člen

(podpora izobraževalnim in promocijskim kampanjam ali njihova izvedba)

(1) Pristojni organ lahko v skladu s predpisi o javnih financah podeli subvencije za izvedbo izobraževalnih in promocijskih kampanj, katerih namen je promocija pridobivanja in uporabe digitalnih kompetenc, spodbujanje zaupanja v digitalne tehnologije in njihove varne ter odgovorne rabe, promocija izobraževalnih programov in poklicev s področja digitalnih tehnologij s poudarkom na zmanjševanju razlik med spoloma na tem področju ter promocija kompetenc podjetnosti v povezavi z digitalnimi tehnologijami.

(2) Za subvencije iz tega člena lahko kandidirajo osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega in tretjega odstavka 15. člena tega zakona, in imajo strokovno usposobljen kader za izvajanje kampanj. Osnovni merili za dodelitev subvencij iz tega člena sta pretekle reference na področju izvajanja kampanj ter vsebinska in izvedbena zasnova kampanje. Podrobnejši pogoji in merila za dodelitev subvencij se določijo v javnem razpisu.

(3) Pristojni organ lahko v skladu s predpisi o javnih financah in zakonom, ki ureja nevladne organizacije, podeli subvencije za izvedbo projektov vsebinskih mrež nevladnih organizacij za dejavnosti informiranja, svetovanja, izobraževanja, raziskovanja, zagovorništva mreženja, promocije in podpore v korist vseh nevladnih organizacij na področju uporabe in razvoja digitalnih tehnologij in digitalnih kompetenc. Osnovni pogoj za dodelitev subvencije je status nevladne organizacije v javnem interesu, osnovno merilo pa pretekle reference na področju izvajanja izobraževalnih in promocijskih kampanj. Podrobnejši pogoji in merila za dodelitev subvencij se določijo v javnem razpisu.

(4) Pristojni organ lahko v skladu s predpisi o javnem naročanju naroči izvedbo izobraževalnih ali promocijskih kampanj na področjih iz prvega odstavka tega člena.

18. člen

(digitalni bon)

(1) Vlada lahko na podlagi načrta spodbujanja iz 11. člena tega zakona določi, da se ciljnim skupinam, ki se določijo na podlagi meril iz 9. člena tega zakona podeli finančna spodbuda v obliki dobroimetja – digitalnega bona za nakup računalniške opreme ali udeležbo v izobraževalnih programih za pridobitev digitalnih kompetenc (v nadaljnjem besedilu: digitalni bon).

(2) Upravičenci do digitalnega bona so pripadniki ciljnih skupin iz prejšnjega odstavka, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

(3) Za pridobitev digitalnega bona za nakup računalniške opreme se lahko predpišejo pogoji, ki zagotavljajo, da bo upravičenec do digitalnega bona računalniško opremo uporabljal za dvig lastnih digitalnih kompetenc (na primer udeležba v subvencioniranih programih izobraževanja na podlagi tega zakona). V tem primeru pridobitev digitalnega bona za nakup računalniške opreme temelji na izjavi upravičenca o sprejemu digitalnega bona, s katero upravičenec v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov privoli v zbiranje in obdelavo osebnih podatkov iz prvega odstavka 23. člena tega zakona ter podatka o njegovem elektronskem naslovu. Vlada lahko kot pogoj za pridobitev digitalnega bona za nakup računalniške opreme predpiše tudi, da pripadnik ciljne skupine v preteklem obdobju, ki ga določi, ni bil upravičenec do digitalnega bona, vključno z digitalnim bonom iz 27. člena tega zakona.

(4) Pri določitvi vrednosti digitalnega bona (višina dobroimetja) se upoštevajo višina razpoložljivih sredstev, predvideno število upravičencev in vrednost računalniške opreme ali cena izobraževalnih programov za pridobitev digitalnih kompetenc, za kar je mogoče unovčiti digitalni bon.

(5) Čas veljavnosti digitalnega bona ni krajši od šestih mesecev in daljši od 12 mesecev. Vlada lahko glede na dinamiko unovčevanja digitalnega bona njegovo veljavnost podaljša za največ dvanajst mesecev s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(6) Digitalni bon se ne deduje. Morebitno združevanje bonov za nakup računalniške opreme znotraj ciljnih skupin in med pripadniki ciljnih skupin določi vlada. Upravičenci bone združijo z izjavo o združitvi digitalnih bonov.

(7) Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od digitalnega bona ne plača dohodnina. Digitalni bon se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic na podlagi predpisov, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, in ne vpliva na preživninska razmerja.

(8) Digitalni bon je evidentiran kot dobroimetje v korist upravičenca v informacijskem sistemu, ki ga za ta namen vzpostavi in vodi Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS).

(9) Z informacijskim sistemom iz prejšnjega odstavka se za potrebe evidentiranja upravičencev do digitalnega bona in njegovega unovčevanja obdelujejo podatki v zbirki osebnih podatkov iz 23. člena tega zakona.

(10) Informacijski sistem iz osmega odstavka tega člena se za potrebe evidentiranja upravičencev do digitalnega bona in evidentiranja unovčitve digitalnega bona na podlagi enotne matične številke občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO) kot povezovalnega znaka lahko povezuje z naslednjimi evidencami in registri ali iz njih drugače pridobiva podatke iz prve alineje prvega odstavka 23. člena tega zakona:

-        s centralno evidenco udeležencev vzgoje in izobraževanja, ki jo na podlagi predpisov o organizaciji in financiranju izobraževanja vodi ministrstvo, pristojno za izobraževanje,

-        z evidenco študentov in diplomantov, ki ju na podlagi predpisov o visokem šolstvu vodi ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo,

-        z matično evidenco zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jo na podlagi predpisov o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja vodi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,

-        s Centralnim registrom prebivalstva, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve in

-        s centralno zbirko podatkov o pravicah iz javnih sredstev, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za socialne zadeve.

19. člen

(blago ali izobraževalni programi, za katere je mogoče unovčiti digitalni bon, in njihovi ponudniki)

(1) Digitalni bon za nakup računalniške opreme je mogoče unovčiti za nakup nove, obnovljene ali rabljene računalniške opreme, ki jo podrobneje določi vlada. Digitalni bon za udeležbo v izobraževalnih programih za pridobitev digitalnih kompetenc je mogoče unovčiti za udeležbo v izobraževalnih programih, ki jih podrobneje določi vlada.

(2) Digitalni bon za nakup računalniške opreme je unovčljiv pri ponudnikih s sedežem v Republiki Sloveniji. Ponudnike računalniške opreme določi vlada z opredelitvijo splošnih pogojev, temelječih na podatkih iz javnih evidenc, na podlagi katerih je mogoče ponudnike nedvoumno identificirati (na primer z navedbo poslovnih dejavnosti, registriranih v Poslovnem registru Slovenije).

(3) Digitalni bon za udeležbo v izobraževalnem programu je unovčljiv pri ponudnikih s sedežem v Republiki Sloveniji, vpisanih v register izvajalcev izobraževalnih programov, ki ga vzpostavi in vodi pristojni organ. Izvajalci izobraževalnih programov morajo za vpis v register izpolnjevati osnovne pogoje in merila iz drugega do petega odstavka 15. člena tega zakona. Izvajalci izobraževalnih programov se v register vpišejo na podlagi prijave na podlagi javnega poziva. Sestavine, način vodenja in vzdrževanja registra, podrobnejše pogoje in merila za vpis ter postopek vpisa in izbrisa iz registra podrobneje določi vlada.

(4) Za izvajanje evidentiranja unovčitev digitalnih bonov FURS uporablja podatke o ponudnikih, ki jih dnevno pridobiva v davčni register iz Poslovnega registra Slovenije in registra iz prejšnjega odstavka.

(5) Ponudnik mora blago ali izobraževalni program v primeru plačila z digitalnim bonom prodati po isti ali nižji ceni, po kateri isto blago ali izobraževalni program v trenutku unovčitve ponuja za plačilo z drugimi plačilnimi sredstvi. Ponudnik za digitalni bon ne sme ponujati blaga ali izobraževalnega programa, ki ga ne ponuja za plačilo z drugimi plačilnimi sredstvi.

20. člen

(unovčitev digitalnega bona in izplačilo unovčenega zneska dobroimetja)

(1) Upravičenec lahko digitalni bon izkoristi v več manjših zneskih in pri različnih ponudnikih.

(2) Če upravičenec digitalnega bona ne unovči v času njegove veljavnosti ali ga ne unovči v celotnem znesku dobroimetja, od Republike Slovenije ne more zahtevati izplačila vrednosti bona v denarju.

(3) Upravičenec blaga, ki ga je kupil z unovčenjem digitalnega bona, ne sme odsvojiti dve leti od dneva nakupa.

(4) Ponudnik od FURS prejme sredstva v višini unovčenega zneska dobroimetja najpozneje v 30 dneh od dneva evidentirane unovčitve.

(5) Sredstva za izplačilo digitalnega bona zagotavlja Republika Slovenija iz proračuna Republike Slovenije.

21. člen

(način unovčitve digitalnega bona)

(1) Upravičenec unovči digitalni bon za nakup računalniške opreme osebno v poslovnih prostorih ponudnika blaga (v nadaljnjem besedilu: osebni nakup) ali s spletnim nakupom na podlagi izjave o unovčitvi digitalnega bona.

(2) Digitalni bon, ki se glasi na osebo, mlajšo od 15 let, ali digitalni bon, ki se glasi na polnoletnega upravičenca, ki je postavljen pod skrbništvo, unovči zanj zakoniti zastopnik.

(3) Unovčitev digitalnih bonov, ki so jih upravičenci združili na podlagi šestega odstavka 18. člena tega zakona, lahko unovči eden od upravičencev, ki je združil svoj digitalni bon, ali njegov zakoniti zastopnik iz prejšnjega odstavka ob predložitvi izjave o združitvi digitalnih bonov iz šestega odstavka 18. člena tega zakona.

(4) Izjavi iz prvega odstavka tega člena in šestega odstavka 18. člena tega zakona vsebujeta naslednje osebne podatke: ime in priimek, EMŠO in davčno številko upravičencev do digitalnih bonov ter ime in priimek in EMŠO osebe, ki na podlagi drugega odstavka tega člena za upravičenca unovči digitalni bon. Podrobnejšo vsebino in obliko izjav iz prvega odstavka tega člena in šestega odstavka 18. člena tega zakona določi vlada.

(5) Izjavi iz prvega odstavka tega člena in šestega odstavka 18. člena tega zakona morata biti za unovčitev z osebnim nakupom lastnoročno podpisani, za unovčitev s spletnim nakupom pa elektronsko podpisani. Vlada lahko določi, da se unovčitev s spletnim nakupom lahko izvede tudi na podlagi skenograma ali fotografije lastnoročno podpisanih izjav.

(6) Unovčitev digitalnega bona je treba pred izročitvijo blaga, za nakup katerega se unovčuje digitalni bon, evidentirati. Evidentiranje unovčitve digitalnega bona izvede ponudnik blaga iz drugega odstavka 19. člena tega zakona z elektronsko vlogo v informacijskem sistemu iz osmega odstavka 18. člena tega zakona, potem ko od kupca prevzame izjavo iz prvega odstavka tega člena in izjavo iz šestega odstavka 18. člena tega zakona.

(7) Ponudnik blaga blago, za nakup katerega je bil unovčen bon, izroči kupcu, potem ko iz informacijskega sistema iz osmega odstavka 18. člena tega zakona ugotovi, da je bila unovčitev digitalnega bona evidentirana. Prejeto izjavo iz prvega odstavka tega člena in izjavo iz šestega odstavka 18. člena tega zakona ponudnik blaga shrani v obliki, v kateri ju je prejel. Dve leti po koncu veljavnosti digitalnega bona mora shranjene izjave trajno izbrisati oziroma uničiti.

(8) Način unovčitve digitalnega bona podrobneje določi vlada. Ne glede na določbe tega člena lahko vlada določi tudi drugačen način unovčitve digitalnega bona, če s tem omogoči bolj preprosto unovčitev digitalnega bona, zmanjša možnost neupravičenih unovčitev ali poviša raven varstva osebnih podatkov.

(9) Upravičenec unovči digitalni bon za udeležbo v izobraževalnem programu, če se udeleži izobraževalnega programa. Če v zakonu ali predpisu iz prvega odstavka 18. člena tega zakona ni določeno drugače, se za unovčitev digitalnega bona za udeležbo v izobraževalnem programu smiselno uporabljajo določbe o načinu unovčitve digitalnega bona za nakup računalniške opreme iz tega člena.

22. člen

(vsebina predpisa)

Vlada v primeru iz prvega odstavka 18. člena tega zakona določi:

-        ciljno skupino ali del ciljne skupine, pripadnikom katere se podeli digitalni bon (prvi odstavek 18. člena),

-        morebitne posebne pogoje za pridobitev digitalnega bona, obrazec in način pošiljanja izjave o sprejemu digitalnega bona (tretji odstavek 18. člena),

-        vrednost in čas veljavnosti digitalnega bona (četrti in peti odstavek 18. člena),

-        vrsto in lastnosti računalniške opreme ali izobraževalnih programov, za nakup katerih je digitalni bon podeljen (prvi odstavek 19. člena),

-        splošne pogoje, s katerimi določi ponudnike blaga (drugi odstavek 19. člena),

-        obliko in vsebino izjave o unovčitvi digitalnega bona iz prvega odstavka prejšnjega člena in izjave o združitvi digitalnih bonov iz šestega odstavka 18. člena tega zakona,

-        način unovčitve digitalnega bona (peti in osmi odstavek 21. člena).

23. člen

(zbirka osebnih podatkov in analiza učinkovitosti podeljenih digitalnih bonov)

(1) Na podlagi podatkov o evidentiranih upravičencih do digitalnega bona in podatkov o evidentiranih unovčitvah digitalnega bona FURS vzpostavi, vodi in upravlja zbirko osebnih podatkov – evidenco digitalnih bonov, ki vsebuje podatke o:

-        upravičencih do digitalnega bona: ime in priimek, EMŠO, naslov stalnega prebivališča, davčna številka in datum izjave o sprejemu digitalnega bona iz tretjega odstavka 18. člena tega zakona, če je bila v skladu s tretjim odstavkom 18. člena tega zakona določena kot pogoj za pridobitev digitalnega bona;

-        ponudnikih iz drugega in tretjega odstavka 19. člena tega zakona: naziv, matična številka, davčna številka, naslov oziroma sedež in poslovni naslov ponudnika;

-        unovčitvi digitalnega bona in izplačilu unovčenega zneska dobroimetja.

(2) Pristojni organ lahko anonimizirane podatke iz prejšnjega odstavka uporabi za analizo učinkovitosti digitalnega bona pri doseganju ciljev iz drugega odstavka 2. člena tega zakona. Podatke o imenu in priimku ter naslovu stalnega prebivališča upravičenca do digitalnega bona lahko uporabi samo za pošiljanje vabil k izpolnjevanju anonimnih anketnih vprašalnikov, namenjenih analizi učinkovitosti digitalnega bona.

(3) FURS podatke v evidenci osebnih podatkov iz prvega odstavka tega člena izbriše po petih letih od konca veljavnosti digitalnega bona.

23.a člen

(mehanizem za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme)

(1) Republika Slovenija zagotavlja pravico do izposoje računalniške opreme državljanom Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, tujcem, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, in osebam, ki jim je priznana mednarodna zaščita, ter njihovim družinskim članom, ki so na podlagi pravice do združitve družine pridobili dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji in imajo prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče v Republiki Sloveniji, po naslednjem prednostnem vrstnem redu:

1.      upravičenci do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka ali izredne denarne socialne pomoči po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke, upravičenci do otroškega dodatka do vključno 6. dohodkovnega razreda po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, in zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, upravičenci do državne štipendije po zakonu, ki ureja štipendiranje, in zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev,

2.      otroci s posebnimi potrebami po zakonu, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami,

3.      osebe s statusom invalida po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov, in invalidi I. kategorije invalidnosti po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki nimajo pravice do pokojnine,

4.      upokojenci, ki prejemajo pokojnino, nižjo od zagotovljene pokojnine iz tretjega odstavka 39. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo).

(2) Za upravičenca iz 1. točke prejšnjega odstavka se šteje tudi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja pri pravici do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, izredne denarne socialne pomoči, otroškega dodatka ali državne štipendije.

(3) Upravičenci iz 3. točke prvega odstavka tega člena so upravičeni do računalniške opreme, če niso upravičeni do računalniške opreme v obliki tehničnega pripomočka na podlagi zakona, ki ureja izenačevanje možnosti invalidov.

(4) Mehanizem za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme se vzpostavi pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: javni sklad).

(5) Sredstva za izvajanje mehanizma iz prejšnjega odstavka se zagotavljajo v finančnem načrtu pristojnega organa.

(6) Ne glede na določbe zakona, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti, državni organi in samoupravne lokalne skupnosti delujočo računalniško opremo, katere knjigovodska vrednost je nič in je izločena iz uporabe, pred odsvojitvijo ali uničenjem predhodno ponudijo v brezplačno pridobitev javnemu skladu.

(7) Za računalniško opremo iz prejšnjega odstavka se šteje namizni računalnik s pripadajočo opremo (monitor, tipkovnica, miška ipd.), prenosni računalnik, tablični računalnik, grafične kartice, bralno pisalni pomnilnik (RAM), brajeva vrstica, komunikator in ostala specializirana računalniška oprema namenjena uporabnikom s posebnimi potrebami.

(8) Javni sklad v okviru upravljanja mehanizma iz četrtega odstavka tega člena zagotavlja tudi računalniško opremo, prilagojeno potrebam uporabnikov invalidov.

(9) Vlada podrobneje uredi upravljanje mehanizma iz četrtega odstavka tega člena in način uresničevanja pravice do izposoje računalniške opreme, vključno z določitvijo obdobja izposoje, ki ne sme biti krajše od šestih mesecev. Vlada določi tudi količino in vrsto opreme, do katere so upravičene osebe iz prvega odstavka tega člena.

23.b člen

(izbor izvajalca)

Za izvajanje logističnih in strokovno-tehničnih nalog mehanizma iz četrtega odstavka prejšnjega člena lahko javni sklad izbere zunanjega izvajalca, ki mora biti izbran v skladu z določili zakona, ki ureja javno naročanje.

23.c člen

(uveljavljanje pravice)

(1) Javni sklad glede na razpoložljivo računalniško opremo objavi javni poziv za predložitev vlog za dodelitev računalniške opreme v izposojo.

(2) O pravici do izposoje računalniške opreme odloča na prvi stopnji javni sklad. Javni sklad upravičencem iz prvega odstavka 23.a člena tega zakona računalniško opremo z odločbo dodeli v izposojo. Obdobje izposoje, določeno v odločbi, se lahko na predlog upravičenca podaljša. O pritožbah zoper odločbe sklada odloča ministrstvo, pristojno za socialne zadeve. V sporih zoper odločbe ministrstva odloča Upravno sodišče Republike Slovenije.

(3) V postopku odločanja o pravici iz tega člena se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni drugače določeno.

(4) Če javni sklad v okviru posameznega javnega poziva prejme več vlog upravičencev, kot je na voljo računalniške opreme, se ta dodeljuje glede na prednostni vrstni red skupin upravičencev iz prvega odstavka 23.a člena tega zakona. Znotraj posamezne prednostne skupine se upošteva časovni vrstni red oddanih vlog.

(5) Upravičenec, ki mu je računalniška oprema dodeljena v izposojo, mora z opremo ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja. Opreme ne sme izročiti v uporabo drugim osebam, uporablja jo lahko le za svoje lastne potrebe in potrebe svojih družinskih članov. Računalniško opremo mora po izteku obdobja izposoje vrniti v stanju, v katerem jo je prejel, ob upoštevanju normalne uporabe. V primeru namernega poškodovanja, uničenja ali če upravičenec opreme po izteku obdobja izposoje ne vrne, javni sklad upravičencu z odločbo naloži plačilo odškodnine glede na ocenjeno vrednost opreme.

23.č člen

(evidenca upravičencev do izposoje računalniške opreme)

(1) Javni sklad vzpostavi, vodi, vzdržuje in nadzoruje evidenco upravičencev do izposoje računalniške opreme za potrebe postopka odločanja po tem zakonu in za pripravo statističnih podatkov o izposojeni računalniški opremi.

(2) V evidenci iz prejšnjega odstavka se obdelujejo naslednji podatki upravičenca iz prvega odstavka 23.a člena tega zakona:

-        osebno ime,

-        rojstni podatki (dan, mesec, leto in kraj),

-        EMŠO,

-        naslov (stalnega, začasnega) prebivališča,

-        podatek, na podlagi katere točke prvega odstavka 23.a člena tega zakona se uveljavlja upravičenost do izposoje računalniške opreme,

-        podatek o vrsti in količini izposojene računalniške opreme, datumu izdaje odločbe ter obdobju upravičenosti do izposoje.

(3) Pristojni organ lahko anonimizirane podatke iz prejšnjega odstavka uporabi za analizo potreb pri načrtovanju ukrepov za spodbujanje.

(4) Javni sklad lahko brezplačno pridobiva osebne podatke iz obstoječih zbirk osebnih podatkov od naslednjih upravljavcev:

-        ministrstva, pristojnega za socialne zadeve – podatke o upravičenosti do prejemkov iz 1. točke prvega odstavka 23.a člena tega zakona (osebno ime, EMŠO, številka in datum izdaje odločbe ter obdobje veljavnosti),

-        Zavoda Republike Slovenije za šolstvo – podatke o izdanih odločbah o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami iz 2. točke prvega odstavka 23.a člena tega zakona (osebno ime, EMŠO, številka in datum izdaje odločbe),

-        upravnih enot – podatke o upravičenosti do tehničnih pripomočkov iz tretjega odstavka 23.a člena tega zakona (osebno ime, EMŠO),

-        Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije – podatke o prejemanju pokojnine in statusu invalida (osebno ime, EMŠO, višina pokojnine).

(5) Javni sklad lahko evidenco upravičencev do izposoje računalniške opreme za namen preverjanja upravičenosti do izposoje računalniške opreme poveže s podatki iz zbirk podatkov iz prejšnjega odstavka. Za namene enotne opredelitve in povezave podatkov se kot povezovalni znak uporabi EMŠO.

(6) Podatki, ki so davčna tajnost, se obdelujejo v skladu z določbami zakona, ki ureja davčni postopek.

(7) Javni sklad kot upravljavec zbirke osebnih podatkov iz prvega odstavka tega člena lahko izvajalcu iz 23.b člena tega zakona posreduje podatke o osebnem imenu, EMŠO in datumu izdaje odločbe o dodelitvi računalniške opreme v izposojo za potrebe obdelovanja in uveljavljanja pravice upravičenca do dodelitve računalniške opreme v izposojo.

(8) Podatki iz evidence upravičencev do izposoje računalniške opreme se hranijo pet let po izteku obdobja upravičenosti do izposoje računalniške opreme.

VI. NADZOR

24. člen

(nadzor)

(1) Nadzor nad izvajanjem pogodb o dodelitvi subvencij iz 14. člena tega zakona in nadzor nad namensko porabo subvencij izvaja pristojni organ.

(2) Inšpekcijski nadzor nad ponudniki blaga in upravičenci do digitalnega bona ter digitalnega bona '22 iz 27. člena tega zakona izvaja Tržni inšpektorat Republike Slovenije v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor. Tržni inšpektorat Republike Slovenije izvaja inšpekcijski nadzor tudi nad upravičenci do izposoje računalniške opreme.

(3) FURS Tržnemu inšpektoratu Republike Slovenije v obdobju veljavnosti digitalnega bona enkrat tedensko zagotavlja potrebne podatke za izvajanje nadzora:

-        podatke o ponudniku: matična številka in davčna številka ponudnika;

-        podatke o upravičencu do digitalnega bona: osebno ime, EMŠO in davčna številka;

-        podatke o unovčitvi digitalnega bona.

(4) Podatke iz prejšnjega odstavka Tržni inšpektorat Republike Slovenije trajno izbriše ali uniči po dveh letih od konca veljavnosti digitalnega bona.

(5) Če Tržni inšpektorat Republike Slovenije z dokončnim aktom ugotovi, da je ponudnik ali tretja oseba neupravičeno unovčila ali evidentirala unovčitev digitalnega bona v škodo upravičenca, ali da je posameznik neupravičeno združil in unovčil digitalne bone dveh ali več tretjih oseb, pošlje podatke o dokončnem aktu FURS, ki v evidenci digitalnih bonov v korist upravičenca do digitalnega bona vzpostavi dobroimetje v višini neupravičene unovčitve in o tem obvesti upravičenca do digitalnega bona. Upravičenec do digitalnega bona lahko tako vzpostavljeno dobroimetje izkoristi do konca veljavnosti digitalnega bona. Če akt Tržnega inšpektorata Republike Slovenije postane dokončen po izteku veljavnosti digitalnega bona, mora upravičencu škodo povrniti ponudnik oziroma oseba, pri kateri je bila ugotovljena neupravičena združitev oziroma unovčitev bona.

(6) Javni sklad Tržnemu inšpektoratu Republike Slovenije ob izdaji odločb o izposoji računalniške opreme zagotovi podatke za izvajanje nadzora:

-        podatek o upravičencu, ki mu je bila izdana odločba o izposoji računalniške opreme: osebno ime in EMŠO;

-        podatek o vrsti in količini izposojene računalniške opreme ter obdobju upravičenosti do izposoje.

VII. KAZENSKE DOLOČBE

25. člen

(prekrški)

(1) Z globo od 2.500 do 25.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če kot ponudnik:

-        omogoči unovčitev digitalnega bona v korist osebe, ki ni upravičenec oziroma zakoniti zastopnik upravičenca, mlajšega od 15 let, ali zakoniti zastopnik polnoletnega upravičenca, ki je postavljen pod skrbništvo (prvi in drugi odstavek 21. člena, četrti in peti odstavek 28. člena),

-        omogoči unovčitev digitalnega bona za nakup vrste blaga ali izobraževalnega programa, za nakup katerega digitalnega bona ni mogoče unovčiti, ali blaga oziroma izobraževalnega programa, ki nima predpisanih lastnosti ali sestavin (prvi odstavek 19. člena, šesti odstavek 27. člena),

-        omogoči unovčitev digitalnega bona za blago ali udeležbo v izobraževalnem programu, ki ga za druga plačilna sredstva ne ponuja, ali za digitalni bon proda blago ali izobraževalni program po višji ceni, kot isto blago ali izobraževalni program ponuja za prodajo z drugimi plačilnimi sredstvi (peti odstavek 19. člena, sedmi odstavek 27. člena),

-        po zaključenem evidentiranju unovčitve digitalnega bona ne izroči blaga – navidezna unovčitev digitalnega bona (sedmi odstavek 21. člena, deseti odstavek 28. člena),

-        prejete izjave o unovčitvi digitalnega bona oziroma digitalnega bona '22 iz 27. člena tega zakona in izjave o združitvi digitalnih bonov oziroma digitalnih bonov '22 iz 27. člena tega zakona ne hrani dve leti (sedmi odstavek 21. člena, deseti odstavek 28. člena),

-        evidentira unovčitev digitalnega bona upravičenca, ki se ni udeležil izobraževalnega programa (deveti odstavek 21. člena).

(2) Z globo od 1.500 do 15.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik.

(3) Z globo od 1.500 do 15.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(4) Z globo od 1.000 eurov do 6.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.

(5) Z globo od 600 do 2.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

(6) Z globo od 400 do 1.800 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

(7) Z globo od 600 do 1.800 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki:

-        blago, ki ga je kupil z digitalnim bonom, odsvoji pred potekom dveh let od nakupa (tretji odstavek 20. člena, osmi odstavek 27. člena),

-        omogoči, da ponudnik evidentira unovčitev digitalnega bona in mu ne izroči blaga ali ne izvede izobraževalnega programa – navidezna unovčitev digitalnega bona (sedmi odstavek 21. člena, deseti odstavek 28. člena),

-        se ob unovčitvi digitalnega bona neupravičeno predstavlja kot upravičenec, zakoniti zastopnik upravičenca, mlajšega od 15 let, ali zakoniti zastopnik polnoletnega upravičenca, ki je postavljen pod skrbništvo (prvi odstavek 21. člena, drugi odstavek 21. člena, peti odstavek 28. člena),

-        neupravičeno združi in unovči digitalne bone več oseb (šesti odstavek 18. člena in tretji odstavek 21. člena, deveti odstavek 27. člena),

-        omogoči, da ponudnik izobraževalnega programa evidentira unovčitev digitalnega bona, čeprav se ga kot upravičenec ni udeležil (deveti odstavek 21. člena),

-        izroči računalniško opremo, ki mu je bila dodeljena v izposojo, drugi osebi (peti odstavek 23.c člena).

26. člen

(višina globe v hitrem prekrškovnem postopku)

Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene v prejšnjem členu.

VIII. POSEBNE DOLOČBE

27. člen

(digitalni bon '22)

(1) S tem zakonom se ureja digitalni bon za nakup osnovne računalniške opreme v višini 150 eurov (v nadaljnjem besedilu: digitalni bon '22), ki se evidentira kot dobroimetje v informacijskem sistemu FURS.

(2) Upravičenec do digitalnega bona '22 je oseba, ki ima na dan uveljavitve tega zakona stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in je:

-        šoloobvezni otrok, vpisan v 7., 8. ali 9. razred,

-        dijak srednje šole,

-        študent višje šole po predpisih o višjem strokovnem izobraževanju,

-        študent študijskega programa prve, druge ali tretje stopnje po predpisih o visokem šolstvu ali

-        udeleženec izobraževalnega programa, subvencioniranega na podlagi tega zakona, ki je star 55 let ali več.

(3) Upravičenci iz prve do četrte alineje prejšnjega odstavka, ki se šolajo v tujini, do konca veljavnosti digitalnega bona '22 pri pristojnem organu vložijo zahtevo za priznanje statusa upravičenca do digitalnega bona '22 z vlogo, ki jo določi vlada. Vlogi iz prejšnjega stavka priložijo dokazila o šolanju na stopnji, primerljivi stopnjam ciljnih skupin iz prve do četrte alineje prejšnjega odstavka. Podatke o upravičencih iz pete alineje prejšnjega odstavka pristojnemu organu pošljejo izvajalci izobraževalnih programov na obrazcu, ki ga določi vlada.

(4) Digitalni bon '22 se glasi na upravičenca in se unovči od 15. junija 2022 do 30. novembra 2022 pri poslovnih subjektih s sedežem v Republiki Sloveniji, katerih poslovna dejavnost, registrirana v Poslovnem registru Slovenije na dan unovčitve, je ena od naslednjih dejavnosti iz Priloge I Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) ali njim podrejena dejavnost:

-        G 46.5 – Trgovina na debelo z napravami za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo,

-        G 47.4 – Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z računalniškimi, komunikacijskimi, avdio in video napravami.

(5) Vlada lahko obdobje, v katerem je mogoče unovčiti digitalni bon '22, s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, podaljša za največ deset mesecev.

(6) Digitalni bon '22 lahko upravičenci iz drugega odstavka tega člena unovčijo izključno za nakup naslednjih vrst nove, obnovljene ali rabljene računalniške opreme:

1.      prenosnega, tabličnega ali namiznega računalnika,

2.      priklopne postaje za prenosni računalnik,

3.      računalniškega zaslona,

4.      tipkovnice in miške,

5.      digitalnega papirja,

6.      digitalnega peresa,

7.      čitalnika pametne kartice,

8.      spletne kamere,

9.      slušalk z mikrofonom,

10.   večfunkcijske naprave, optičnega čitalnika (skenerja), tiskalnika,

11.   3D tiskalnika,

12.   zunanje pomnilniške enote,

13.   posebne računalniške opreme za digitalno vključenost invalidov in

14.   kompleta za učenje programiranja (vključno s kartičnim računalnikom in programsko opremo za razvojna okolja).

(7) Digitalni bon '22 lahko upravičenci unovčijo v več manjših zneskih in pri različnih ponudnikih blaga. Ponudnik blaga mora blago v primeru plačila z digitalnim bonom '22 prodati po isti ali nižji ceni, po kateri isto blago v trenutku unovčitve digitalnega bona '22 ponuja za plačilo z drugimi plačilnimi sredstvi. Ponudnik blaga za digitalni bon '22 ne sme ponujati blaga, ki ga ne ponuja za plačilo z drugimi plačilnimi sredstvi.

(8) Glede dedovanja, posledic za davčne obveznosti upravičenca in njegovo uveljavljanje pravic iz javnih sredstev ter posledic za preživninska razmerja se uporabljata šesti in sedmi odstavek 18. člena tega zakona. Če upravičenec digitalnega bona '22 ne unovči v času njegove veljavnosti ali ga ne unovči v celotnem znesku, ne more zahtevati izplačila vrednosti digitalnega bona '22 v denarju od Republike Slovenije. Upravičenec blaga, ki ga je kupil z unovčenjem digitalnega bona, ne sme odsvojiti dve leti od dneva nakupa.

(9) Upravičenci do digitalnega bona '22 iz prve do četrte alineje drugega odstavka tega člena, ki so v sorodu v stranski vrsti do drugega kolena (bratje, sestre, polbratje, polsestre), lahko digitalni bon '22 združijo z izjavo o združitvi digitalnih bonov '22, ki jo določi vlada.

28. člen

(unovčitev digitalnega bona '22)

(1) Za potrebe evidentiranja upravičencev do digitalnega bona '22 in njegovega unovčevanja FURS vzpostavi informacijski sistem in zbirko podatkov iz prvega odstavka 23. člena tega zakona. Ministrstvo, pristojno za izobraževanje, znanost in šport, iz javnih evidenc iz prve in druge alineje desetega odstavka 18. člena tega zakona za potrebe evidentiranja upravičencev do digitalnega bona '22 FURS pošlje naslednje podatke o osebah iz prve do četrte alineje drugega odstavka prejšnjega člena: ime in priimek, EMŠO in naslov stalnega prebivališča. Za potrebe evidentiranja upravičencev do digitalnega bona '22 pošlje pristojni organ FURS iste podatke o:

-        osebah iz prve do četrte alineje drugega odstavka prejšnjega člena, ki so izkazali, da se v tujini šolajo na stopnji, primerljivi stopnjam ciljnih skupin iz prve do četrte alineje drugega odstavka prejšnjega člena,

-        osebah iz pete alineje drugega odstavka prejšnjega člena.

(2) Pristojni organ na podlagi podatkov o udeležencih izobraževalnih programov, ki mu jih na podlagi tretjega odstavka prejšnjega člena pošljejo izvajalci izobraževalnih programov, za namene iz drugega odstavka 23. člena tega zakona vzpostavi, vodi in upravlja evidenco upravičencev do digitalnega bona '22 – udeležencev subvencioniranih izobraževalnih programov, ki vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, EMŠO, naslov stalnega prebivališča, elektronski naslov ter podatke o izvajalcu subvencioniranega izobraževanja: naziv, datum začetka in kraj izvajanja subvencioniranega izobraževanja. Podatke iz evidence upravičencev do digitalnega bona '22 – udeležencev subvencioniranih izobraževalnih programov pristojni organ izbriše po petih letih od konca veljavnosti digitalnega bona '22.

(3) Podatke o ponudnikih blaga iz druge alineje prvega odstavka 23. člena tega zakona FURS dnevno pridobiva v davčni register iz Poslovnega registra Slovenije.

(4) Upravičenec digitalni bon '22 unovči osebno v poslovnih prostorih ponudnika blaga ali s spletnim nakupom na podlagi izjave o unovčitvi digitalnega bona '22, ki jo določi vlada.

(5) Digitalni bon '22, ki se glasi na osebo, mlajšo od 15 let, ali digitalni bon '22, ki se glasi na polnoletnega upravičenca, ki je postavljen pod skrbništvo, unovči zanj zakoniti zastopnik.

(6) Unovčitev digitalnih bonov '22, ki so jih upravičenci združili na podlagi devetega odstavka prejšnjega člena, lahko unovči eden od upravičencev, ki je združil svoj digitalni bon '22, ali njegov zakoniti zastopnik iz prejšnjega odstavka ob predložitvi izjave o združitvi digitalnih bonov '22 iz devetega odstavka prejšnjega člena.

(7) Izjavi iz devetega odstavka prejšnjega člena in četrtega odstavka tega člena morata biti za unovčitev z osebnim nakupom lastnoročno podpisani, za unovčitev s spletnim nakupom pa elektronsko podpisani. Unovčitev s spletnim nakupom je mogoča tudi na podlagi skeniranih ali fotografiranih lastnoročno podpisanih izjav. V primeru unovčitve z osebnim nakupom kupec to izjavo izroči ponudniku blaga, v primeru spletnega nakupa pa jo ponudniku blaga pošlje, s čimer mu sporoči, da želi unovči digitalni bon '22.

(8) Unovčitev digitalnega bona '22 je treba pred izročitvijo blaga, za nakup katerega se unovčuje digitalni bon, evidentirati. Evidentiranje unovčitve digitalnega bona '22 izvede ponudnik blaga iz četrtega odstavka 27. člena tega zakona z elektronsko vlogo v informacijskem sistemu iz prvega odstavka tega člena, potem ko z vpogledom v osebne podatke, navedene na osebni izkaznici, potnem listu ali dovoljenju za stalno prebivanje, ugotovi, da je kupec na izjavi iz četrtega odstavka tega člena naveden kot upravičenec do digitalnega bona '22 ali njegov zakoniti zastopnik iz petega odstavka tega člena. Če gre za unovčitev s spletnim nakupom, preveritev identitete kupca iz prejšnjega stavka ni potrebna.

(9) Potem ko ponudnik blaga z vnosom EMŠO in davčne številke osebe, ki je v izjavi iz četrtega odstavka tega člena navedena kot upravičenec do digitalnega bona '22, ugotovi, da je v informacijskem sistemu evidentirana kot upravičenec do digitalnega bona '22, vnese znesek, za katerega naj se bremeni razpoložljivo dobroimetje, in zaključi elektronsko vlogo. V primeru iz šestega odstavka tega člena ponudnik blaga izvede preveritev iz prejšnjega stavka za vsako osebo, ki je v izjavi iz devetega odstavka prejšnjega člena navedena kot upravičenec, ki je združil digitalni bon '22.

(10) Ponudnik blaga vlogo za evidentiranje unovčitve digitalnega bona '22 zaključi z vnosom številke izstavljenega računa za nakupljeno blago. Potem ko v informacijskem sistemu ugotovi, da je bila unovčitev digitalnega bona evidentirana, ponudnik blaga blago, za nakup katerega je bil unovčen bon, izroči kupcu. Prejete izjave iz devetega odstavka prejšnjega člena in četrtega odstavka tega člena ponudnik blaga shrani v obliki, v kateri jih je prejel. Dve leti po koncu veljavnosti digitalnega bona '22 mora shranjene izjave trajno izbrisati oziroma uničiti.

(11) Izplačilo sredstev za unovčeni znesek dobroimetja se izvaja v skladu s četrtim odstavkom 20. člena tega zakona.

(12) Glede vzpostavitve, vodenja in upravljanja zbirke osebnih podatkov ter njihove uporabe se uporablja 23. člen tega zakona.

Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti – ZSDV (Uradni list RS, št. 35/22) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»IX. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

29. člen

(podzakonski akti)

(1) Vlada izda predpis iz tretjega odstavka 10. člena in četrtega odstavka 11. člena tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

(2) Vlada izda predpis iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona v 12 mesecih od uveljavitve tega zakona.

(3) Vlada izda predpis iz tretjega in devetega odstavka 27. člena tega zakona v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona.

30. člen

(prvi načrt spodbujanja)

(1) Prvo analizo digitalne vključenosti pristojni organ izvede do 31. marca 2023.

(2) Prvi načrt spodbujanja vlada sprejme do 30. junija 2023.

(3) V obdobju do sprejetja prvega načrta spodbujanja lahko pristojni organ izvaja ukrepe iz tega zakona v skladu s sprejetim državnim proračunom in zakonom, s katerim se določa njegovo izvrševanje.

31. člen

(začetek veljavnosti)

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti – ZSDV-A (Uradni list RS, št. 40/23) spreminja 30. člen zakona tako, da se glasi:

»30. člen

(prvi načrt spodbujanja)

(1) Prvi načrt spodbujanja digitalne vključenosti vlada sprejme do 31. marca 2024.

(2) V obdobju do sprejetja prvega načrta spodbujanja lahko pristojni organ izvaja ukrepe iz tega zakona v skladu s sprejetim državnim proračunom in zakonom, s katerim se določa njegovo izvrševanje.«;

ter vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

15. člen

(določitev ciljnih skupin)

Do sprejetja prvega načrta spodbujanja digitalne vključenosti iz 11. člena zakona ciljne skupine določi pristojni organ v skladu s tretjim odstavkom 9. člena zakona na podlagi meril iz prvega odstavka 9. člena zakona v javnem razpisu za podelitev subvencij ali javnem naročilu za izvedbo izobraževalnih ali promocijskih kampanj oziroma vlada v predpisu iz 22. člena zakona.

16. člen

(naloge javnega sklada)

(1) Javni sklad vzpostavi mehanizem iz četrtega odstavka 23.a člena zakona do 1. januarja 2024.

(2) Vlada v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi Ustanovitveni akt Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 23/13, 84/16, 12/17 – popr., 23/17 in 30/19) in poslovno politiko Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije z določbami zakona.

(3) Javni sklad v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi Splošne pogoje poslovanja Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 35/18) z določbami zakona.

17. člen

(podzakonski akt)

Vlada v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpis iz devetega odstavka 23.a člena zakona.

18. člen

(začetek veljavnosti)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.