Zakon o spremembah Zakona o državni upravi (ZDU-1M)

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o državni upravi obsega:

-        Zakon o državni upravi – ZDU-1 (Uradni list RS, št. 52/02 z dne 14. 6. 2002),

-        Zakon o spremembi zakona o državni upravi – ZDU-1A (Uradni list RS, št. 56/03 z dne 13. 6. 2003),

-        Zakon o državni upravi – uradno prečiščeno besedilo – ZDU-1-UPB1 (Uradni list RS, št. 83/03 z dne 22. 8. 2003),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1B (Uradni list RS, št. 61/04 z dne 4. 6. 2004),

-        Zakon o državni upravi – uradno prečiščeno besedilo – ZDU-1-UPB2 (Uradni list RS, št. 97/04 z dne 3. 9. 2004),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1C (Uradni list RS, št. 123/04 z dne 18. 11. 2004),

-        Zakon o državni upravi – uradno prečiščeno besedilo – ZDU-1-UPB3 (Uradni list RS, št. 24/05 z dne 11. 3. 2005),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1D (Uradni list RS, št. 93/05 z dne 21. 10. 2005),

-        Zakon o državni upravi – uradno prečiščeno besedilo – ZDU-1-UPB4 (Uradni list RS, št. 113/05 z dne 16. 12. 2005),

-        Odločbo o razveljavitvi 2. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 89/07 z dne 2. 10. 2007),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP-E (Uradni list RS, št. 126/07 z dne 31. 12. 2007),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1E (Uradni list RS, št. 48/09 z dne 26. 6. 2009),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP-G (Uradni list RS, št. 8/10 z dne 5. 2. 2010),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije – ZVRS-F (Uradni list RS, št. 8/12 z dne 3. 2. 2012),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1F (Uradni list RS, št. 21/12 z dne 19. 3. 2012),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1G (Uradni list RS, št. 47/13 z dne 31. 5. 2013),

-        Zakon o spremembi Zakona o državni upravi – ZDU-1H (Uradni list RS, št. 12/14 z dne 14. 2. 2014),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1I (Uradni list RS, št. 90/14 z dne 15. 12. 2014),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1J (Uradni list RS, št. 51/16 z dne 22. 7. 2016),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o državni upravi – ZDU-1K (Uradni list RS, št. 36/21 z dne 12. 3. 2021),

-        Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o državni upravi – ZDU-1L (Uradni list RS, št. 82/21 z dne 24. 5. 2021),

-        Zakon o spremembah Zakona o državni upravi – ZDU-1M (Uradni list RS, št. 189/21 z dne 3. 12. 2021).

ZAKON

O DRŽAVNI UPRAVI (ZDU-1)

(neuradno prečiščeno besedilo št. 21)

I. SPLOŠNE DOLOČBE IN TEMELJNA NAČELA

1. člen

(položaj državne uprave)

Državna uprava (v nadaljnjem besedilu: uprava) kot del izvršilne oblasti v Republiki Sloveniji izvršuje upravne naloge.

2. člen

(zakonitost in samostojnost)

Uprava opravlja svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave, zakonov in drugih predpisov.

3. člen

(strokovnost, politična nevtralnost in nepristranskost)

Uprava opravlja svoje delo po pravilih stroke.

Pri opravljanju svojega dela mora biti uprava politično nevtralna.

Uprava mora pri svojem delu ravnati nepristransko in ne sme dajati neupravičenih koristi in prednosti posameznicam oziroma posameznikom, pravnim osebam ali interesnim skupinam.

4. člen

(uradni jezik v upravi)

Uradni jezik v upravi je slovenščina.

Na območjih občin, v katerih živita avtohtoni italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, je uradni jezik v upravi tudi italijanščina oziroma madžarščina. Na teh območjih uprava posluje tudi v jeziku narodne skupnosti. Če stranka v postopku uporablja jezik narodne skupnosti, uprava vodi postopek v jeziku narodne skupnosti in izdaja pravne in druge akte v postopku v slovenščini in v jeziku narodne skupnosti. Pred začetkom postopka mora organ seznaniti stranko s to pravico.

Kadar je upravni organ na prvi stopnji vodil postopek v italijanščini oziroma madžarščini, mora biti tudi drugostopni akt izdan v istem jeziku.

5. člen

(poslovanje s strankami)

Pri poslovanju s strankami mora uprava zagotoviti spoštovanje njihove osebnosti in osebnega dostojanstva ter zagotoviti, da čim hitreje in čim lažje uresničujejo svoje pravice in pravne koristi.

Uprava skrbi za obveščenost javnosti o načinu svojega poslovanja in uresničevanja pravic strank.

Uprava je dolžna omogočiti strankam posredovanje pripomb in kritik glede svojega dela ter te pripombe in kritike obravnavati in nanje odgovarjati v razumnem roku.

6. člen

(javnost dela)

Uprava je dolžna zagotavljati javnost svojega dela, upoštevaje omejitve, ki izhajajo iz predpisov, ki urejajo varovanje osebnih in tajnih podatkov, ter drugih predpisov.

7. člen

(pristojnosti vlade)

Način poslovanja uprave s strankami, način zagotavljanja obveščenosti javnosti (drugi odstavek 5. člena), način zagotovitve možnosti posredovanja pripomb in kritik, njihovega obravnavanja in odgovarjanja nanje (tretji odstavek 5. člena), poslovanje z dokumentarnim gradivom, poslovni čas, uradne ure v upravi ter druga vprašanja načina delovanja uprave ureja Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

II. UPRAVNE NALOGE

8. člen

(sodelovanje pri oblikovanju politik)

Uprava za vlado pripravlja predloge zakonov, podzakonskih predpisov in drugih aktov ter druga gradiva ter zagotavlja drugo strokovno pomoč pri oblikovanju politik.

9. člen

(izvršilne naloge)

Uprava izvršuje zakone in druge predpise, ki jih sprejema državni zbor, ratificirane mednarodne pogodbe, državni proračun, podzakonske predpise in druge akte vlade (v nadaljnjem besedilu: izvršilne naloge).

Za izvajanje nalog iz prvega odstavka tega člena uprava izdaja predpise in posamične akte ter interne akte, vstopa v imenu in za račun Republike Slovenije v civilnopravna razmerja ter opravlja materialna dejanja.

Za opravljanje materialnih dejanj, s katerimi se posega v osebno prostost, telesno ali duševno celovitost, zasebnost, lastnino in druge človekove pravice oziroma temeljne svoboščine, mora imeti uprava neposredno podlago v zakonu.

10. člen

(inšpekcijski nadzor)

Uprava opravlja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem predpisov.

Inšpekcijski nadzor ureja poseben zakon.

11. člen

(spremljanje stanja)

Uprava spremlja stanje družbe na področjih, za katera je pristojna, in skrbi za njen razvoj v skladu s sprejeto politiko države.

Uprava vzpostavi, vodi, vzdržuje in povezuje zbirke podatkov in evidence.

12. člen

(razvojne naloge)

Uprava na podlagi in v okviru zakonov, drugih predpisov in državnega proračuna spodbuja oziroma usmerja  družbeni razvoj.

13. člen

(zagotavljanje javnih služb)

Uprava zagotavlja opravljanje javnih služb v skladu z zakonom.

Opravljanje javnih služb se zagotavlja v javnih zavodih in gospodarskih družbah ter v drugih organizacijskih oblikah, ki jih določa zakon, lahko pa tudi v upravnih organih.

III. UPRAVNI ORGANI IN NOSILCI JAVNIH POOBLASTIL

14. člen

(upravni organi)

Upravne naloge opravljajo ministrstva, organi v njihovi sestavi in upravne enote (v nadaljnjem besedilu: upravni organi).

Ministrstvo se ustanovi za opravljanje upravnih nalog na enem ali več upravnih področjih.

Organ v sestavi ministrstva se ustanovi za opravljanje specializiranih strokovnih nalog, izvršilnih in razvojnih upravnih nalog, nalog inšpekcijskega in drugega nadzora in nalog na področju javnih služb, če se s tem zagotovi večja učinkovitost in kakovost pri opravljanju nalog oziroma če je zaradi narave nalog ali delovnega področja potrebno zagotoviti večjo stopnjo strokovne samostojnosti pri opravljanju nalog.

Upravna enota se ustanovi za opravljanje nalog državne uprave, ki jih je treba organizirati in izvajati teritorialno.

15. člen

(javne agencije in drugi nosilci javnih pooblastil)

Javna agencija se lahko ustanovi za opravljanje upravnih nalog v skladu s posebnim zakonom, ki ureja javne agencije:

-        če je s tem omogočeno učinkovitejše in smotrnejše opravljanje upravnih nalog, kot bi bilo v primeru opravljanja nalog v upravnem organu, zlasti če se lahko opravljanje upravnih nalog v celoti ali pretežno financira z upravnimi taksami oziroma plačili uporabnikov, ali

-        če glede na naravo oziroma vrsto nalog ni potreben ali ni primeren stalni neposredni politični nadzor nad opravljanjem nalog.

Z zakonom ali na podlagi zakona lahko v primerih iz prvega odstavka tega člena javno pooblastilo za opravljanje upravnih nalog pridobijo tudi druge osebe javnega prava, posamezniki in pravne osebe zasebnega prava.

Če zakon dopušča, da za pridobitev javnega pooblastila kandidira več fizičnih oziroma pravnih oseb, se izbira opravi na javnem natečaju.

Pri izvajanju javnih pooblastil imajo nosilci javnih pooblastil pravice in dolžnosti uprave, ki jih določa zakon ali drug predpis.

IV. MINISTRSTVA

1. Vodenje ministrstva

16. člen

(minister)

Ministrica oziroma minister (v nadaljnjem besedilu: minister) v skladu s sprejeto politiko vodi in predstavlja ministrstvo, izdaja predpise in druge akte v skladu z zakonom ter sprejema druge odločitve iz pristojnosti ministrstva.

17. člen

(državni sekretar)

V ministrstvu se lahko imenujeta največ dve državni sekretarki oziroma državna sekretarja (v nadaljnjem besedilu: državni sekretar). V ministrstvu, pristojnem za zdravje, se lahko imenujejo največ trije državni sekretarji, v ministrstvu, pristojnem za finance, pa največ štirje državni sekretarji.

Državni sekretar pomaga ministru pri opravljanju njegove funkcije v okviru pooblastil, ki mu jih da minister.

Minister lahko pisno pooblasti državnega sekretarja, da ga nadomešča v času njegove odsotnosti ali zadržanosti pri vodenju in predstavljanju ministrstva ter predlaganju gradiv v obravnavo vladi. S podelitvijo pooblastila se minister ne razbremeni odgovornosti.

Minister ne more pooblastiti državnega sekretarja ali koga drugega, da izdaja predpise in glasuje na seji vlade.

Državni sekretar ima status funkcionarja. Imenuje in razrešuje ga vlada na predlog ministra, ki vodi ministrstvo. Državnemu sekretarju preneha funkcija z dnem prenehanja funkcije ministra.

18. člen

(generalni direktorji)

V ministrstvu se v skladu z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev, imenujejo generalne direktorice oziroma generalni direktorji (v nadaljnjem besedilu: generalni direktorji).

Generalni direktor vodi upravno in strokovno delo na zaokroženem delovnem področju znotraj ministrstva.

Vlada lahko v primerih odsotnosti ali zadržanosti ministra in državnega sekretarja na predlog ministra pooblasti generalnega direktorja, da v okviru svojega delovnega področja predstavlja vlado pri delu državnega zbora. (razveljavljen)

Generalni direktor je za svoje delo odgovoren ministru.

19. člen

(generalni sekretar)

V ministrstvu se v skladu z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev, imenuje generalna sekretarka oziroma generalni sekretar (v nadaljnjem besedilu: generalni sekretar).

Generalni sekretar vodi strokovno delo na področju upravljanja s kadrovskimi, finančnimi, informacijskimi in drugimi viri ter pomaga ministru pri koordinaciji med notranjimi organizacijskimi enotami ministrstva.

Generalni sekretar je za svoje delo odgovoren ministru.

20. člen

(strokovni svet)

Za obravnavo strokovnih vprašanj z upravnih področij ministrstva oziroma za svetovanje pri oblikovanju politik lahko minister ustanovi strokovni svet kot svoj strokovno-posvetovalni organ.

2. Organi v sestavi ministrstva

21. člen

(organi v sestavi ministrstva)

Z uredbo se lahko ustanovi upravni organ v sestavi ministrstva (v nadaljnjem besedilu: organ v sestavi) za opravljanje specializiranih strokovnih nalog, izvršilnih in razvojnih upravnih nalog, nalog inšpekcijskega in drugega nadzora in nalog na področju javnih služb.

Organ v sestavi se lahko ustanovi:

-        za izvajanje nalog iz prvega odstavka tega člena v večjem obsegu, če se s tem zagotovi večja učinkovitost in kakovost pri opravljanju nalog, ali

-        če je zaradi narave nalog ali delovnega področja potrebno zagotoviti večjo stopnjo samostojnosti pri opravljanju nalog iz prvega odstavka tega člena.

Če zakon določa, da je za odločanje o upravnih zadevah na določenem področju na prvi stopnji pristojno ministrstvo, in je v ministrstvu organiziran organ v sestavi za to področje, na prvi stopnji vodi postopek in odloča o upravni zadevi organ v sestavi ministrstva.

22. člen

(vodenje organov v sestavi)

Organ v sestavi vodi direktorica oziroma direktor (v nadaljnjem besedilu: direktor), ki se imenuje v skladu z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev.

Z zakonom ali uredbo se lahko določi za položaj predstojnice oziroma predstojnika (v nadaljnjem besedilu: predstojnik) organa v sestavi tudi drugačno poimenovanje.

23. člen

(razmerje med ministrstvom in organom v sestavi)

Organ v sestavi izvaja naloge v skladu z zakonom, drugimi predpisi, programom dela, ki ga sprejme minister na predlog predstojnika organa v sestavi, in finančnim načrtom, ki se sprejme v skladu z zakonom o javnih financah.

Minister daje organu v sestavi ministrstva usmeritve za delo organa v sestavi.

Minister daje organu v sestavi obvezna navodila za delo ter mu naloži, da v mejah svoje pristojnosti opravi določene naloge ali sprejme določene ukrepe ter mu o tem poroča.

Pred državnim zborom in vlado predstavlja organ v sestavi minister.

Če tako določa uredba iz 21. člena tega zakona, ministrstvo ali drug organ državne uprave izvaja vse ali določene naloge strokovne pomoči predstojniku na področju upravljanja s kadrovskimi, finančnimi, informacijskimi in drugimi viri tudi za organ v sestavi.

24. člen

(poročanje in nadzor)

Ministrstvo nadzoruje delo organa v sestavi. Minister lahko zahteva poročila, podatke in druge dokumente v zvezi z opravljanjem dela organa v sestavi.

Predstojnik organa v sestavi mora ministru redno in na njegovo posebno zahtevo poročati o delu organa v sestavi in o vseh pomembnejših vprašanjih s področij dela organa v sestavi.

25. člen

(pritožba)

Ministrstvo odloča v upravnem postopku na drugi stopnji o pravnih sredstvih zoper upravne akte, ki jih izdaja organ v sestavi.

3. Notranja organizacija ministrstva in organa v sestavi

26. člen

(notranja organizacija in sistemizacija delovnih mest ministrstva)

Notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest ministrstva določi minister v soglasju z vlado. Če zakon ne določa drugače, določi notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest organa v sestavi, na predlog predstojnika organa v sestavi, minister v soglasju z vlado.

Pred sprejetjem akta iz prejšnjega odstavka mora predstojnik pridobiti mnenje reprezentativnih sindikatov v ministrstvu oziroma v organu v sestavi v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja javnih uslužbencev.

27. člen

(skupni temelji za notranjo organizacijo)

Skupne temelje za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest določi vlada z uredbo.

4. Ministrstva in njihova delovna področja

28. člen

(ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti)

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti opravlja naloge na področjih delovnih razmerij in pravic iz dela, zaposlovanja in poklicnega usposabljanja, enakih možnosti, družine, socialnih zadev in invalidskega varstva.

29. člen

(ministrstvo za finance)

Ministrstvo za finance opravlja naloge na področjih makroekonomske politike in koordinacije strukturnih reform, zakladništva, javnega računovodstva, programskega proračuna, davčnega in carinskega sistema, javnofinančnih prihodkov in finančnega sistema, finančnega premoženja, poroštev, zadolževanja javnega sektorja, javno-zasebnega partnerstva, preglednosti finančnih odnosov, preprečevanja in odkrivanja pranja denarja, prirejanja iger na srečo, državnih pomoči ter makrofiskalnih analiz in napovedi.

30. člen

(ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo)

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo opravlja naloge na področjih ekonomskega sistema in razvoja, notranjega trga, tehnične zakonodaje in meril, varstva potrošnikov, varstva konkurence, ekonomskih odnosov s tujino, razvoja podjetniškega sektorja in konkurenčnosti, socialnega podjetništva, intelektualne lastnine, drobnega gospodarstva in turizma, industrijskih projektov, lesarstva, pokopališke in pogrebne dejavnosti, naloge na področju regionalnega razvoja ter naloge na področju tehnologije, meroslovja in pošte.

31. člen

(črtan)

32. člen

(ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano)

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opravlja naloge na področjih kmetijstva, razvoja podeželja, prehrane, varstva rastlin, veterinarstva in zootehnike, gozdarstva, lovstva, ribištva, varnosti ter kakovosti krme in hrane oziroma živil, uporabe materialov, ki prihajajo v stik z živili v postopkih pridelave, predelave in distribucije živil, ter varnosti in kakovosti živil oziroma hrane v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu.

32.a člen

(ministrstvo za kulturo)

Ministrstvo za kulturo opravlja naloge na področjih umetnosti, kulture, kulturne dediščine, filma, medijev in slovenskega jezika.

33. člen

(črtan)

34. člen

(ministrstvo za notranje zadeve)

Ministrstvo za notranje zadeve opravlja naloge na področjih javne varnosti in policije, upravnih notranjih zadev in migracij.

34.a člen

(ministrstvo za javno upravo)

Ministrstvo za javno upravo opravlja naloge na področjih javne uprave, sistemskega urejanja organiziranosti in delovanja javnega sektorja, sistema javnih uslužbencev, plačnega sistema v javnem sektorju, javnih naročil, volilne in referendumske zakonodaje, sistemskega urejanja splošnega upravnega postopka, sistemskega urejanja upravnih taks, upravnega poslovanja, upravljanja z informacijsko komunikacijskimi sistemi in zagotavljanja elektronskih storitev javne uprave, zagotavljanja delovanja državnega portala eUprava, varnih predalov, centralne storitve za spletno prijavo in elektronski podpis, dostopa do informacij javnega značaja, delovanja nevladnih organizacij, lokalne samouprave, kakovosti javne uprave, boljše zakonodaje ter odprave administrativnih ovir in naloge na področju sistemskega urejanja ravnanja s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti, centraliziranega ravnanja s stvarnim premoženjem države, načrtovanja in koordiniranja prostorskih potreb organov državne uprave ter drugih nalog na področju ravnanja s stvarnim premoženjem v skladu s predpisi ali aktom vlade.

35. člen

(ministrstvo za obrambo)

Ministrstvo za obrambo opravlja naloge na področjih obrambnega sistema, sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, vojnih invalidov, vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja ter vojnih grobišč.

36. člen

(črtan)

37. člen

(ministrstvo za pravosodje)

Ministrstvo za pravosodje opravlja naloge na področjih organizacije in statusa sodišč, državnega tožilstva, državnega pravobranilstva, ustavnega sodišča in varuha človekovih pravic, nadzora nad poslovanjem državnega tožilstva in državnega pravobranilstva ter druge vrste z zakonom določenih pravosodnih nadzorov, civilnega in kaznovalnega prava, sistemskega urejanja omejevanja korupcije, sodnih postopkov, alternativnega reševanja sporov, pravosodne uprave, odvetništva, notariata, izvrševanja kazenskih sankcij, varstva osebnih podatkov, mednarodne pravne pomoči in mednarodnega pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah, usmerjanja ministrstev glede izvrševanja sodb mednarodnih sodišč, preučevanja in načrtovanja uveljavljanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin, e-pravosodja ter naloge na področju načrtovanja in koordiniranja prostorskih potreb pravosodnih organov in vodenje investicij za potrebe teh organov.

38. člen

(ministrstvo za infrastrukturo)

Ministrstvo za infrastrukturo opravlja naloge na področjih železniškega, zračnega, pomorskega prometa, plovbe po celinskih vodah in cestnega prometa, razen nadzora varnosti cestnega prometa, naloge na področjih prometne infrastrukture in žičniških naprav, naloge na področju energetike, rudarstva ter naloge na področju učinkovite rabe in obnovljivih virov energije.

38.a člen

(ministrstvo za okolje in prostor)

Ministrstvo za okolje in prostor opravlja naloge na področjih varovanja okolja, ohranjanja narave, upravljanja voda, podnebnih sprememb, ravnanja z odpadki in učinkovite rabe virov, celovite presoje vplivov na okolje, ravnanja z gensko spremenjenimi organizmi, sistemskega urejanja gospodarskih javnih služb, javnih služb varstva okolja, javnih služb ohranjanja narave, javnih služb urejanja voda, jedrske varnosti, varstva pred ionizirajočimi sevanji, opozarjanja in odprave posledic naravnih nesreč in investicij v okoljsko ter vodno infrastrukturo in naloge na področju prostorskega in urbanega razvoja, spremljanja stanja in trendov v prostoru, razvoja, spodbujanja in promocije urejanja prostora, zemljiške politike, državnega, regionalnega in občinskega prostorskega načrtovanja, graditve objektov ter stanovanjske politike.

39. člen

(ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport)

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport opravlja naloge na področjih predšolske vzgoje, osnovnega, srednjega, višjega in visokega šolstva, izobraževanja odraslih, znanosti, raziskovanja, športa in mladine.

39.a člen

(črtan)

40. člen

(ministrstvo za zdravje)

Ministrstvo za zdravje opravlja naloge na področjih javnega zdravja, zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja, zdravstvene dejavnosti, kemijske varnosti, varstva pred sevanji, zdravil in medicinskih pripomočkov, prehranskih dopolnil, živil za posebne prehranske oziroma zdravstvene namene, proizvodnje in prometa materialov, ki prihajajo v stik z živili, njihove uporabe v postopkih proizvodnje in distribucije prehranskih dopolnil ter živil za posebne prehranske oziroma zdravstvene namene, pitne vode, živil oziroma hrane v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu z vidika preprečevanja in obvladovanja nalezljivih bolezni.

41. člen

(ministrstvo za zunanje zadeve)

Ministrstvo za zunanje zadeve opravlja naloge na področjih zunanjih zadev države, gospodarske diplomacije, vključno z usklajevanjem in uveljavljanjem ter zaščito gospodarskih interesov države v tujini, konzularne zaščite in mednarodnega prava, vključno s sklepanjem mednarodnih pogodb, mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, evropskih zadev ter usklajevanja stališč in sodelovanja z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

42. člen

(naloge ministrstev in organov v sestavi)

Naloge ministrstev lahko podrobneje določi vlada z uredbo.

Vlada z uredbo iz 21. člena tega zakona o ustanovitvi organov v sestavi določi tudi delovna področja organov v sestavi.

V. TERITORIALNA ORGANIZACIJA UPRAVE

43. člen

(upravne enote ter druge oblike teritorialne organiziranosti)

Za opravljanje upravnih nalog, ki jih je zaradi njihove narave potrebno organizirati teritorialno, delujejo upravne enote.

Območja upravnih enot določi vlada z uredbo. Območja upravnih enot se določijo tako, da je zagotovljeno racionalno in učinkovito opravljanje upravnih nalog. Območje upravne enote praviloma obsega območje ene ali več lokalnih skupnosti.

Če zakon tako določa, se opravljanje upravnih nalog, ki jih je zaradi njihove narave potrebno organizirati teritorialno, zagotavlja v območnih enotah, izpostavah oziroma drugače imenovanih dislociranih enotah ministrstev oziroma organov v njihovi sestavi.

44. člen

(pristojnosti upravnih enot)

Upravne enote odločajo na prvi stopnji v upravnih stvareh iz državne pristojnosti, če z zakonom za posamezne upravne stvari ni določeno drugače.

Upravne enote opravljajo tudi druge upravne naloge iz državne pristojnosti, določene z zakoni, ki urejajo posamezna področja.

45. člen

(notranja organizacija upravne enote)

Notranjo organizacijo upravne enote določi načelnica oziroma načelnik (v nadaljnjem besedilu: načelnik) upravne enote s soglasjem vlade.

46. člen

(načelnik upravne enote)

Upravno enoto vodi načelnik, ki se imenuje v skladu z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev.

47. člen

(naloge načelnika upravne enote)

Načelnik upravne enote predstavlja upravno enoto, izdaja odločbe v upravnem postopku na prvi stopnji, koordinira delo notranjih organizacijskih enot, zagotavlja opravljanje strokovnih in drugih nalog, ki so skupne notranjim organizacijskim enotam, opravlja druge organizacijske naloge v zvezi z delovanjem upravne enote, odloča o pravicah ter dolžnostih in delovnih razmerjih delavcev v upravni enoti in o drugih kadrovskih vprašanjih ter skrbi za sodelovanje z lokalnimi skupnostmi z območja upravne enote.

48. člen

(strokovno vodstvo ministrstev)

Upravna enota opravlja zadeve s svojega delovnega področja pod strokovnim vodstvom ministrstev, na katerih delovno področje sodijo posamezne zadeve.

49. člen

(razmerja med resornimi ministrstvi in upravnimi enotami)

Ministrstva, vsako na svojem delovnem področju:

-        dajejo upravnim enotam usmeritve, strokovne napotke in drugo strokovno pomoč za izvrševanje nalog iz svoje pristojnosti,

-        dajejo upravnim enotam obvezna navodila za izvrševanje nalog s svojih upravnih področij,

-        spremljajo organizacijo dela v upravni enoti oziroma v ustrezni notranji organizacijski enoti, usposobljenost uslužbencev za opravljanje nalog in učinkovitost dela pri reševanju upravnih stvari,

-        nadzorujejo izvrševanje upravnih nalog v upravni enoti,

-        lahko naložijo upravni enoti, da v mejah svojih pristojnosti opravi določene naloge ali sprejme določene ukrepe ter o tem poroča.

Načelnik upravne enote mora ravnati v skladu z usmeritvami, strokovnimi napotki in obveznimi navodili ministrstva, pristojnega za ustrezno delovno področje.

50. člen

(poročanje ministrstvom)

Načelnik upravne enote mora redno poročati ministrstvu, pristojnemu za upravo, in resornim ministrstvom o izvrševanju nalog upravne enote.

Poročanje ministrstvu, pristojnemu za upravo, zajema celotno delovanje upravne enote, poročanje resornim ministrstvom pa zajema izvrševanje nalog na njihovih delovnih področjih.

51. člen

(nadzor ministrstev)

Če ministrstvo, pristojno za določeno upravno področje, ugotovi, da upravna enota ne izvršuje nalog iz pristojnosti ministrstva oziroma jih ne izvršuje pravilno ali pravočasno, mora na to opozoriti načelnika upravne enote in mu naložiti, da zagotovi izvrševanje teh nalog oziroma da odpravi ugotovljene nepravilnosti v roku, ki mu ga določi.

Če načelnik upravne enote ne ravna v skladu z opozorilom ministrstva, lahko ministrstvo neposredno opravi posamezno nalogo iz pristojnosti upravne enote. Ministrstvo mora neposredno opraviti posamezno nalogo iz pristojnosti upravne enote, če bi zaradi tega utegnile nastati škodljive posledice za življenje ali zdravje ljudi, za naravno oziroma življenjsko okolje ali premoženje.

52. člen

(odločanje o pritožbi)

Ministrstvo, pristojno za določeno upravno področje, odloča o pritožbi zoper odločbo ali drug posamični akt, ki ga je v upravnih stvareh na prvi stopnji izdala upravna enota.

Če je v ministrstvu za določeno upravno področje ustanovljen organ v sestavi, odloča o pritožbi zoper odločbo ali drug posamični akt, ki ga je na prvi stopnji izdala upravna enota, organ v sestavi. (prenehal veljati)

53. člen

(razmerja med ministrstvom, pristojnim za upravo, in upravnimi enotami)

Ministrstvo, pristojno za upravo:

-        nadzoruje organizacijo dela in učinkovitost upravne enote v celoti,

-        spremlja usposobljenost delavcev na delovnih mestih, na katerih se ne opravljajo upravne naloge iz delovnih področij drugih ministrstev,

-        daje upravni enoti usmeritve in navodila za izboljšanje organizacije, učinkovitosti in kakovosti dela,

-        predlaga vladi izdajo soglasja k notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v upravni enoti,

-        usklajuje reševanje kadrovskih, finančnih, prostorskih, materialnih in drugih podobnih vprašanj v zvezi z delom upravnih enot.

Načelnik upravne enote za svoje delo in delo upravne enote odgovarja ministru, pristojnemu za upravo. Minister, pristojen za upravo, kot predstojnik načelnika upravne enote s splošnim aktom uredi način uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja načelnikov upravnih enot.

Usmeritve in obvezna navodila ministrstev iz 49. člena tega zakona so za upravne enote zavezujoča, če z njimi z vidika organizacijskih, kadrovskih, finančnih in drugih posledic za poslovanje upravne enote pisno soglaša minister, pristojen za upravo. V primeru spora odloči vlada.

Če ima podzakonski predpis, ki ga izda pristojni minister, kadrovske, finančne ali druge posledice za poslovanje upravne enote, mora pred njegovo izdajo pristojni minister pridobiti pisno mnenje ministrstva, pristojnega za upravo. V primeru spora odloči vlada.

54. člen

(spor o pristojnosti med upravnimi enotami)

V sporih o pristojnosti med upravnimi enotami odloča ministrstvo, pristojno za upravo.

55. člen

(koordinacijski sosvet)

Za sodelovanje med upravno enoto, občinskimi upravami in območnimi enotami, izpostavami in drugimi dislociranimi organizacijskimi enotami ministrstev, organov v njihovi sestavi ter oseb javnega prava, katerih ustanovitelj je država in ki pretežno opravljajo upravne naloge, se za območje upravne enote ustanovi poseben koordinacijski sosvet, v katerem sodelujejo načelnik upravne enote, župani oziroma direktorji občinskih uprav (tajniki občin) ali od župana oziroma direktorja občinske uprave (tajnika občine) pooblaščeni predstavniki občinske uprave in vodje dislociranih enot tega odstavka.

Koordinacijski sosvet obravnava vprašanja v zvezi z organizacijo, učinkovitostjo in kakovostjo dela državne uprave na območju upravne enote z namenom zagotoviti čim bolj usklajeno delovanje javne uprave na tem območju in usklajeno reševanje organizacijskih, prostorskih, materialnih vprašanj, vprašanj splošnega poslovanja (poslovanja s strankami, poslovanja z dokumentarnim gradivom itd.) in drugih podobnih vprašanj. Načelnik upravne enote kot koordinator sosveta skupne predloge in vprašanja posreduje ministrstvu, pristojnemu za upravo, in ministrstvom, na katerih delovno področje se predlogi in vprašanja nanašajo.

VI. RAZMERJA MINISTRSTEV

1. Razmerja do vlade

56. člen

(razmerje med vlado in ministrstvi)

Ministrstva se morajo ravnati po političnih usmeritvah vlade.

Vlada lahko naloži ministrstvu, da prouči določeno vprašanje ali opravi določeno nalogo in ji o tem poroča.

57. člen

(poročanje o delu)

Ministrstva poročajo vladi o svojem delu, zlasti o stanju na njihovih upravnih področjih, o izvrševanju zakonov, drugih predpisov in usmeritev vlade, o ukrepih, ki so jih sprejeli, ter o njihovih učinkih.

58. člen

(predlogi, pobude in stališča)

Ministrstvo lahko daje vladi predloge in pobude za urejanje vprašanj z njegovih upravnih področij, ki so v pristojnosti vlade ali državnega zbora.

Ministrstvo lahko zahteva, da vlada zavzame stališče ali da mu da usmeritve za reševanje posameznih vprašanj z njegovih upravnih področij.

2. Medsebojna razmerja

59. člen

(sodelovanje ministrstev in drugih upravnih organov)

Ministrstva in drugi upravni organi morajo med seboj sodelovati v vseh skupnih vprašanjih.

Ministrstva in drugi upravni organi pri vzpostavljanju informacijskih sistemov, za katere so pristojni, sodelujejo z ministrstvom, pristojnim za upravljanje z informacijsko komunikacijskimi sistemi.

Ministrstva ustanavljajo skupna delovna telesa v zadevah, ki po svoji naravi zahtevajo sodelovanje več ministrstev.

Za obravnavo posameznih vprašanj oblikujejo ministrstva skupne delovne skupine ali organizirajo druge oblike medsebojnega sodelovanja.

60. člen

(usklajevanje predpisov)

Ministrstva morajo pri pripravljanju predpisov in drugih aktov medsebojno sodelovati oziroma si pred izdajo predpisa oziroma pred predložitvijo predpisa ali drugega akta vladi pridobiti mnenje drugih pristojnih ministrstev.

Če ministrstvo ne sprejme pomembnejših pripomb drugega ministrstva, mora ob predložitvi predpisa ali drugega splošnega akta o tem obvestiti vlado.

61. člen

(sporna vprašanja med ministrstvi)

Kadar je z zakonom določeno, da določeno odločitev sprejme posamezno ministrstvo v soglasju z drugim ministrstvom, pa med njima ni doseženo soglasje, mora ministrstvo, ki je pooblaščeno za sprejem odločitve, o spornem vprašanju obvestiti vlado in zahtevati, da o njem odloči.

Če se pri delu ministrstev pojavijo druga sporna vprašanja, odloči o tem sporu vlada, ki da usmeritve za njihovo rešitev.

62. člen

(vodenje nalog s področij več ministrstev)

Če posamezna naloga zadeva upravna področja dveh ali več ministrstev, prevzame vodenje take naloge ministrstvo, na katerega upravno področje sodi naloga po pretežnosti, druga ministrstva pa morajo pri tem sodelovati.

Če med ministrstvi ni doseženo soglasje, odloči o spornem vprašanju vlada.

63. člen

(usklajevanje dela več ministrstev)

Predsednik vlade lahko pooblasti ministra, da vodi ali usklajuje delo dveh ali več ministrstev pri oblikovanju politik in opravljanju izvršilnih nalog oziroma da vodi izvajanje določenega projekta vlade, ki sodi na upravna področja več ministrstev.

3. Razmerja do organov lokalnih skupnosti

64. člen

(nadzor ministrstev nad zakonitostjo aktov iz pristojnosti lokalnih skupnosti)

Ministrstva, vsako na svojem področju, pri opravljanju nadzorstva nad zakonitostjo dela organov lokalnih skupnosti nadzorujejo zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih izdajajo organi lokalnih skupnosti v zadevah iz pristojnosti lokalnih skupnosti.

Pristojno ministrstvo mora opozoriti organ lokalne skupnosti, ki je izdal akt, za katerega meni, da ni v skladu z ustavo in zakonom, mu predlagati ustrezne rešitve in določiti rok, v katerem mora organ lokalne skupnosti sporen akt uskladiti.

Če organ lokalne skupnosti v roku iz prejšnjega odstavka ne uskladi svojega predpisa z ustavo ali zakonom, mora ministrstvo predlagati vladi, da zahteva začetek postopka pred ustavnim sodiščem za oceno skladnosti predpisa lokalne skupnosti z ustavo oziroma zakonom.

65. člen

(opozorila ministrstva nadzornemu organu lokalne skupnosti)

Pristojno ministrstvo mora opozoriti organ lokalne skupnosti, ki nadzoruje delo uprave lokalne skupnosti, če ugotovi, da uprava lokalne skupnosti ne ravna v skladu z zakonom in drugim zakonitim predpisom, in mora predlagati ustrezne ukrepe.

66. člen

(nadzor ministrstev nad zakonitostjo pri prenesenih nalogah iz državne pristojnosti)

Ministrstva, vsako na svojem področju, opravljajo nadzorstvo nad zakonitostjo posamičnih upravnih aktov organov lokalnih skupnosti, kadar ti odločajo v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti.

O pritožbi zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz prenesene državne pristojnosti na prvi stopnji izdajajo organi lokalnih skupnosti, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje.

67. člen

(nadzor ministrstev nad primernostjo in strokovnostjo pri prenesenih nalogah iz državne pristojnosti)

V zadevah, ki jih na organe lokalnih skupnosti prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.

Pri izvajanju nadzorstva iz prejšnjega odstavka lahko pristojno ministrstvo da obvezno navodilo za organizacijo služb in sistemizacijo delovnih mest za opravljanje teh nalog ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.

Pristojno ministrstvo si zagotavlja pregled nad delom organov lokalnih skupnosti pri izvrševanju nalog iz državne pristojnosti; v ta namen zahteva od organov lokalnih skupnosti poročila, obvestila, mnenja in podatke ter njihovo obvezno sodelovanje.

68. člen

(opozorila upravne enote)

Upravna enota mora opozoriti pristojno ministrstvo, če ugotovi, da organi lokalnih skupnosti pri opravljanju nalog iz pristojnosti lokalnih skupnosti ravnajo nezakonito. Upravna enota mora prav tako opozoriti pristojno ministrstvo, če ugotovi, da organi lokalnih skupnosti pri nalogah iz državne pristojnosti, ki so prenesene na lokalne skupnosti, ravnajo neprimerno in nestrokovno.

69. člen

(strokovna pomoč)

Ministrstva dajejo organom lokalnih skupnosti strokovno pomoč s svojega delovnega področja pri prenesenih nalogah iz državne pristojnosti in pri nalogah iz pristojnosti lokalnih skupnosti.

70. člen

(ukrepi za odpravo nepravilnosti pri izvrševanju nalog iz državne pristojnosti)

Če ministrstvo ugotovi, da organ lokalne skupnosti ne izvršuje nalog iz državne pristojnosti, mora opozoriti organ lokalne skupnosti in mu z odločbo naložiti, da zagotovi izvrševanje teh nalog v roku, ki ga določi.

Če organ lokalne skupnosti nalog iz državne pristojnosti ne izvršuje pravilno in pravočasno, ga mora ministrstvo opozoriti na ugotovljene nepravilnosti ter mu določiti način in rok za njihovo odpravo.

V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko ministrstvo predlaga pristojnemu organu lokalne skupnosti tudi ukrepe zoper odgovorno uradno osebo.

71. člen

(prevzem pristojnosti za prenesene naloge iz državne pristojnosti)

Če organ lokalne skupnosti ne ravna v skladu z opozorilom ministrstva, lahko ministrstvo na stroške lokalne skupnosti neposredno opravi posamezno nalogo iz državne pristojnosti, ki bi jo moral opraviti organ lokalne skupnosti.

Ministrstvo mora neposredno opraviti posamezno nalogo iz pristojnosti organa lokalne skupnosti, če bi zaradi opustitve naloge utegnile nastati škodljive posledice za življenje ali zdravje ljudi, za naravno oziroma življenjsko okolje ali premoženje.

Če organ lokalne skupnosti kljub večkratnim opozorilom ne opravlja nalog iz državne pristojnosti, ki jih je na lokalno skupnost prenesla država, ali če jih ne izvršuje pravilno in pravočasno, lahko ministrstvo predlaga vladi, da začne postopek za odvzem prenesenih nalog.

4. Nadzor nad nosilci javnih pooblastil

72. člen

(nadzor nad nosilci javnih pooblastil)

Ministrstvo opravlja nadzor nad zakonitostjo splošnih in posamičnih pravnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil.

Splošni akti, izdani za izvrševanje javnih pooblastil, morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije. Nosilec javnega pooblastila je dolžan posredovati splošni akt iz prejšnjega odstavka za objavo pristojnemu ministrstvu.

Če ministrstvo meni, da je splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, neskladen z ustavo, zakonom ali podzakonskim predpisom, predlaga nosilcu javnega pooblastila, da o njem ponovno odloči in pri tem navede razloge za svoj predlog. Če nosilec javnega pooblastila vztraja pri svoji odločitvi, ministrstvo predlaga vladi, da zadrži objavo splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil.

Določbe tega člena se ne uporabljajo za javne agencije. Za nadzor nad javnimi agencijami se uporabljajo določbe splošnega zakona, ki ureja javne agencije, in zakonov, ki urejajo posamezne javne agencije.

5. Nadzor ministrstva, pristojnega za upravo

73. člen

(nadzor ministrstva, pristojnega za upravo)

Ministrstvo, pristojno za upravo, opravlja v upravnih organih in pri nosilcih javnih pooblastil nadzorstvo nad izvajanjem predpisov o upravnem poslovanju ter v upravah samoupravnih lokalnih skupnosti nadzorstvo nad izvajanjem predpisov o upravnem poslovanju v obsegu, v katerem ti predpisi zavezujejo samoupravne lokalne skupnosti.

Nadzorstvo opravljajo upravni inšpektorji.

Pooblastilo za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva izkazujejo upravni inšpektorji s službeno izkaznico. Obrazec službene izkaznice predpiše minister, pristojen za javno upravo.

Upravni inšpektor ima pravico do vstopa v prostore upravnega organa oziroma nosilca javnega pooblastila ter pravico do vpogleda v dokumentacijo, ki se nanaša na upravne postopke in upravno poslovanje, vključno s tajnimi podatki, osebnimi podatki, poslovnimi skrivnostmi, davčnimi tajnostmi in drugimi varovanimi podatki. Upravni organ mora zagotoviti upravnemu inšpektorju pogoje za delo in vse potrebne informacije. (prenehal veljati)

Upravni inšpektor o nadzoru sestavi zapisnik, ki se vroči predstojniku upravnega organa oziroma nosilca javnega pooblastila, pristojnemu ministru in ministru, pristojnemu za upravo. V zapisniku lahko upravni inšpektor predlaga ustrezne ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Na zapisnik ima predstojnik upravnega organa oziroma nosilca javnega pooblastila pravico ugovora v osmih dneh od dneva vročitve zapisnika. O ugovoru na zapisnik odloča minister, pristojen za upravo, ki lahko tudi predlaga predstojniku organa oziroma nosilca javnega pooblastila, pristojnemu ministru oziroma vladi ustrezne ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. (prenehal veljati)

VII. PREDPISI UPRAVE

74. člen

(predpisi in drugi akti ministrstva in splošni akti za izvrševanje javnih pooblastil)

Za izvrševanje zakonov, drugih predpisov državnega zbora, predpisov vlade ter predpisov Evropske unije ministri izdajajo pravilnike, odredbe in navodila.

Pravilnik, odredba ali navodilo se izda, če tako določa zakon ali uredba izdana za izvrševanje zakona ali če minister oceni, da je to potrebno za izvrševanje zakona ali predpisa Evropske unije.

S pravilnikom se podrobneje razčlenijo posamezne določbe zakona ali drugega predpisa.

Z odredbo se določijo ukrepi, ki imajo splošen pomen.

Z navodilom se predpiše način ravnanja.

Če vsebina pravilnika spada v delovno področje več ministrov, pristojni ministri skupaj izdajo pravilnik.

Če minister seznanja javnost z odločitvijo organa Evropske unije, ki učinkuje neposredno, to stori z naznanilom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Nosilci javnih pooblastil izdajajo splošne akte za izvrševanje javnih pooblastil, če tako določa zakon.

VIII. ELEKTRONSKO POSLOVANJE UPRAVE

74.a člen

(upravljanje informacijsko komunikacijskih sistemov državne uprave)

Ministrstvo, pristojno za javno upravo, je v državni upravi pristojno za upravljanje informacijsko komunikacijske infrastrukture, razvoj skupnih informacijskih rešitev ter njihovo tehnološko, procesno in organizacijsko skladnost s centralnim informacijsko komunikacijskim sistemom, izvajanje enotne informacijske varnostne politike ter načrtovanje in upravljanje vseh proračunskih virov na teh področjih.

Določba prejšnjega odstavka ne velja za informacijsko komunikacijske sisteme, namenjene področju obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, policije, interni informacijski sistem notranjih zadev, obveščevalno-varnostne dejavnosti, zunanjih zadev, preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma ter opravljanja plačilnega prometa za proračunske uporabnike.

Razvoj upravljanja z informacijsko komunikacijskimi sistemi državne uprave in upravljanje njihovih proračunskih virov usmerja svet za razvoj informatike, ki ga imenuje vlada.

Vlada določi podatkovne in tehnološke standarde, smernice za skupne informacijske rešitve in skupno varnostno politiko.

Ministrstvo, pristojno za javno upravo, zagotavlja storitve centralnega informacijsko komunikacijskega sistema, elektronsko podporo upravnim ter drugim postopkom in razvoj skupnih informacijskih rešitev za elektronsko poslovanje državnih organov, javnih agencij, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil.

Stroške uporabe storitev centralnega informacijsko komunikacijskega sistema za državne organe in centre za socialno delo krije državni proračun. Javne agencije, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil in ostali uporabniki storitve plačujejo v skladu s cenikom, ki ga določi minister, pristojen za upravo.

Organi državne uprave, organi lokalnih skupnosti ter druge pravne in fizične osebe, kadar na podlagi javnih pooblastil opravljajo upravne naloge, pri izvrševanju upravnih nalog vodijo elektronske evidence dokumentarnega gradiva s svojega delovnega področja. V elektronske evidence dokumentarnega gradiva se z namenom opravljanja upravnih nalog evidentira osebno ime oziroma firma subjekta dokumentarnega gradiva, naslov njegovega prebivališča oziroma sedež in morebitni elektronski naslov. Osebni podatki se iz evidence izbrišejo ob uničenju dokumentov ali ob njihovem izločanju, če niso na podlagi zakona, ki ureja arhivsko gradivo in arhive, opredeljeni kot arhivsko gradivo. V elektronskih evidencah dokumentarnega gradiva se evidentirajo tudi dokumenti v elektronski obliki oziroma fizični dokumenti, ki so pretvorjeni v elektronsko obliko. Elektronske evidence dokumentarnega gradiva se povezujejo s centralnim registrom prebivalstva in Poslovnim registrom Slovenije tako, da se na podlagi EMŠO, davčne ali matične številke, v postopkih, kjer so ti podatki obvezna sestavina vloge, v elektronske evidence dokumentarnega gradiva pri organu na posamezno zahtevo organa prenesejo podatki o osebnem imenu oziroma firmi in o naslovu stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedežu.

74.b člen

(črtan)

74.c člen

(črtan)

74.č člen

(centralni imenik)

Za upravljanje informacijsko-komunikacijske infrastrukture iz prvega odstavka 74.a člena tega zakona ministrstvo, pristojno za javno upravo, vzpostavi centralni imenik.

V centralnem imeniku se vodijo podatki o imenu, priimku, EMŠO in elektronskem naslovu javnih uslužbencev državne uprave ter naziv in naslov organa, kjer so javni uslužbenci zaposleni.

Centralni imenik se samodejno povezuje s centralno kadrovsko evidenco državne uprave, ki se vodi v sistemu MFERAC in je v upravljanju ministrstva, pristojnega za javno upravo.

Ta člen se ne uporablja za področja iz drugega odstavka 74.a člena tega zakona.

Osebni podatki se iz centralnega imenika izbrišejo ob prenehanju delovnega razmerja javnega uslužbenca.

Zakon o državni upravi – ZDU-1 (Uradni list RS, št. 52/02) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

75. člen

Koordinacijski sosveti se konstituirajo najkasneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.

76. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati zakonske določbe, ki določajo organe in organizacije v sestavi ministrstev ter urejajo njihova razmerja do ministrstev in njihovo notranjo organizacijo, razen določb zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94, 44/97, 87/97, 13/98 – odločba US, 87/2001 – ZMatD in 47/2002).

Na področjih, kjer je v zakonu iz prvega odstavka tega člena določeno, da organ v sestavi odloča v upravnem postopku na prvi in na drugi stopnji, najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona prevzame odločanje na drugi stopnji pristojno ministrstvo; ministrstvo prevzame tudi delavce ter ustrezne pravice proračunske uporabe, prostore, opremo in dokumentacijo. Od prevzema nalog po tem odstavku se za davčni organ po zakonu o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96, 87/97, 35/98 – odločba US, 82/98, 91/98, 1/99 – ZNIDC, 108/99, 37/2001 – odločba US in 97/2001) šteje tudi pristojno ministrstvo.

Organi in organizacije v sestavi ministrstev, ustanovljeni z zakonom o organizaciji in delovnem področju ministrstev (Uradni list RS, št. 71/94, 47/97, 60/99, 119/2000 – ZVRS-C, 30/2001 – ZTel in 30/2001) ali z drugim zakonom, po uveljavitvi tega zakona nadaljujejo z delom do uveljavitve uredbe iz 21. člena tega zakona. S tem dnem ti organi oziroma organizacije v sestavi ministrstev prenehajo delovati, razen tistih, za katere je z uredbo iz 21. člena tega zakona določeno drugače. Naloge organov in organizacij v sestavi ministrstev, ki prenehajo delovati v skladu z uredbo iz 21. člena tega zakona, prevzamejo pristojna ministrstva oziroma organi v sestavi ministrstev, določeni z uredbo iz 21. člena tega zakona.

Ne glede na določbe 74. člena tega zakona navodila in odredbe, izdani kot podzakonski predpisi, ostanejo v veljavi.

Zakonske določbe iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo do uveljavitve uredbe iz 21. člena tega zakona.

Ministrstvo oziroma organi v njegovi sestavi, ustanovljen z uredbo iz 21. člena tega zakona, s prevzemom nalog prevzamejo od organov in organizacij v sestavi delavce, pravice proračunske uporabe, obveznosti, dokumentacijo, prostore, opremo in inventar, ki se uporabljajo za izvajanje teh nalog.

77. člen

Uredbe na podlagi tega zakona sprejme vlada najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

Uredba iz 27. člena tega zakona, ki ureja skupna izhodišča za notranjo organizacijo organov državne uprave, se uskladi s tem zakonom najkasneje v devetih mesecih od njegove uveljavitve.

Uredbo iz 21. člena tega zakona o ustanovitvi organov v sestavi ministrstev vlada sprejme najkasneje v enem letu od uveljavitve tega zakona.

78. člen

Ministrstva morajo najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi uredbe iz 21. člena uskladiti splošne akte o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest z določbami tega zakona.

79. člen

Predstojnikom organov in organizacij v sestavi in njihovim namestnikom z dnem prenehanja delovanja organa oziroma organizacije preneha funkcija. Če izpolnjujejo pogoje, se jih zaposli brez javnega natečaja s prerazporeditvijo na ustrezna delovna mesta v ministrstvu.

80. člen

Državni sekretarji nadaljujejo z delom v skladu s 25.c členom zakona o vladi (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94 – ZODPM, 23/96, 47/97, 23/99 – ZSOVA, 119/2000 in 30/2001 – ZODPM-C) do prenehanja funkcije vlade po prvih parlamentarnih volitvah po uveljavitvi tega zakona.

Delavci v organih državne uprave z nazivom državni podsekretar nadaljujejo z delom z istim nazivom do prevedbe naziva v skladu z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev.

Generalni sekretarji ministrstev nadaljujejo z delom po določbah tega zakona.

Načelnike upravnih enot do uveljavitve zakona, ki ureja položaj javnih uslužbencev, imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra, pristojnega za upravo, v skladu z zakonom o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91, 18/91, 22/91, 2/91-I, 4/93, 18/94 – ZRPJZ, 70/97, 87/97 – ZPSDP in 38/99).

81. člen

Do uveljavitve zakona, ki bo uredil postopek podelitve javnega pooblastila, se za postopke javnega natečaja za pridobitev javnega pooblastila po tretjem odstavku 15. člena tega zakona smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja javna naročila, o javnem razpisu.

82. člen

Ob konstituiranju pokrajin ali najkasneje dve leti po njihovem konstituiranju se teritorialna organizacija državne uprave uskladi s teritorialno organizacijo lokalne samouprave.

83. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati:

-        zakon o organizaciji in delovnem področju ministrstev, razen določb 23. in 24. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev (Uradni list RS, št. 30/2001),

-        zakon o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odločba US, 29/95 – ZPDF in 80/99 – ZUP), razen določb o izvrševanju inšpekcijskega nadzorstva (določbe od 83. do 98. člena).

Z zaprisego ministrov po prvih parlamentarnih volitvah od uveljavitve tega zakona preneha veljati 25.c člen zakona o vladi; s tem dnem se začnejo uporabljati določbe 17. člena tega zakona.

84. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembi zakona o državni upravi – ZDU-1A (Uradni list RS, št. 56/03) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»2. člen

S 1. 7. 2003 Služba Vlade Republike Slovenije za strukturno politiko in regionalni razvoj prevzame od Ministrstva za gospodarstvo delovno področje regionalnega razvoja ter ustrezno število uslužbencev in ustrezne pravice proračunske uporabe, dokumentacijo, prostore in opremo.

3. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1B (Uradni list RS, št. 61/04) vsebuje naslednjo končno določbo:

»4. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1C (Uradni list RS, št. 123/04) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

8. člen

Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo se ustanovita z dnem prisege resornega ministra in s tem dnem tudi pridobita status proračunskega uporabnika.

Akti o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest se morajo uskladiti s tem zakonom najkasneje do 1. aprila 2005. Najkasneje do tega datuma pristojna ministrstva, vključno z ministrstvoma iz prejšnjega odstavka, in vladne službe prevzamejo naloge v skladu s tem zakonom, ustrezne javne uslužbence, opremo, prostore in pravice proračunske uporabe. Potek prevzema podrobneje ureja vlada.

Do dejanskega prevzema po prejšnjem odstavku ministrstva nadaljujejo z delom v skladu z dosedanjimi delovnimi področji, pri čemer:

-        minister za javno upravo ter minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo do začetka delovanja novih ministrstev vsebinsko usmerjata delo na delovnih področjih, ki bodo prešla v novi ministrstvi;

-        minister za gospodarstvo vodi delo Ministrstva za informacijsko družbo do prenehanja delovanja tega ministrstva in usmerja delo na področju energetike do dejanskega prenosa tega delovnega področja v Ministrstvo za gospodarstvo.

9. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1D (Uradni list RS, št. 93/05) vsebuje naslednjo prehodno in končni določbi:

»7. člen

Minister, pristojen za upravo, predpiše obrazec iz tretjega odstavka 3. člena tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

8. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o pečatih državnih organov v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 14/1990, 45/1990).

9. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP-E (Uradni list RS, št. 126/07) vsebuje naslednjo končno določbo:

»44. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1E (Uradni list RS, št. 48/09) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:

»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA

11. člen

Ministrstva v skladu s tem zakonom prevzamejo naloge, ustrezne javne uslužbence, opremo, prostore in pravice proračunske uporabe v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.

Akti o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ministrstev se morajo z določbami tega zakona uskladiti v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.

Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena Ministrstvo za gospodarstvo iz Ministrstva za okolje in prostor prevzame naloge, ustrezne javne uslužbence, opremo, prostore in pravice proračunske uporabe v roku šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

12. člen

Uredba o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 58/03, 45/04, 138/04, 52/05, 82/05, 17/06, 132/06, 41/07 in 64/08 – ZViS-F) in Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 58/03, 81/03, 109/03, 22/04, 43/04, 58/04 – popr., 138/04, 35/05, 60/05, 72/05, 112/05, 49/06, 140/06, 9/07, 101/07, 33/08, 66/08, 88/08 in 8/09) se uskladita s tem zakonom najkasneje v treh mesecih od njegove uveljavitve.

13. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP-G (Uradni list RS, št. 8/10) vsebuje naslednjo končno določbo:

»8. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije – ZVRS-F (Uradni list RS, št. 8/12) vsebuje naslednjo končno določbo:

»5. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1F (Uradni list RS, št. 21/12) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

14. člen

Akti o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest se uskladijo najkasneje do 1. aprila 2012.

15. člen

(1) Pristojna ministrstva v skladu s tem zakonom najkasneje do 1. aprila 2012 prevzamejo naloge, javne uslužbence, opremo, prostore, dokumentacijo in pravice proračunske porabe Urada Vlade Republike Slovenije za enake možnosti, Urada Vlade Republike Slovenije za verske skupnosti, Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti in Službe Vlade Republike Slovenije za podnebne spremembe (v nadaljnjem besedilu: prevzem vladne službe). Vlada Republike Slovenije s sklepom ugotovi, kdaj je prišlo do prevzema vladne službe.

(2) Vladne službe iz prejšnjega odstavka prenehajo z delom z dnem prevzema vladne službe.

(3) Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport do 1. aprila 2012 v skladu s tem zakonom prevzame naloge, javne uslužbence, opremo, prostore, dokumentacijo in pravice proračunske porabe na delovnih področjih informacijske družbe in elektronskih komunikacij.

(4) Ministrstvo za finance do 1. aprila 2012 v skladu s tem zakonom prevzame naloge, javne uslužbence, opremo, prostore, dokumentacijo in pravice proračunske porabe na delovnem področju strukturnih reform in programskega proračuna.

16. člen

Ministrstvo oziroma minister za notranje zadeve prevzame pristojnosti in naloge, ki jih ima ministrstvo oziroma minister, pristojen za pravosodje, v skladu z Zakonom o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11) in drugimi predpisi, v razmerju do državnega tožilstva.

17. člen

(1) Naloge, ki jih opravlja Urad Vlade Republike Slovenije za enake možnosti v skladu z Zakonom o enakih možnostih žensk in moških (Uradni list RS, št. 59/02 in 61/07 – ZUNEO-A), Zakonom o uresničevanju načela enakega obravnavanja (Uradni list RS, št. 93/07 – uradno prečiščeno besedilo) in drugimi predpisi, od prevzema vladne službe opravlja ministrstvo, pristojno za delo, družino in socialne zadeve.

(2) Zagovornik načela enakosti od prevzema vladne službe nadaljuje z delom pri ministrstvu, pristojnem za delo, družino in socialne zadeve.

(3) Določbe zakonov in drugih predpisov iz prvega odstavka tega člena se uskladijo s tem zakonom v enem letu od uveljavitve tega zakona.

18. člen

(1) Naloge, ki jih v skladu z zakoni in drugimi predpisi opravlja Urad Vlade Republike Slovenije za verske skupnosti, od prevzema vladne službe opravlja ministrstvo, pristojno za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.

(2) Naloge, ki jih v skladu z zakoni in drugimi predpisi opravlja Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti, od prevzema vladne službe opravlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

(3) Določbe zakonov in drugih predpisov iz prejšnjih odstavkov se uskladijo s tem zakonom v enem letu od uveljavitve zakona.

19. člen

V Zakonu o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11) se v tretjem odstavku 10. člena, v tretjem odstavku 17. člena in v prvem odstavku 146. člena beseda »pravosodje« nadomesti z besedilom »notranje zadeve«.

20. člen

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:

-        Sklep o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju Urada za enake možnosti (Uradni list RS, št. 12/01 in 126/03),

-        Sklep o ustanovitvi Urada Vlade Republike Slovenije za verske skupnosti (Uradni list RS, št. 72/93 in 22/07),

-        Sklep o organizaciji in delovnem področju Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti (Uradni list RS, št. 75/02) in

-        Odlok o ustanovitvi Službe Vlade Republike Slovenije za podnebne spremembe (Uradni list RS, št. 49/09).

(2) Akti iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do prevzema vladnih služb.

21. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1G (Uradni list RS, št. 47/13) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

12. člen

V Zakonu o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 38/10 – ZUKN, 8/12 in 21/13) se v prvem odstavku 8. člena sedma alineja spremeni tako, da se glasi:

»– notranje zadeve,«.

13. člen

V Zakonu o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 38/10 – ZUKN, 8/12 in 21/13) se četrti odstavek 25. člena spremeni tako, da se glasi:

»Kot vladna služba deluje tudi kabinet predsednika vlade. Če je predstojnik kabineta predsednika vlade direktor, ga imenuje in razreši predsednik vlade. Položaj mu preneha z razrešitvijo, odstopom ali s prenehanjem funkcije predsednika vlade, za postopek njegove izbire pa se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne uslužbence.«.

14. člen

V Zakonu o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12 in 15/13 – ZODPol) se v tretjem odstavku 10. člena, tretjem odstavku 17. člena in prvem odstavku 146. člena besedi »notranje zadeve« nadomestita z besedo »pravosodje«.

15. člen

V Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10 in 75/12) se v 18. členu in drugem odstavku 37. člena beseda »upravo« nadomesti z besedo »pravosodje«.

16. člen

Minister oziroma Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo z dnem uveljavitve tega zakona nadaljuje z delom kot minister oziroma Ministrstvo za notranje zadeve, z delovnimi področji v skladu s tem zakonom.

Ministrstvo oziroma minister, pristojen za pravosodje, prevzame pristojnosti in naloge, ki jih ima ministrstvo oziroma minister, pristojen za notranje zadeve, v skladu z Zakonom o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12 in 15/13 – ZODPol) in drugimi predpisi, v razmerju do državnega tožilstva.

17. člen

Uporabniki proračuna do ureditve v zakonu, ki ureja povračila stroškov v zvezi z delom in druge prejemke zaposlenih v javnem sektorju, podatke o višini izplačanih sredstev za regres za prehrano, nadomestilo za ločeno življenje, povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, regres za letni dopust, jubilejno nagrado, solidarnostno pomoč, odpravnino ob upokojitvi in terenski dodatek brezplačno posredujejo Agenciji Republike Slovenije za javno pravne evidence in storitve v skladu s tem zakonom in metodologijo, ki jo predpiše minister, pristojen za sistem plač v javnem sektorju.

Podatki iz prejšnjega odstavka so javnosti dostopni po vrstah povračil stroškov in drugih prejemkov za posameznega proračunskega uporabnika.

18. člen

Metodologijo iz prejšnjega člena predpiše minister, pristojen za sistem plač v javnem sektorju, najkasneje v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Uredbo iz drugega odstavka 74.a člena zakona sprejme vlada najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Strateško koordinacijo iz petega odstavka 74.a člena zakona imenuje vlada na predlog ministra, pristojnega za upravo, najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

19. člen

Akti o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest se uskladijo s tem zakonom najkasneje v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona. Najkasneje do izteka tega roka ministrstva prevzamejo naloge v skladu s tem zakonom, ustrezne javne uslužbence, opremo, dokumentacijo, prostore in pravice proračunske porabe v skladu z določbami zakona, ki ureja izvajanje državnega proračuna.

Ne glede na prejšnji odstavek Ministrstvo za kmetijstvo in okolje prevzame naloge v skladu s tem zakonom, sorazmerni del javnih uslužbencev, opreme, dokumentacije, prostorov in pravic proračunske porabe najkasneje do 1. januarja 2014. Najkasneje do tega datuma se s tem zakonom uskladita tudi akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Ministrstva za kmetijstvo in okolje ter Ministrstva za zdravje.

Uradnikom, ki so z dnem uveljavitve tega zakona na položaju generalnega direktorja v ministrstvu, z uveljavitvijo aktov iz prvega in drugega odstavka tega člena, ne glede na določbo četrtega odstavka 83. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF), položaji ne prenehajo, če se direktorati, ki jih vodijo, ustanovijo v vsebinsko enakem ali zmanjšanem obsegu v drugem ministrstvu.

Naloge na področjih uresničevanja ustavnih in zakonskih določil, ki zadevajo posebne pravice pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti ter spremljanja in skrbi za zaščito posebnih pravic v Sloveniji živeče romske skupnosti, ustrezne javne uslužbence, opremo, dokumentacijo, prostore in pravice proračunske porabe v skladu z določbami zakona, ki ureja izvajanje državnega proračuna, najkasneje v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona prevzame Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije. Najkasneje do izteka tega roka se s tem zakonom uskladijo akt, ki ureja Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije, in akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Ministrstva za notranje zadeve in Kabineta predsednika Vlade Republike Slovenije.

20. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembi Zakona o državni upravi – ZDU-1H (Uradni list RS, št. 12/14) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

2. člen

Naloge na področju evropske kohezijske politike najkasneje do 1. marca 2014 prevzame vladna služba, pristojna za evropsko kohezijsko politiko (v nadaljevanju: vladna služba). Do začetka delovanja vladne službe naloge na področju evropske kohezijske politike izvršuje Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

3. člen

Vlada Republike Slovenije sprejme akt o organizaciji in delovnem področju vladne službe najkasneje v tridesetih dneh od uveljavitve tega zakona.

4. člen

Ustrezne javne uslužbence, opremo, dokumentacijo in prostore prevzame vladna služba najkasneje do 1. marca 2014.

Do začetka uporabe rebalansa proračuna države, sprememb proračuna države oziroma novega proračuna države se sredstva za delovanje vladne službe zagotavljajo v finančnem načrtu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

5. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1I (Uradni list RS, št. 90/14) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

13. člen

V Zakonu o socialnem podjetništvu (Uradni list RS, št. 20/11) se v tretjem odstavku 5. člena besedilo »delo, družino in socialne zadeve« nadomesti z besedo »gospodarstvo«.

V tretjem odstavku 7. člena se besedilo »delo, družino in socialne zadeve« nadomesti z besedo »gospodarstvo«.

14. člen

V Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 – ZDU-1G in 50/14) se v 18. členu in drugem odstavku 37. člena beseda »pravosodje« nadomesti z besedo »sistemsko urejanje ravnanja s stvarnim premoženjem«.

15. člen

V Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 – uradno prečiščeno besedilo in 19/14) se v 22. točki prvega odstavka 2. člena, četrtem in obakrat v petem odstavku 3. člena, tretjem odstavku 12. člena, 5. točki prvega odstavka 29. člena, drugem odstavku 32. člena, sedmem odstavku 33. člena, trinajstem odstavku 41. člena, osmem odstavku 42. člena, tretjem odstavku 49. člena, prvem odstavku 67.a člena, prvem, drugem, tretjem in četrtem odstavku 77.a člena, prvem, tretjem in četrtem odstavku 106. člena ter sedmem odstavku 109. člena besedilo »ministrstvo, pristojno za finance« v uporabljenem sklonu nadomesti z besedilom »ministrstvo, pristojno za javna naročila« v ustreznem sklonu.

V trinajstem odstavku 41. člena se besedilo »minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za upravo«, v drugem odstavku 67.a člena besedilo »Minister, pristojen za finance«, v šestem odstavku 107. člena pa besedilo »Minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance« nadomesti z besedilom »minister, pristojen za javna naročila« z ustrezno začetnico.

16. člen

V Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 72/11 – uradno prečiščeno besedilo, 43/12 – odl. US, 90/12 in 19/14) se v 23. točki 2. člena, tretjem in obakrat v četrtem odstavku 3. člena, tretjem odstavku 17. člena, prvem odstavku 31. člena, 13. točki prvega odstavka 35. člena, sedmem odstavku 39. člena, v trinajstem odstavku 45. člena, tretjem odstavku 50. člena, prvem odstavku 67.a člena, prvem, drugem, tretjem in četrtem odstavku 81.a člena, prvem, tretjem in četrtem odstavku 104. člena ter sedmem odstavku 106. člena besedilo »ministrstvo, pristojno za finance« v uporabljenem sklonu nadomesti z besedilom »ministrstvo, pristojno za javna naročila« v ustreznem sklonu.«.

V trinajstem odstavku 45. člena se besedilo »minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za upravo«, v drugem odstavku 67.a člena besedilo »Minister, pristojen za finance,«, v osmem odstavku 104. člena pa besedilo »Minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance« nadomesti z besedilom »minister, pristojen za javna naročila« z ustrezno začetnico.

17. člen

V Zakonu o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (Uradni list RS, št. 90/12) se v 30. točki prvega odstavka 3. člena, tretjem odstavku 7. člena, 7. točki prvega odstavka 22. člena, osmem odstavku 32. člena, tretjem odstavku 40. člena, prvem, drugem, tretjem in četrtem odstavku 73. člena, drugem odstavku 81. člena, prvem, tretjem in četrtem odstavku 84. člena ter sedmem odstavku 86. člena besedilo »ministrstvo, pristojno za finance« v uporabljenem sklonu nadomesti z besedilom »ministrstvo, pristojno za javna naročila« v ustreznem sklonu.

V šestem odstavku 83. člena se besedilo »Minister ali ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance« nadomesti z besedilom »Minister, pristojen za javna naročila.

18. člen

V Zakonu o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D in 63/13) se v drugem odstavku 6. člena, prvem, drugem, obakrat v petem in šestem odstavku 19. člena, drugem odstavku 24. člena, četrtem odstavku 28. člena, drugem odstavku 37. člena, obakrat v petem odstavku 45. člena, tretjem odstavku 51. člena, obakrat v prvem in drugem odstavku 57. člena, prvem in drugem odstavku 58. člena, prvem in tretjem odstavku 59. člena in 9. točki prvega odstavka 78. člena besedilo »ministrstvo, pristojno za finance« v uporabljenem sklonu nadomesti z besedilom »ministrstvo, pristojno za javna naročila« v ustreznem sklonu.«.

19. člen

V obdobju do 1. januarja 2017 se izvede prehod na centralizirano ravnanje z nepremičnim premoženjem države. Centralizirano ravnanje z nepremičnim premoženjem države zajema:

-        nepremičnine, ki jih za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti ali v povezavi z njimi potrebujejo vlada, vladne službe, ministrstva in organi v njihovi sestavi, upravne enote in posredni proračunski uporabniki, ki jih določi vlada;

-        nepremičnine na območju mejnih prehodov;

-        nepremičnine, ki so kot zapuščina brez dedičev, ter nepremičnine, ki so zaradi omejitve dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč po predpisih o socialnem varstvu, postale last Republike Slovenije;

-        stanovanja iz pristojnosti Stanovanjske komisije Vlade Republike Slovenije, ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, in ministrstva, pristojnega za obrambo in

-        počitniške enote iz pristojnosti ministrstva, pristojnega za upravo, ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, in ministrstva, pristojnega za obrambo.

Ne glede na prejšnji odstavek Ministrstvo za javno upravo ne postane upravljavec naslednjih nepremičnin:

-        nepremičnin, ki jih za opravljanje posebnih nalog potrebujejo Slovenska obveščevalno-varnostna agencija, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, in ministrstvo, pristojno za obrambo;

-        nepremičnin, ki so skladno z veljavnimi predpisi posebnega pomena za obrambo države in vojaških službenih stanovanj;

-        nepremičnin, ki so skladno z veljavnimi predpisi posebnega pomena za zaščito, reševanje in pomoč;

-        nepremičnin, katerih upravljavec je določen s posebnim zakonom;

-        nepremičnin, ki so namenjene izvajanju nalog izvrševanja kazenskih sankcij;

-        nepremičnin, ki imajo na podlagi posebnih predpisov status javnega dobra, gospodarske javne infrastrukture, javne kulturne infrastrukture, in nepremičnin, ki se uporabljajo za kulturne namene;

-        nepremičnin, ki imajo status infrastrukture po drugih predpisih, in nepremičnin, ki so nujne za opravljanje javnih nalog, povezanih s to infrastrukturo, razen mejnih prehodov;

-        nepremičnin, ki jih za opravljanje javnih nalog potrebujejo javni zavodi, ki so posredni proračunski uporabniki, in drugi posredni proračunski uporabniki;

-        nepremičnin za potrebe diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v tujini;

-        nepremičnin, ki jih za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti ali v povezavi z njimi potrebujejo pravosodni organi in

-        nepremičnin, ki jih za opravljanje svojih nalog potrebujejo nevladni neposredni proračunski uporabniki.

Upravljavci nepremičnin iz prvega in drugega odstavka tega člena so o ravnanju z nepremičninami v svojem upravljanju in uporabi, v okviru aplikacij, ki so vzpostavljene na podlagi predpisov ali sklepov vlade, in so namenjene za spremljanje podatkov o nepremičninah in stroških povezanih z nepremičninami, dolžni ažurno sporočati podatke Ministrstvu za javno upravo.

V obdobju do 1. januarja 2017 Ministrstvo za javno upravo postopno postane upravljavec nepremičnega premoženja iz prvega odstavka tega člena in prevzame zaposlene, finančna sredstva ter arhivsko in dokumentarno gradivo, povezano s tem premoženjem, po časovnem zaporedju, ki ga določi vlada.

Do vzpostavitve centraliziranega ravnanja z nepremičnim premoženjem iz prvega odstavka tega člena Ministrstvo za javno upravo na podlagi pooblastila opravlja naloge vodenja investicij za potrebe dveh ali več organov državne uprave ali pravosodnih organov oziroma za potrebe posameznega organa državne uprave ali pravosodnega organa.

20. člen

V obdobju do 1. januarja 2018 Ministrstvo za javno upravo prevzema v upravljanje informacijsko komunikacijske sisteme državne uprave iz prvega odstavka spremenjenega 74.a člena, zaposlene in finančna sredstva, po časovnem zaporedju, ki ga določi vlada.

21. člen

Akti o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest se uskladijo s tem zakonom s 1. januarjem 2015.

S tem datumom ministrstva prevzamejo naloge v skladu s tem zakonom, ustrezne javne uslužbence, opremo, dokumentacijo in prostore.

22. člen

Od dne uveljavitve tega zakona Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nadaljujeta z delom kot isti proračunski uporabnik. Do začetka uporabe rebalansa proračuna države za leto 2015 se sredstva za delovanje prenesenih delovnih področij in novoustanovljenih ministrstev zagotavljajo v okviru ministrstev, katerih del so bila ta delovna področja pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 65/14).

23. člen

Uradnikom, ki so z dnem uveljavitve tega zakona na položaju generalnega direktorja v ministrstvu ali direktorja organa v sestavi ministrstva, z uveljavitvijo aktov iz 21. člena, ne glede na določbo četrtega odstavka 83. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF), položaji ne prenehajo, če se direktorati ali organi v sestavi ministrstva, ki jih vodijo, ustanovijo v vsebinsko enakem ali zmanjšanem obsegu v drugem ministrstvu ali v sestavi drugega ministrstva.

24. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1J (Uradni list RS, št. 51/16) spreminja 19. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1I (Uradni list RS, št. 90/14) tako, da se glasi:

»19. člen

V obdobju do 1. januarja 2017 se izvede prehod na centralizirano ravnanje z nepremičnim premoženjem države. Centralizirano ravnanje z nepremičnim premoženjem države zajema:

-        nepremičnine, ki jih za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti ali v povezavi z njimi potrebujejo vlada, vladne službe, ministrstva in organi v njihovi sestavi, upravne enote in posredni proračunski uporabniki, ki jih določi vlada;

-        nepremičnine na območju mejnih prehodov;

-        nepremičnine, ki so kot zapuščina brez dedičev, ter nepremičnine, ki so zaradi omejitve dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč po predpisih o socialnem varstvu, postale last Republike Slovenije;

-        stanovanja iz pristojnosti Stanovanjske komisije Vlade Republike Slovenije in

-        počitniške enote iz pristojnosti ministrstva, pristojnega za upravo.

Ne glede na prejšnji odstavek Ministrstvo za javno upravo ne postane upravljavec naslednjih nepremičnin:

-        nepremičnin, ki jih za opravljanje posebnih nalog potrebujejo Slovenska obveščevalno-varnostna agencija, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, in ministrstvo, pristojno za obrambo;

-        nepremičnin, ki so skladno z veljavnimi predpisi posebnega pomena za obrambo države;

-        nepremičnin, ki so skladno z veljavnimi predpisi posebnega pomena za zaščito, reševanje in pomoč;

-        nepremičnin, katerih upravljavec je določen s posebnim zakonom;

-        nepremičnin, ki so namenjene izvajanju nalog izvrševanja kazenskih sankcij;

-        nepremičnin, ki imajo na podlagi posebnih predpisov status javnega dobra, gospodarske javne infrastrukture, javne kulturne infrastrukture, in nepremičnin, ki se uporabljajo za kulturne namene;

-        nepremičnin, ki imajo status infrastrukture po drugih predpisih, in nepremičnin, ki so nujne za opravljanje javnih nalog, povezanih s to infrastrukturo, razen mejnih prehodov;

-        nepremičnin, ki jih za opravljanje javnih nalog potrebujejo javni zavodi, ki so posredni proračunski uporabniki, in drugi posredni proračunski uporabniki;

-        nepremičnin za potrebe diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v tujini;

-        nepremičnin, ki sestavljajo komplekse, ki se uporabljajo za protokolarne dogodke;

-        nepremičnin, ki jih za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti ali v povezavi z njimi potrebujejo pravosodni organi in

-        nepremičnin, ki jih za opravljanje svojih nalog potrebujejo nevladni neposredni proračunski uporabniki.

Upravljavci nepremičnin iz prvega in drugega odstavka tega člena so o ravnanju z nepremičninami v svojem upravljanju in uporabi, v okviru aplikacij, ki so vzpostavljene na podlagi predpisov ali sklepov vlade, in so namenjene za spremljanje podatkov o nepremičninah in stroških povezanih z nepremičninami, dolžni ažurno sporočati podatke Ministrstvu za javno upravo.

V obdobju do 1. januarja 2017 Ministrstvo za javno upravo postopno postane upravljavec nepremičnega premoženja iz prvega odstavka tega člena in prevzame zaposlene, finančna sredstva ter arhivsko in dokumentarno gradivo, povezano s tem premoženjem, po časovnem zaporedju, ki ga določi vlada.

Do vzpostavitve centraliziranega ravnanja z nepremičnim premoženjem iz prvega odstavka tega člena Ministrstvo za javno upravo na podlagi pooblastila opravlja naloge vodenja investicij za potrebe dveh ali več organov državne uprave ali pravosodnih organov oziroma za potrebe posameznega organa državne uprave ali pravosodnega organa.«.

ter vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

9. člen

Akti o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest se uskladijo s tem zakonom najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. Najpozneje v tem roku ministrstva prevzamejo naloge v skladu s tem zakonom, ustrezne javne uslužbence, opremo, dokumentacijo in prostore.

Do prve spremembe proračuna za leto 2016 oziroma proračuna za leto 2017 se sredstva za delovanje prenesenih delovnih področij zagotavljajo v okviru ministrstev, katerih del so bila ta delovna področja pred uveljavitvijo tega zakona.

Uradniku, ki je z dnem uveljavitve tega zakona na položaju generalnega direktorja v ministrstvu, z uveljavitvijo aktov iz prvega odstavka tega člena, ne glede na določbo četrtega odstavka 83. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF), položaj ne preneha, če se direktorat, ki ga vodi, ustanovi v vsebinsko enakem ali zmanjšanem obsegu v drugem ministrstvu.

10. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o državni upravi – ZDU-1K (Uradni list RS, št. 36/21) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:

»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA

4. člen

Akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstva za obrambo se uskladita s tem zakonom najpozneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona. Najpozneje v tem roku Ministrstvo za obrambo od Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prevzame naloge v skladu s tem zakonom, ustrezne javne uslužbence, opremo, dokumentacijo in prostore.

Do prve spremembe proračuna za leto 2021 se sredstva za delovanje prenesenega delovnega področja zagotavljajo v okviru Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, katerega del je bilo to delovno področje pred uveljavitvijo tega zakona.

5. člen

V obdobju do 1. januarja 2022 Ministrstvo za notranje zadeve postane upravljavec:

-        nepremičnin na območju mejnih prehodov.

Ne glede na prejšnji odstavek Ministrstvo za notranje zadeve ne postane upravljavec naslednjih nepremičnin:

-        nepremičnin, ki imajo status infrastrukture po drugih predpisih, in nepremičnin, ki so nujne za opravljanje javnih nalog, povezanih s to infrastrukturo, razen mejnih prehodov.

V obdobju do 1. januarja 2022 Ministrstvo za notranje zadeve postopno postane upravljavec nepremičnega premoženja iz prvega odstavka tega člena in prevzame zaposlene, začete investicije, finančna sredstva ter arhivsko in dokumentarno gradivo, povezano s tem premoženjem, po časovnem zaporedju, ki ga s posebnim dogovorom določita Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za notranje zadeve.

6. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o državni upravi – ZDU-1L (Uradni list RS, št. 82/21) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

3. člen

Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za notranje zadeve najpozneje v enem letu od uveljavitve tega zakona uredita prevzem zaposlenih, finančna sredstva ter dokumentacijo informacijsko strojne in programske opreme, po časovnem zaporedju, ki ga določi vlada.

4. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah Zakona o državni upravi – ZDU-1M (Uradni list RS, št. 189/21) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

3. člen

V Zakonu o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US, 81/15 in 40/17) se:

1.      v 9. členu v četrtem odstavku besedilo »Minister, pristojen za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: minister),« nadomesti z besedo »Vlada«;

2.      v 11. členu v devetem odstavku beseda »ministrstvu« nadomesti z besedilom »službi Vlade Republike Slovenije, pristojni za elektronske komunikacije,«;

3.      v 11.a členu v prvem, drugem, tretjem, četrtem, šestem, sedmem, osmem in devetem odstavku beseda »ministrstvo« v vseh sklonih in začetnicah nadomesti z besedilom »služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za elektronske komunikacije,« v ustreznem sklonu in z ustrezno začetnico;

4.      v 14. členu v petem odstavku besedilo »Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za infrastrukturo, in ministrom, pristojnim za prostor,« nadomesti z besedo »Vlada«, beseda »pravilnik« pa z besedo »uredbo«;

5.      v 24. členu v tretjem odstavku beseda »ministrstva« nadomesti z besedilom »službe Vlade Republike Slovenije, pristojne za elektronske komunikacije,«;

6.      v 26. členu v prvem odstavku beseda »ministra« nadomesti z besedilom »predstojnice oziroma predstojnika službe Vlade Republike Slovenije, pristojne za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: predstojnik službe),«;

7.      v 33. členu v šestem odstavku beseda »ministrstva« nadomesti z besedilom »službe Vlade Republike Slovenije, pristojne za elektronske komunikacije,«;

8.      v 62. členu v prvem odstavku besedilo »ministrstva, pristojnega za elektronske komunikacije« nadomesti z besedilom »službe Vlade Republike Slovenije, pristojne za elektronske komunikacije«;

9.      v 115. členu v drugem odstavku v 5. točki besedi »ministra in« nadomestita z besedilom »predstojnika službe in«;

10.   v 120. členu v četrtem odstavku besedilo »Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za socialne zadeve,« nadomesti z besedo »Vlada«;

11.   v 127. členu v petem odstavku besedilo »ministrstvo, pristojno za elektronske komunikacije« nadomesti z besedilom »služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za elektronske komunikacije«;

12.   v 134. členu v desetem odstavku besedilo »Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zaščito in reševanje, in ministrom, pristojnim za notranje zadeve,« nadomesti z besedo »Vlada«;

13.   v 135. členu v prvem odstavku besedi »ministra in« nadomestita z besedilom »predstojnika službe in«;

14.   v 160. členu v sedmem odstavku besedilo »Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, ministrom, pristojnim za obrambo, in direktorjem Slovensko obveščevalno-varnostne agencije« nadomesti z besedo »Vlada«;

15.   v 174. členu v drugem odstavku beseda »ministrstvo« nadomesti z besedilom »služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za elektronske komunikacije«;

16.   v 181. členu v prvem in tretjem odstavku beseda »ministra« nadomesti z besedama »predstojnika službe«;

17.   v 189.a členu v prvem odstavku za besedo »Ministrstva« doda besedilo »oziroma vladna služba«;

18.   v 190. členu v petem odstavku za besedo »ministrstvo« doda besedilo »oziroma vladna služba«, beseda »pristojno« pa nadomesti z besedo »pristojna«;

19.   v 226. členu v prvem odstavku beseda »ministra« nadomesti z besedilom »predstojnika službe Vlade Republike Slovenije, pristojne za elektronske komunikacije«, v drugem odstavku pa beseda »minister« z besedilom »predstojnik službe Vlade Republike Slovenije, pristojne za elektronske komunikacije«;

20.   v 230. členu v tretjem odstavku besedilo »minister oziroma predstavniki ministrstva, pristojnega za elektronske komunikacije« nadomesti z besedilom »predstojnik službe oziroma predstavniki službe Vlade Republike Slovenije, pristojne za elektronske komunikacije«.

4. člen

V Zakonu o elektronskem poslovanju na trgu (Uradni list RS, št. 96/09 – uradno prečiščeno besedilo in 19/15) se:

1.      v 14. členu v drugem odstavku besedilo »ministrstvo, pristojno za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo)« nadomesti z besedilom »službo Vlade Republike Slovenije, pristojno za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: služba)«, beseda »Ministrstvo« pa z besedo »Služba«;

2.      v 15. členu v naslovu člena beseda »ministrstva« nadomesti z besedo »službe«, v prvem, drugem, tretjem, četrtem in petem odstavku pa beseda »Ministrstvo« z besedo »Služba«;

3.      v 16. členu v drugem odstavku beseda »ministrstvu« nadomesti z besedo »službi«;

4.      v 17. členu v drugem odstavku beseda »ministrstvu« nadomesti z besedo »službi«;

5.      v 19. členu v tretjem odstavku beseda »ministrstvu« nadomesti z besedo »službi«, beseda »ga« pa z besedo »jo«.

5. člen

V Zakonu o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (Uradni list RS, št. 30/18 in 95/21 – ZInfV-A) se:

1.      v 5. členu v osmem odstavku besedilo »Minister, pristojen za informacijsko družbo (v nadaljnjem besedilu: minister),« nadomesti z besedilom »Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada)«;

2.      v 7. členu v petem odstavku beseda »Minister« nadomesti z besedo »Vlada«;

3.      v 9. členu:

-  v drugem odstavku besedilo »Ministrstvo, pristojno za informacijsko družbo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo)« nadomesti z besedilom »Služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za informacijsko družbo (v nadaljnjem besedilu: služba)«;

-  v tretjem odstavku beseda »Ministrstvo« nadomesti z besedo »Služba«;

4.      v 10. členu besedilo »organa, pristojnega za informacijsko družbo« nadomesti z besedilom »inšpekcije za informacijsko družbo«;

5.      v 11. členu:

-  v prvem odstavku besedilo »Organ, pristojen za informacijsko družbo« nadomesti z besedilom »Inšpekcija za informacijsko družbo«;

-  v drugem odstavku besedilo »Organ, pristojen za informacijsko družbo« nadomesti z besedo »Služba«;

-  v petem odstavku besedilo »Organ, pristojen za informacijsko družbo« nadomesti z besedo »Služba«;

-  v šestem odstavku beseda »Minister« nadomesti z besedo »Vlada«.

6.      v 12. členu:

-  v prvem odstavku pred besedo »Inšpektor« doda besedilo »(1)«,

-  doda novi drugi odstavek, ki se glasi:

»(2) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ni pritožbe, zagotovljeno pa je sodno varstvo v upravnem sporu.«.

6. člen

V Zakonu o digitalni radiodifuziji (Uradni list RS, št. 102/07, 85/10, 47/12 in 109/12 – ZEKom-1) se:

1.      v 33. členu v prvem odstavku besedilo »Ministrstvo, pristojno za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo)« nadomesti z besedilom »Služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: služba)«;

2.      v 34. členu v prvem in četrtem odstavku beseda »Ministrstvo« nadomesti z besedo »Služba«, v drugem odstavku pa beseda »ministrstvo« z besedo »služba«;

3.      v 35. členu beseda »Ministrstvo« nadomesti z besedo »Služba«.

7. člen

V Zakonu o pogojnem dostopu do zaščitenih elektronskih storitev (Uradni list RS, št. 43/04) se v 5. členu v četrtem odstavku besedilo »ministrstva, pristojnega za informacijsko družbo« nadomesti z besedilom »službe Vlade Republike Slovenije, pristojne za informacijsko družbo«.

8. člen

V Zakonu o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo in 41/11) se:

1.      v 5. členu:

-  v drugem odstavku v prvem stavku besedilo »minister oziroma ministrica, pristojen oziroma pristojna za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: minister)« nadomesti z besedilom »predstojnica oziroma predstojnik službe Vlade Republike Slovenije, pristojne za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: predstojnik službe)«, v drugem stavku pa beseda »minister« z besedama »predstojnik službe«;

-  v četrtem odstavku besedilo »Minister, pristojen za elektronske komunikacije,« nadomesti z besedama »Predstojnik službe«;

-  v šestem odstavku beseda »Minister« nadomesti z besedama »Predstojnik službe«;

2.      v 10. členu v tretjem odstavku besedilo »ministrstvo, pristojno za elektronske komunikacije,« nadomesti z besedilom »službo Vlade Republike Slovenije, pristojno za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: služba)«;

3.      v 14. členu besedilo »ministrstvo, pristojno za elektronske komunikacije« nadomesti z besedo »služba«.

9. člen

V Zakonu o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja (Uradni list RS, št. 121/21) se:

1.      v 42. členu besedilo »Ministrstvo, pristojno za informacijsko družbo« nadomesti z besedilom »Služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za informacijsko družbo«;

2.      v 49. členu:

-  v prvem odstavku besedilo »pristojno ministrstvo, pristojno za informacijsko družbo« nadomesti z besedilom »pristojna Služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za informacijsko družbo«;

-  v drugem odstavku besedilo »pristojen organ v sestavi ministrstva, pristojnega za informacijsko družbo« nadomesti z besedilom »pristojna inšpekcija za informacijsko družbo«;

-  v šestem odstavku besedilo »organ v sestavi ministrstva, pristojnega za informacijsko družbo« nadomesti z besedilom »inšpekcija za informacijsko družbo«;

3.      v 51. členu:

-  v prvem odstavku besedilo »organ v sestavi ministrstva, pristojnega za informacijsko družbo« nadomesti z besedilom »inšpekcija za informacijsko družbo«,

-  v drugem odstavku besedilo »pristojen organ v sestavi ministrstva, pristojnega za informacijsko družbo« nadomesti z besedilom »pristojna inšpekcija za informacijsko družbo«.

10. člen

V Zakonu o kritični infrastrukturi (Uradni list RS, št. 75/17) se v 3. členu 7. točka spremeni tako, da se glasi:

»7. Nosilci sektorjev kritične infrastrukture so posamezna ministrstva in službe Vlade Republike Slovenije, ki so odgovorni za delovna področja, na katera spada kritična infrastruktura, in Banka Slovenije.«.

11. člen

Naloge na področju verske svobode s 15. januarjem 2024 prevzame služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za verske skupnosti. V tem roku služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za verske skupnosti, od Ministrstva za kulturo prevzame dokumentacijo skupaj s sorazmernim delom sredstev, ki je v letu začetka uporabe 32.a člena zakona za ta namen zagotovljen v veljavnem finančnem načrtu Ministrstva za kulturo.

Naloge na področju informacijske družbe in elektronskih komunikacij petnajsti dan po uveljavitvi tega zakona prevzame Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo. V tem roku Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo od Ministrstva za javno upravo prevzame ustrezne javne uslužbence, opremo in dokumentacijo skupaj s sorazmernim delom sredstev, ki je v letu uveljavitve tega zakona za ta namen zagotovljen v veljavnem finančnem načrtu Ministrstva za javno upravo.

12. člen

Z dnem prevzema nalog v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za verske skupnosti, nadaljuje z vodenjem postopkov na področju prenesenih nalog, ki so se začeli pred prevzemom nalog.

Z dnem prevzema nalog v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo nadaljuje z vodenjem postopkov na področju prenesenih nalog, ki so se začeli pred prevzemom nalog.

13. člen

Podzakonski predpisi in drugi akti se s spremenjenimi določbami zakonov uskladijo v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Vlada Republike Slovenije sprejme akt o organizaciji in delovnem področju službe Vlade Republike Slovenije, pristojne za verske skupnosti, s 15. januarjem 2024.

Akt o organizaciji in delovnem področju Službe Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo se s spremenjenimi določbami zakonov uskladi v petnajstih dneh po uveljavitvi tega zakona.

Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Ministrstva za kulturo se s spremenjenimi določbami zakonov uskladi s 15. januarjem 2024.

Akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Ministrstva za javno upravo in Službe Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo se s spremenjenimi določbami zakonov uskladita v petnajstih dneh po uveljavitvi tega zakona.

14. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:

-        Pravilnik o določitvi vzorca izjave o dostopnosti glede skladnosti spletišč in mobilnih aplikacij z zahtevami glede dostopnosti in o metodologiji spremljanja skladnosti spletišč in mobilnih aplikacij (Uradni list RS, št. 34/19);

-        Pravilnik o vodenju in vsebini podatkov o komunikacijskih omrežjih in pripadajoči infrastrukturi, omrežnih priključnih točkah in drugih elektronskih komunikacijskih omrežjih (Uradni list RS, št. 19/18);

-        Pravilnik o enostavnih komunikacijskih objektih in vzdrževanju komunikacijskih objektov (uradni list RS, št. 77/13);

-        Pravilnik o kakovosti storitve za enotno evropsko telefonsko številko za klice v sili 112 in številko policije 113 (Uradni list RS, št. 17/18);

-        Pravilnik o kategorijah potrošnikov, ki so upravičeni do posebnih cenovnih opcij ali paketov (Uradni list RS, št. 105/13);

-        Pravilnik o opremi in vmesnikih za zakonito prestrezanje komunikacij (Uradni list RS, št. 89/13);

-        Pravilnik o službeni izkaznici pooblaščene osebe Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 11/15).

Predpisi iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do uveljavitve novih predpisov v skladu s spremenjenimi določbami zakonov.

15. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Določba 1. člena tega zakona se začne uporabljati 1. januarja 2024, do takrat se uporablja 32.a člen Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21 in 82/21).«.