Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o interventnih ukrepih za
pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 obsega:
-
Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri
omilitvi posledic epidemije COVID-19 – ZIUPGT (Uradni list RS, št. 112/21 z dne
13. 7. 2021),
-
Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023
– ZIPRS2223 (Uradni list RS, št. 187/21 z dne 1. 12. 2021),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o trgovini – ZT-1C (Uradni list
RS, št. 161/22 z dne 23. 12. 2022).
ZAKON
O INTERVENTNIH UKREPIH ZA POMOČ GOSPODARSTVU IN TURIZMU
PRI OMILITVI POSLEDIC EPIDEMIJE COVID-19 (ZIUPGT)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
I. DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) S tem zakonom se zaradi omilitve posledic epidemije
nalezljive bolezni COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: epidemija) spreminjajo in
dopolnjujejo določbe:
-
Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije
COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE, 203/20
– ZIUPOPDVE in 15/21 – ZDUOP),
-
Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala
epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 175/20, 203/20 – ZIUPOPDVE, 15/21 –
ZDUOP, 51/21 – ZZVZZ-O in 57/21 – odl. US),
-
Zakona o dajatvah za motorna vozila (Uradni list RS, št. 54/17).
(2) S tem zakonom se zaradi omilitve posledic epidemije
odstopa od določb:
-
Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije
COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE, 203/20
– ZIUPOPDVE in 15/21 – ZDUOP),
-
Zakona o trgovini (Uradni list RS, št. 24/08, 47/15 in 139/20),
-
Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 –
ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20),
-
Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno
prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15, 77/18, 59/19 in
72/19),
-
Zakona o rudarstvu (Uradni lis RS, št. 14/14 – uradno prečiščeno
besedilo in 61/17 – GZ),
-
Zakona o osebni izkaznici (Uradni list RS, št. 35/11 in 41/21).
(3) S tem zakonom se zaradi omilitve posledic epidemije
določajo tudi začasni ukrepi na področju gospodarstva, zlasti turizma,
gostinstva, industrije srečanj in dogodkov, ter na področjih dela, športa in
kulture.
II. DEL
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONOV
1. Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo
posledic epidemije COVID-19
2. člen
V Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo
posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20
– ZIUOPDVE, 203/20 – ZIUPOPDVE in 15/21 – ZDUOP) se v 36. členu v četrtem
odstavku besedilo »Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo
gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1)«
nadomesti z besedilom »iz šestega odstavka tega člena«.
V šestem odstavku se besedilo »(UL C št. 91 I z dne 20. 3.
2020, str. 1 in sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020, str. 1 ter sprememba
UL C št. 164 I z dne 13. 5. 2020, str. 3.)« nadomesti z besedilom »(UL C št. 91
I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Sporočilom Komisije Peta
sprememba začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob
izbruhu COVID-19 in sprememba Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o
uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno
zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št. 34 z dne 1. 2. 2021, str. 6)«.
Za šestim odstavkom se dodata nova sedmi in osmi odstavek, ki
se glasita:
»(7) Finančne spodbude se v skladu s tem členom upravičencem
lahko dodeljujejo do 31. decembra 2021.
(8) Ukrepi iz tega člena se lahko začnejo izvajati po njihovi
odobritvi s strani Evropske komisije.«.
2. Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega
vala epidemije COVID-19
3. člen
V Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega
vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št.175/20, 203/20 – ZIUPOPDVE, 15/21 –
ZDUOP, 51/21 – ZZVZZ-O in 57/21 – odl. US) se v 112. členu doda novi peti
odstavek, ki se glasi:
»(5) Ne glede na prejšnji odstavek upravičenec, ki je
uveljavil pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov za obdobje
od 1. januarja do 30. junija 2021 in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval
pogojev za njeno pridobitev ali je zahteval previsok znesek pomoči, o tem
obvesti FURS do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za
leto 2021 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja
2021, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti
za leto 2021, oziroma do roka za predložitev končnega obračuna po prenehanju
subjekta, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe.«.
Dosedanji peti, šesti in sedmi odstavek postanejo šesti,
sedmi in osmi odstavek.
4. člen
V 116. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Finančno nadomestilo iz tega člena se dodeli v obliki
pavšala glede na hektar zemljišča oziroma glave velike živine glede na
povprečje zadnjih treh let, pri dopolnilnih dejavnostih na kmetiji pa glede na
izpad dohodka v upravičenem obdobju pomoči iz sedmega odstavka tega člena,
opredeljenega v predpisu iz četrtega odstavka tega člena, glede na enako obdobje
v koledarskem letu 2019. Če vlagatelj ni imel dokončnega dovoljenja za
opravljanje dopolnilne dejavnosti v obdobju, ki je enako upravičenemu obdobju
pomoči v koledarskem letu 2019, se finančno nadomestilo dodeli v višini razlike
povprečnega dohodka in dohodka v upravičenem obdobju pomoči iz prejšnjega
stavka. Povprečni dohodek je zmnožek povprečnega mesečnega dohodka v obdobju od
dokončnosti dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti do datuma,
določenega s predpisom in števila mesecev upravičenega obdobja nadomestila iz
četrtega odstavka tega člena.«.
V četrtem odstavku se za besedo »postopek« dodata vejica in
besedilo »upravičeno obdobje nadomestila iz sedmega odstavka tega člena, rok za
vlaganje vlog«.
Šesti in sedmi odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(6) Finančno nadomestilo iz tega člena se dodeli v skladu s
Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo
gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1),
zadnjič spremenjenim s Sporočilom Komisije Peta sprememba začasnega okvira za
ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in sprememba
Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108
Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov
(UL C št. 34 z dne 1. 2. 2021, str. 6).
(7) Upravičeno obdobje pomoči po tem členu je od 1. oktobra
2020 do 11. oktobra 2021.«.
5. člen
V 117. členu se v prvem odstavku besedilo »30. junija 2021«
nadomesti z besedilom »31. decembra 2021«.
6. člen
V 118. členu se v četrtem odstavku besedilo »30. junija 2021«
nadomesti z besedilom »31. decembra 2021«.
3. Zakon o dajatvah za motorna vozila
7. člen
V Zakonu o dajatvah za motorna vozila (Uradni list RS, št.
54/17) se v 14. členu v prvem odstavku besedilo »enega leta« nadomesti z
besedilom »dveh let«.
III. DEL
ODSTOP OD DOLOČB DOLOČENEGA ZAKONA
1. Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo
posledic epidemije COVID-19
8. člen
Ne glede na šesti odstavek 35. člena Zakona o interventnih ukrepih
za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20,
152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE, 203/20 – ZIUPOPDVE in 15/21 – ZDUOP; v
nadaljnjem besedilu: ZIUOOPE) je ponudnik na področju turizma, pri kateremu se
bon unovči, poslovni subjekt, ki je na dan unovčenja bona:
-
vpisan v Poslovni register Slovenije in
-
vpisan v register nastanitvenih obratov, ki ga vodi Agencija Republike
Slovenije za javno pravne evidence in storitve, kot izvajalec dejavnosti
nastanitvenega obrata in
-
opravlja dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti Uredbe o
standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) po
Prilogi I: Standardna klasifikacija dejavnosti – SKD 2008 in Prilogi II:
Pojasnila k standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD 2008:
-
55.100 – Dejavnost hotelov in drugih podobnih nastanitvenih obratov,
-
55.201 – Počitniški domovi in letovišča,
-
55.202 – Turistične kmetije s sobami,
-
55.203 – Oddajanje zasebnih sob gostom,
-
55.204 – Planinski domovi in mladinska prenočišča,
-
55.209 – Druge nastanitve za krajši čas,
-
55.300 – Dejavnost avtokampov, taborov.
2. Zakon o trgovini
9. člen
(prenehal
veljati)
3. Zakon o vodah
10. člen
(1) Ne glede na tretji odstavek 162. člena Zakona o vodah
(Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12,
100/13, 40/14, 56/15 in 65/20; v nadaljnjem besedilu: ZV-1) se sredstva Sklada
za vode lahko porabljajo tudi za financiranje izvajanja javne službe iz 161.
člena ZV-1.
(2) Ukrep iz prejšnjega odstavka se izvaja v obdobju do 31.
decembra 2023.
4. Zakon o rudarstvu
11. člen
(1) Ne glede na 50. člen Zakona o rudarstvu (Uradni list RS,
št. 14/14 – uradno prečiščeno besedilo in 61/17 – GZ) se veljavnost rudarskih
pravic za izkoriščanje, ki so bile podeljene na podlagi zakona, ki ureja
rudarstvo, za katere koncesijska razmerja potečejo v letu 2021 ali v letu 2022,
podaljša na predlog koncesionarja za 18 mesecev.
(2) Koncesionarji iz prejšnjega odstavka morajo predlog za
sklenitev dodatka h koncesijski pogodbi vložiti najpozneje v enem mesecu od
uveljavitve tega zakona. S sklenitvijo dodatka h koncesijski pogodbi se za
enako obdobje, kot se podaljša koncesijsko razmerje, podaljša tudi veljavnost
rudarske pravice po samem zakonu. Koncesionarji morajo podpisani dodatek vrniti
ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, najpozneje v enem mesecu od vročitve.
(3) Koncesionarjem iz prvega odstavka tega člena, ki v roku
iz prejšnjega odstavka ne vložijo predloga za sklenitev dodatka h koncesijski
pogodbi, in koncesionarjem, ki v roku iz prejšnjega odstavka ministrstvu,
pristojnemu za rudarstvo, ne vrnejo podpisanega dodatka, se rudarska pravica in
koncesijsko razmerje ne podaljšata in prenehata v skladu z veljavno koncesijsko
pogodbo.
5. Zakon o davku na dodano vrednost
12. člen
(1) Ne glede na 41. člen Zakona o davku na dodano vrednost
(Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12,
83/12, 86/14, 90/15, 77/18, 59/19 in 72/19; v nadaljnjem besedilu: ZDDV-1) so
od 1. maja 2021 do 31. decembra 2021 dobave zaščitne in medicinske opreme (v
nadaljnjem besedilu: blago), vključno s pridobitvami tega blaga znotraj
Evropske unije, iz seznama blaga, ki ga določi Vlada Republike Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: Vlada) in za katerega velja oprostitev uvoznih dajatev in
davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV), ob uvozu, v zvezi s
Sklepom Komisije (EU) 2020/491 z dne 3. aprila 2020 o oprostitvi uvoznih
dajatev in oprostitvi plačila DDV za uvoz za blago, potrebno za spopadanje s
posledicami izbruha COVID-19 v letu 2020 (UL L št. 103 I z dne 3. 4. 2020, str.
1), zadnjič spremenjenim s Sklepom Komisije (EU) 2021/660 z dne 19. aprila 2021
o spremembi Sklepa (EU) 2020/491 o oprostitvi uvoznih dajatev in oprostitvi
plačila DDV za uvoz za blago, potrebno za spopadanje s posledicami izbruha
COVID-19 v letu 2020 (UL L št. 140 z dne 23. 4. 2021, str. 10), oproščene
plačila DDV, s pravico do odbitka DDV, če so kumulativno izpolnjeni naslednji
pogoji:
a)
blago je namenjeno za:
-
brezplačno razdeljevanje osebam, ki jih je prizadela epidemija, so temu
izbruhu izpostavljene ali se z njim spopadajo, s strani organov in organizacij
iz b) točke tega odstavka, ali
-
brezplačno uporabo za osebe, ki jih je prizadela epidemija, so temu
izbruhu izpostavljene ali se z njim spopadajo, pod pogojem, da blago ostane v
lasti organov in organizacij iz b) točke tega odstavka;
b)
blago je dobavljeno državnemu organu ali organizaciji, organu lokalne
skupnosti, drugi osebi javnega prava ali drugi organizaciji, ki se po predpisih
šteje za dobrodelno organizacijo, ali je blago dobavljeno za račun teh organov
in organizacij ali blago iz druge države članice Evropske unije pridobi druga
oseba za račun teh organov in organizacij.
(2) Blaga, za katerega je oprostitev DDV določena v drugi
alineji a) točke prejšnjega odstavka, ni dovoljeno odtujiti, dati v uporabo
drugemu ali ga kako drugače uporabiti za druge namene, razen za namene
spopadanja z epidemijo oziroma opravljanja zdravstvene dejavnosti, dokler DDV
ni plačan. DDV v tem primeru obračuna in plača subjekt iz druge alineje a)
točke prejšnjega odstavka po stopnji, ki za to blago velja po ZDDV-1 na dan, ko
se blago tako uporabi.
(3) Organi in organizacije iz b) točke prvega odstavka tega
člena, ki blaga z oprostitvijo plačila DDV po tem členu ne uporabljajo za
namene, za katere velja oprostitev plačila DDV na podlagi a) točke prvega
odstavka tega člena, so dolžni obračunati in plačati DDV po stopnji, ki za to
blago velja po ZDDV-1 na dan, ko se blago tako uporabi in tudi nastane
obveznost obračuna DDV po ZDDV-1.
(4) Če blago ostane v lasti organizacij, ki ne izpolnjujejo
več pogojev, zaradi katerih so bile upravičene do oprostitve plačila DDV, in se
blago brezplačno prenese na organizacijo, ki je sama upravičena do ugodnosti
oprostitve plačila DDV po tem členu, je oprostitev plačila DDV odobrena še
naprej, pod pogojem, da organizacija, na katero je bilo blago preneseno,
uporablja blago za namene iz a) točke prvega odstavka tega člena.
(5) Davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po
tem členu, se mora na računu sklicevati na člen tega zakona, ki določa
oprostitev plačila DDV, in razpolagati z izjavo kupca, da je blago namenjeno
uporabi iz a) točke prvega odstavka tega člena.
(6) Davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po
tem členu, mora davčnemu organu predložiti poročilo o opravljenih dobavah blaga
iz prvega odstavka tega člena, ki vsebuje naslednje podatke: identifikacijsko
številko za namene DDV, naziv ter naslov davčnega zavezanca, ki uveljavlja
oprostitev plačila DDV po tem členu, zaporedno številko, davčno številko ali
identifikacijsko številko, če je identificirana za namene DDV, osebe iz b)
točke prvega odstavka tega člena, ki je upravičena do oprostitve plačila DDV,
tarifno oznako kombinirane nomenklature carinske tarife blaga, ter vrednost, vrsto
in količino blaga.
(7) Davčni zavezanec poročilo iz prejšnjega odstavka sestavi
za koledarski mesec in ga predloži davčnemu organu v elektronski obliki prek
sistema eDavki najpozneje do zadnjega delovnega dne za pretekli koledarski
mesec.
(8) Davčni zavezanec, ki je pred uveljavitvijo tega zakona od
dobav blaga ali pridobitev blaga znotraj Evropske unije obračunal DDV za blago,
ki je oproščeno plačila DDV v skladu s prvim odstavkom tega člena, lahko
znižanje obračunanega DDV po izdanem računu iz preteklih davčnih obdobij za
dobave blaga, opravljene od 1. maja 2021 dalje, vključi v obračun DDV za davčno
obdobje, v katerem je popravil tak račun.
(9) Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka podatke o
dobavah, za katere je uveljavljal znižanje obračunanega DDV, vključi v poročilo
iz šestega odstavka tega člena.
(10) Davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV
po tem členu, mora voditi evidence o transakcijah v okviru te ureditve tako, da
je davčnemu organu omogočen nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem DDV.
6. Zakon o osebni izkaznici
13. člen
Ne glede na 9. člen Zakona o osebni izkaznici (Uradni list
RS, št. 35/11 in 41/21) lahko osebno izkaznico, izdano na podlagi Zakona o
osebni izkaznici (Uradni list RS, št. 35/11), ki ji je potekla veljavnost od
29. marca 2020, državljan Republike Slovenije do 31. decembra 2021 uporablja
kot javno listino za izkazovanje istovetnosti in državljanstva, če v tem času
ni spremenil na osebni izkaznici vpisanega osebnega imena, prebivališča, datuma
rojstva ali EMŠO, če mu ni prenehalo državljanstvo Republike Slovenije in če
fotografija na osebni izkaznici še izkazuje njegovo pravo podobo.
IV. DEL
ZAČASNI UKREPI
1. Povračilo nadomestila plače za skrajšani polni delovni čas
14. člen
(namen ukrepa)
(1) S tem zakonom se z namenom ohranitve delovnih mest zaradi
posledic epidemije in začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnih
razlogov ureja možnost odreditve dela s skrajšanim delovnim časom ob hkratni
delni napotitvi na začasno čakanje na delo delavca, ki ima sklenjeno pogodbo o
zaposlitvi za polni delovni čas, na način, da delodajalec delavcu zagotavlja
delo vsaj za polovični delovni čas (v nadaljnjem besedilu: odreditev dela s
skrajšanim delovnim časom).
(2) Delodajalec, ki delavcu skladno s prejšnjim odstavkom zagotavlja
delo za vsaj polovični delovni čas, lahko zaradi povračila izplačanega
nadomestila plače za preostali del delovnega časa do polnega delovnega časa, za
katerega je delavcu odrejeno čakanje na delo v deležu od 5 do 20 ur tedensko,
uveljavlja delno povračilo izplačanega nadomestila plače zaradi odreditve dela
s skrajšanim delovnim časom, določeno s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu:
delno povračilo nadomestila plače).
15. člen
(upravičeni delodajalec)
(1) Pravico do delnega povračila nadomestila plače po tem
zakonu lahko uveljavlja delodajalec, ki:
-
je pravna ali fizična oseba, ki je bila v Poslovni register Slovenije
vpisana pred 31. decembrom 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o
zaposlitvi za polni delovni čas, oziroma fizična oseba, ki opravlja kmetijsko
dejavnost in je bila najpozneje na dan 31. december 2020 vpisana v Register
kmetijskih gospodarstev, in
-
po njegovi oceni najmanj 10 odstotkov zaposlenim mesečno ne more
zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela in
-
mu je s predpisom Vlade omejeno ali onemogočeno opravljanje gospodarske
dejavnosti.
(2) Do delnega povračila nadomestila plače niso upravičeni
neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije oziroma
proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov ali odstopljenih
javnih virov je bil v letu 2020 višji od 70 odstotkov.
(3) Odreditev dela s skrajšanim delovnim časom na podlagi
tega zakona ni možna delavcu v času teka odpovednega roka.
(4) Pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim
delovnim časom se mora delodajalec o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom,
številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanju odreditve
posvetovati s sindikati pri delodajalcu, če sindikata pri delodajalcu ni, pa s
svetom delavcev, in pridobiti pisno mnenje sindikata oziroma sveta delavcev. Če
pri delodajalcu ni sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred
sprejetjem odločitve obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način.
(5) Če se spremenijo okoliščine odreditve dela s skrajšanim
delovnim časom, zlasti obseg dela s skrajšanim delovnim časom, število
zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanje odreditve, ki so bile
podlaga za sprejetje odločitve, je treba opraviti novo posvetovanje iz
prejšnjega odstavka.
(6) Delodajalec lahko ukrep uveljavlja po poteku treh mesecev
od dneva nastopa dela delavca po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi.
16. člen
(časovna omejitev)
(1) Delodajalec lahko posameznemu delavcu, s katerim ima
sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, odredi delo s skrajšanim
delovnim časom od 1. julija 2021 do 30. septembra 2021.
(2) Vlada lahko ukrep iz prejšnjega člena s sklepom podaljša
enkrat, za največ tri mesece, vendar ne dlje kot do 31. decembra 2021.
(3) V primeru podaljšanja ukrepa iz prejšnjega odstavka lahko
delodajalec delavcu odredi delo s skrajšanim časom najdlje do izteka obdobja,
navedenega v sklepu Vlade o podaljšanju ukrepa.
(4) Delodajalec uveljavlja delno povračilo nadomestila plače
mesečno za pretekli mesec, dokler izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena.
17. člen
(pravice in obveznosti delavcev)
(1) Delavec, ki mu je začasno odrejeno delo s skrajšanim
delovnim časom, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da
bi delal polni delovni čas, razen tistih, ki so drugače urejene s tem zakonom.
(2) V skladu s tem zakonom ima delavec v času začasno
odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom:
-
pravico do plačila za delo v času, ko dejansko dela,
-
za čas do polnega delovnega časa, ko v okviru odrejenega skrajšanega
delovnega časa ne dela, pravico do nadomestila plače, kot je določena z
zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja
dela iz poslovnega razloga,
-
pravico do odmora med delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na
delu,
-
obveznost, da na zahtevo delodajalca opravlja delo s polnim delovnim
časom.
(3) Če je delavec v času začasno odrejenega dela s skrajšanim
delovnim časom odsoten z dela v primerih, določenih z zakonom, ki ureja delovna
razmerja, ima mesečno pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z
zakonom, pri čemer se upošteva delovna obveznost delavca, kot je določena s
pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas. Osnova za višino nadomestila plače
se določi glede na plačo, ki bi jo delavec prejel, kot če bi delal polni
delovni čas.
(4) Delodajalec pisno odredi delavcu delo s skrajšanim
delovnim časom. V pisnem napotilu določi obseg skrajšanega delovnega časa, ki
ne sme biti krajši od polovice polnega delovnega časa, čas trajanja dela s
skrajšanim delovnim časom, razporeditev delovnega časa ali način razporeditve
delovnega časa, čas trajanja odmora med delom, višino povračila stroškov v
zvezi z delom, možnost in način poziva delavcu, da delo ponovno opravlja s
polnim delovnim časom ter višino nadomestila plače.
(5) Delavec se lahko v času odrejenega skrajšanega delovnega
časa v skladu z določbami zakona, ki ureja trg dela, prijavi v evidenco
iskalcev zaposlitve in se lahko vključi v ukrepe, ki se zagotavljajo
prijavljenim iskalcem zaposlitve.
(6) V času dela s polnim delovnim časom delavec ni zavezan
izvajati aktivnosti iz ukrepov aktivne politike zaposlovanja v skladu z
zakonom, ki ureja trg dela.
(7) Če se delavec na podlagi soglasja delodajalca vključi v
ukrepe iz petega odstavka tega člena, je ne glede na drugi odstavek tega člena
osnova za nadomestilo plače določena v višini, kot je določena v sedmem
odstavku 137. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13,
78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 –
ZPosS, 81/19 in 203/20 – ZIUPOPDVE; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1).
18. člen
(delavci s pravicami iz socialnih zavarovanj)
Delavca, ki je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in
prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju, ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi
predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, delodajalec ne
sme napotiti na delo s skrajšanim delovnim časom.
19. člen
(postopek uveljavljanja delnega povračila nadomestila plače)
(1) Delodajalec uveljavi pravico do delnega povračila
nadomestila plače po tem oddelku zakona z vlogo, ki jo vloži v elektronski
obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu:
ZRSZ) v 15 dneh od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom. V primeru
podaljšanja ukrepa na podlagi drugega odstavka 16. člena tega zakona, je mogoče
vlogo v roku iz prejšnjega stavka vložiti najpozneje do 31. decembra 2021.
(2) Pravice do delnega povračila nadomestila plače ne more
uveljavljati delodajalec:
-
če je nad njim uveden postopek stečaja ali ki se nahaja v likvidacijskem
postopku,
-
ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih
obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni
organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge.
(3) Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz
druge alineje prejšnjega odstavka tudi, če na dan vložitve vloge ni imel
predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja
za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge.
(4) Vlogi iz prvega odstavka tega člena delodajalec priloži:
-
pisno odredbo delavcu o skrajšanju polnega delovnega časa,
-
dokazilo o izpolnjevanju pogoja iz prve alineje prvega odstavka 15.
člena tega zakona in pisno izjavo, za katero kazensko in materialno odgovarja,
o nezmožnosti zagotavljanja dela delavcem iz druge alineje prvega odstavka 15.
člena tega zakona,
-
pisno izjavo, s katero se zaveže, da v obdobju delnega povračila
nadomestila plače in še mesec dni po tem obdobju ne bo kršil prepovedi
odpuščanja iz prve alineje drugega odstavka 21. člena tega zakona,
-
soglasje za objavo podatkov iz 23. člena tega zakona,
-
pisno izjavo, za katero kazensko in materialno odgovarja, da je delavcem
plačal plačo oziroma nadomestilo plače,
-
pisno izjavo, da ima na dan vložitve vloge plačane vse zapadle
obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti
v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, da ima na dan vložitve vloge
izpolnjene obveznosti iz naslova predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev
za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje
vloge in, da je zaposlenim na dan vložitve vloge izplačal vsa nadomestila
plače.
(5) Delodajalec, katerega zaposlitve so neposredno ali
posredno sofinancirane iz proračuna Republike Slovenije preko posebnih
programov in lahko uveljavlja delno povračilo nadomestila plače le v višini
razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo, v vlogi navede
delež financiranja iz proračuna Republike Slovenije v letu 2020.
(6) ZRSZ odloči o vlogi v 15 dneh od vložitve vloge s
sklepom. Zoper sklep ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
(7) Sklep o delnem povračilu nadomestila plače mora vsebovati
zlasti predmet, osnovo za izračun nadomestila plače, način izračuna delnega
povračila nadomestila plače, višino delnega povračila nadomestila plače,
vsebino zahtevkov za delno povračilo nadomestila plače in njihovih prilog,
razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja
sredstev, spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev sklepa ter nadzor nad
njegovim izvajanjem.
(8) Delno povračilo nadomestila plače, razen za delavce, za
katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu
izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer deseti dan
meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu.
(9) Delodajalcu pripada delno povračilo nadomestila plače za
dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost
dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.
(10) Delodajalec mora zahtevek za povračilo izplačanega
nadomestila plače za čas skrajšanega polnega delovnega časa po tem zakonu na
podlagi predhodno izdanega sklepa o povračilu nadomestila plače vložiti
najpozneje do 30. junija 2022.
(11) Če je delodajalec delavcem skrajšani delovni čas odredil
že pred uveljavitvijo tega zakona za obdobje od 1. julija 2021, vloži vlogo iz
prvega odstavka tega člena v 15 dneh od uveljavitve tega zakona.
20. člen
(višina delnega povračila nadomestila plače)
(1) Višina delnega povračila nadomestila plače iz drugega
odstavka 14. člena tega zakona s strani Republike Slovenije znaša 80 odstotkov
nadomestila plače in je omejena z višino polovice povprečne mesečne plače v
Republiki Sloveniji za leto 2020. V 80 odstotkov nadomestila plače, ki ga krije
Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki
delodajalca (bruto II).
(2) Delodajalec upravičenost do povračila izplačanega
nadomestila plače dokazuje z dokazili iz četrtega odstavka prejšnjega člena.
(3) Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik
proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež
prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2020 nižji od 70 odstotkov, lahko uveljavlja
delno povračilo nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu
njegovih prihodkov iz nejavnih virov.
21. člen
(obveznosti delodajalca)
(1) V obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače
mora delodajalec delavcem, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom,
redno izplačevati plačo in nadomestilo plače v sorazmernem delu glede na
odrejeni delež dela oziroma delnega začasnega čakanja na delo.
(2) Delodajalec ne sme:
-
v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače in še mesec dni
po tem obdobju začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega
razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom, ali
odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov,
razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred
uveljavitvijo tega zakona in delodajalec za te delavce ni uveljavil povračila
nadomestila plače po tem zakonu ali ZIUOOPE (kršitev prepovedi odpuščanja) in
-
v obdobju iz prejšnjega odstavka odrejati nadurnega dela, neenakomerno
razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi
z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.
(3) Delodajalec je dolžan voditi evidenco o izrabi delovnega
časa delavca, ki mu odredi delo s skrajšanim delovnim časom v skladu s tem
zakonom, na način, da je iz nje razviden čas prihoda in odhoda z dela. Čas
prihoda in odhoda z dela se mora vpisati v evidenco o izrabi delovnega časa ob
dejanskem prihodu in odhodu delavca z dela.
(4) Če delodajalec delavca pozove, da opravlja delo s polnim
delovnim časom, mora o tem predhodno obvestiti ZRSZ.
(5) Če delodajalec ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim
ali prejšnjim odstavkom tega člena ali če je v postopku uveljavljanja pravice
do delnega povračila nadomestila plače predložil neresnična dokazila iz
četrtega odstavka 19. člena tega zakona, mora prejeta sredstva v celoti vrniti.
(6) Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva po tem
zakonu, mora prejeta sredstva z zakonitimi zamudnimi obrestmi vrniti v celoti,
če začne postopke likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v
obdobju:
-
prejemanja sredstev in
-
po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja
sredstev.
(7) O vračilu prejetih sredstev na podlagi petega in
prejšnjega odstavka tega člena odloči ZRSZ z odločbo. Delodajalec mora sredstva
vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe. Zoper odločbo ZRSZ o vračilu prejetih
sredstev ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
(8) Delodajalec, ki je prejel delno povračilo nadomestila
plače na podlagi tega zakona, mora v primeru, da je od 1. januarja 2021 dalje
prišlo do izplačil dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih
deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost
poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021, o tem seznaniti
Finančno upravo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS) najpozneje v
dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti v 30 dneh od vročitve
odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva
prejema povračila nadomestila plače do dneva vračila.
(9) Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti vračila prejetih
sredstev iz prejšnjega odstavka izvaja FURS, ki za postopek nadzora smiselno
uporabi zakon, ki ureja davčni postopek.
(10) Če obveznost iz naslova vračila prejete pomoči v obliki
delnega povračila nadomestila plače ni plačana v roku, predvidenim s tem
zakonom, se prisilno izterja. Izvršbo opravi FURS po določbah zakona, ki ureja
davčni postopek.
22. člen
(izvajanje nadzora nad dodelitvijo povračila nadomestila
plače)
(1) ZRSZ opravlja nadzor nad dodelitvijo in izplačevanjem
povračila nadomestil plač po tem zakonu.
(2) Za potrebe dodeljevanja delnega povračila nadomestila
plače in izvajanje nadzora ima ZRSZ pravico brezplačno pridobivati podatke o
delavcih, za katere delodajalec prejme delno povračilo nadomestila plače, in
sicer osebno ime, EMŠO, zavarovalno podlago, dejanski in polni delovni čas ter
izplačane plače in plačane prispevke za socialno varnost, iz obstoječih zbirk
osebnih podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in FURS in od delodajalca
evidenco izrabe delovnega časa.
(3) Podatki, ki jih pridobi ZRSZ na podlagi prejšnjega
odstavka, se ne smejo pošiljati tretjim osebam, hranijo pa se deset let po
njihovi pridobitvi, razen v anonimizirani obliki za raziskovalne namene.
(4) Po preteku roka hrambe iz prejšnjega odstavka se podatki
blokirajo in obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje organov
javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim
arhivskim gradivom.
(5) Po blokiranju v skladu s prejšnjim odstavkom se podatki
iz drugega odstavka tega člena hranijo 30 let.
(6) ZRSZ ima pravico brezplačno pridobivati o delavcih, za
katere delodajalec prejme povračilo nadomestila plače, tudi davčno številko ter
druge podatke iz zbirk osebnih podatkov upravljalca Centralnega registra
prebivalstva, in sicer zgolj v obsegu, potrebnem za izvajanje nadzora nad
dodelitvijo in izplačevanjem povračila nadomestila plače po tem zakonu.
23. člen
(javna objava evidence prejemnikov sredstev)
Seznam prejemnikov povračila nadomestila plače po tem zakonu
in podatki o višini prejetega delnega povračila nadomestila plače predstavljajo
informacijo javnega značaja in so javno objavljeni na spletni strani ZRSZ.
24. člen
(inšpekcijski nadzor)
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem 15. do 23. člena tega
zakona opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s predpisi, ki
urejajo inšpekcijski nadzor.
25. člen
(pogoji dodelitve državne pomoči)
(1) Ukrep iz tega poglavja se izvaja v skladu s točko 3.10
Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo
gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1),
zadnjič spremenjenim s Sporočilom Komisije Peta sprememba začasnega okvira za
ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in sprememba
Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108
Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov
(UL C št. 34 z dne 1. 2. 2021, str. 6) (v nadaljnjem besedilu: Začasni okvir)
in se lahko začne izvajati po njegovi odobritvi s strani Evropske komisije.
(2) Skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stroškov,
ki se financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne sme preseči omejitev,
določenih s tem zakonom.
(3) Delno povračilo nadomestila plače je združljivo tudi z
drugimi ukrepi za podporo ohranjanju delovnih mest, če kombinirana podpora ne
povzroči prekomernega nadomestila za stroške plač posameznega delavca.
26. člen
(upravičenost do izvajanja ukrepa)
Delodajalci so upravičeni do izvajanja ukrepa odreditve dela
s skrajšanim delovnim časom tudi v primeru, če jim delno povračilo nadomestila
plače po tem zakonu ne bo dodeljeno ali zanj ne bodo zaprosili.
2. Začasni ukrepi na področju turizma
2.1 Pomoč za financiranje regresa za letni dopust
27. člen
(pomoč za financiranje regresa za letni dopust za leto 2021)
(1) Upravičenec do pomoči za financiranje regresa za letni
dopust za leto 2021 je pravna ali fizična oseba, ki je bila vpisana v Poslovni
register Slovenije do 31. maja 2021, in ki:
-
na dan uveljavitve tega zakona opravlja kot glavno dejavnost ali kot
dopolnilno dejavnost na kmetiji po Standardni klasifikaciji dejavnosti Uredbe o
standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) po
Prilogi I: Standardna klasifikacija dejavnosti – SKD 2008 in Prilogi II:
Pojasnila k standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD 2008 eno izmed naslednjih
dejavnosti:
11.050
|
Proizvodnja piva (mali proizvajalec piva skladno s
77. členom Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/16))
|
49.392
|
Obratovanje žičnic
|
55.
|
Gostinske nastanitvene dejavnosti (vključujoč vse
poddejavnosti pod 55)
|
56.
|
Dejavnost strežbe jedi in pijač (vključujoč vse
poddejavnosti pod 56)
|
59.140
|
Kinematografska dejavnost
|
77.110
|
Dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup
|
77.210
|
Dajanje športne opreme v najem in zakup
|
77.340
|
Dajanje vodnih plovil v najem in zakup
|
79.110
|
Dejavnost potovalnih agencij
|
79.120
|
Dejavnost organizatorjev potovanj
|
79.900
|
Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti
|
82.300
|
Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
|
85.510
|
Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na
področju športa in rekreacije
|
85.520
|
Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje na
področju kulture in umetnosti
|
86.220
|
Specialistična zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost – v
sklopu slovenskih naravnih zdravilišč
|
90.010
|
Umetniško uprizarjanje
|
90.020
|
Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje
|
90.040
|
Obratovanje objektov za kulturne prireditve
|
91.020
|
Dejavnost muzejev
|
91.040
|
Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih
vrednot
|
92.001
|
Dejavnost igralnic
|
93.110
|
Obratovanje športnih objektov
|
93.120
|
Dejavnosti športnih klubov
|
93.130
|
Obratovanje fitnes objektov
|
93.190
|
Druge športne dejavnosti
|
93.210
|
Dejavnost zabaviščnih parkov
|
93.292
|
Dejavnost smučarskih centrov
|
93.299
|
Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas
|
-
dejavnosti zaradi posledic epidemije ne more opravljati ali jo opravlja
v bistveno zmanjšanem obsegu skladno s tretjim odstavkom tega člena,
-
ima vsaj enega zaposlenega, ki je na dan uveljavitve tega zakona v
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 14. člena
Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12,
39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 –
ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19, 75/19, 139/20,
189/20 – ZFRO in 51/21; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) in
-
ni na dan 31. decembra 2019 podjetje v težavah skladno z 18. točko 2.
člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi
nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in
108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 21. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z
Uredbo Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št.
1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU)
št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in ustreznimi
prilagoditvami (UL L št. 215 z dne 7. 7. 2020, str. 3).
(2) Upravičenec ne more biti neposredni ali posredni
uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega
delež prihodkov iz javnih virov ali iz odstopljenih javnih virov je bil v letu
2020 višji od 70 odstotkov.
(3) Šteje se, da upravičenec zaradi posledic epidemije ne
more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, če
bodo prihodki upravičenca v letu 2021 zaradi posledic epidemije upadli za več
kot 20 odstotkov glede na leto 2019 oziroma 2020. Če ni posloval v celotnem
letu 2019, 2020 oziroma 2021, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki
se mu bodo povprečni mesečni prihodki leta 2021 znižali za več kot 20 odstotkov
glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019, 2020 oziroma 2021. Če v letu
2019 in 2020 ni posloval, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se
mu bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2021 znižali za več kot 20 odstotkov
glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2021 do 31. maja 2021. Če pogoj iz
tega odstavka ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč v skladu s 30.
členom tega zakona.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se pri izračunu upada
prihodkov od prodaje lahko upošteva prihodke od prodaje glede na povprečno
število zaposlenih ali prihodke od prodaje glede na vrednost osnovnih sredstev,
brez zemljišč, če je tak način upoštevanja prihodkov od prodaje za upravičenca
ugodnejši.
(5) Višina pomoči za financiranje regresa za letni dopust
znaša 1.024 eurov na zaposlenega. Višina pomoči se določi v sorazmernem delu
zneska iz prejšnjega stavka, če ima zaposleni skladno z ZDR-1 pravico do
regresa v sorazmernem delu. Pomoč za financiranje regresa se določi glede na
število zaposlenih vključenih v zavarovanje na podlagi 14. člena ZPIZ-2 na dan
uveljavitve tega zakona.
(6) Pomoč za financiranje regresa iz tega člena mora
upravičenec nameniti za izplačilo regresa za zaposlene, kot jim pripada skladno
z ZDR-1. Če upravičenec ne izplača regresa zaposlenim v roku, določenem v 131.
členu ZDR-1, mora vrniti prejeto pomoč iz tega člena.
(7) Za upravičenca, ki ugotavlja prihodke po pravilih
računovodenja, so prihodki od prodaje iz tega člena čisti prihodki od prodaje,
ugotovljeni po pravilih računovodenja.
(8) Upravičena višina pomoči za financiranje regresa za letni
dopust se ugotavlja na osnovi predloženih obračunov davčnega odtegljaja, na
katerih delodajalec prikaže izplačilo regresa, podatkov o zaposlenih pri
delodajalcu ali drugih dokazil.
28. člen
(izplačilo pomoči za financiranje regresa za letni dopust)
(1) Za izplačilo pomoči za financiranje regresa za letni
dopust upravičenec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero
izjavlja, da je oseba iz prvega odstavka prejšnjega člena in da je njegov upad
prihodkov od prodaje več kot 20 odstotkov skladno s tretjim odstavkom prejšnjega
člena.
(2) Upravičenec predloži izjavo iz prejšnjega odstavka od 1.
do 30. septembra 2021.
(3) FURS izplača pomoč za financiranje regresa za letni
dopust do 20. oktobra 2021.
29. člen
(zagotavljanje sredstev)
Sredstva za izplačilo pomoči za financiranje regresa za letni
dopust se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije oziroma iz sredstev,
pridobljenih iz proračuna Evropske unije.
30. člen
(vračilo pomoči)
(1) Upravičenec, ki je uveljavil pomoč za financiranje
regresa za letni dopust in naknadno ugotovi, da je zahteval previsok znesek
pomoči, o tem obvesti FURS najpozneje do 31. decembra 2021, in vrne znesek
prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Po poteku roka za plačilo do
plačila, se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti po Zakonu o predpisani
obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS, št. 11/07 – uradno prečiščeno
besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZPOMZO-1).
(2) Upravičenec, ki je uveljavil pomoč za financiranje
regresa za letni dopust in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njeno
pridobitev, o tem obvesti FURS najpozneje do roka za predložitev obračuna davka
od dohodkov pravnih oseb za leto 2021 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke
za obdobje drugega polletja 2021, oziroma do roka za predložitev obračuna davka
od dohodkov iz dejavnosti za leto 2021 oziroma do roka za predložitev končnega
obračuna po prenehanju subjekta, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od
vročitve odločbe. Po poteku roka za plačilo do plačila, se mu obračunavajo
zakonske zamudne obresti po ZPOMZO-1.
(3) Če obveznost iz naslova vračila prejete pomoči ni plačana
v roku, predpisanem s tem zakonom, se prisilno izterja. Izvršbo opravi FURS po
določbah zakona, ki ureja davčni postopek.
31. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem ukrepa iz 27. člena tega zakona in
izpolnjevanjem obveznosti vračila pomoči iz prejšnjega člena izvaja FURS, ki za
postopek nadzora smiselno uporabi zakon, ki ureja davčni postopek.
32. člen
(pogoji dodelitve državne pomoči)
Višina pomoči v upravičenem obdobju ne sme presegati najvišje
pomoči skladno s točko 3.1 Začasnega okvira in se lahko začne izvajati po
njegovi odobritvi s strani Evropske komisije.
2.2 Pomoč industriji srečanj in dogodkov
33. člen
(pomoč v obliki delnega povračila stroškov organizacije
srečanj in dogodkov)
(1) Pomoč v obliki delnega povračila stroškov organizacije
srečanj in dogodkov (v nadaljnjem besedilu tega poglavja: delno povračilo), kar
vsebuje kongresni turizem in organizacijo prireditev, koncertov in sejmov ter
drugih podobnih dogodkov (v nadaljnjem besedilu: dogodek), vključuje povračila
v višini 80 odstotkov upravičenih stroškov zaradi odpovedi ali 60 odstotkov
zaradi omejene izvedbe dogodkov iz tega člena. Skupni stroški dogodka morajo
znašati najmanj 10.000 eurov.
(2) Izvedba dogodka mora biti načrtovana v Republiki
Sloveniji v obdobju od vključno 1. avgusta 2021 do vključno 31. decembra 2021.
(3) Upravičeni stroški iz prvega odstavka tega člena so le
tisti stroški, ki so upravičencu iz 34. člena tega zakona nastali neposredno v
povezavi z organizacijo srečanj in dogodkov.
(4) Obdobje upravičenih stroškov za izvedbo dogodka iz tega
člena je od 13. marca 2020 do prepovedi oziroma omejitve dogodka zaradi
epidemije in predpisov, s katerimi je opravljanje gospodarske dejavnosti
onemogočeno ali omejeno.
(5) V osnovo za izračun višine delnega povračila iz prvega
odstavka tega člena se ne všteva davek na dodano vrednost.
34. člen
(pogoji in upravičenci)
(1) Delno povračilo lahko uveljavlja pravna ali fizična
oseba, ki organizira dogodek ali dogodke (v nadaljnjem besedilu: organizator
dogodkov) ali je prijavljen na sejmu kot razstavljavec (v nadaljnjem besedilu:
razstavljavec) v Republiki Sloveniji ter izpolnjuje naslednje pogoje:
-
je vpisan v Poslovni register Slovenije na dan oddaje vloge,
-
organizator dogodkov mora biti registriran za eno izmed naslednjih
dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti Uredbe o standardni
klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08):
-
55.100: Dejavnost hotelov,
-
79.110: Dejavnost potovalnih agencij,
-
79.120: Dejavnost organizatorjev potovanj,
-
79.900: Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti,
-
82.300: Organiziranje razstav, sejmov, srečanj,
-
90.020: Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje,
-
93.120: Dejavnosti športnih klubov,
-
93.190: Druge športne dejavnosti,
-
ni na dan 31. decembra 2019 podjetje v težavah skladno 18. točko 2.
člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi
nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in
108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 21. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z
Uredbo Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št.
1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU)
št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in ustreznimi
prilagoditvami (UL L št. 215 z dne 7. 7. 2020, str. 3), kar ne velja za mikro
in mala podjetja, ki uveljavljajo pomoč iz prejšnjega člena,
-
je kot organizator dogodka moral odpovedati ali omejeno izvesti dogodek
iz prvega odstavka prejšnjega člena zaradi epidemije in predpisov, s katerimi
je opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali omejeno, ali je kot
razstavljavec naknadno (po prijavi) s strani organizatorja prejel obvestilo o
odpovedi sejma zaradi epidemioloških razmer,
-
izjavlja, da njegovo delovanje ni v celoti ali delno financirano iz
drugih proračunskih virov,
-
mu ni bila pravnomočno izrečena sankcija globe za hujši davčni prekršek
ali prekršek, katerega narava je posebno huda, in ni bil pravnomočno obsojen na
nepogojno kazen zapora, razen kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti,
-
ni v postopkih zaradi insolventnosti ali postopkih prisilnega
prenehanja, kot jih določa zakon, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi
insolventnosti in prisilnega prenehanja, kar je razvidno iz evidence AJPES,
-
na dan oddaje vloge za izplačilo pomoči nima neporavnanih zapadlih
obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti,
ki jih v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, pobira davčni organ, višjih
od 50 eurov.
(2) Za potrebe preverjanja pogojev iz osme alineje prejšnjega
odstavka ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, podatke o tem, ali vlagatelj
vloge za pridobitev nepovratne pomoči za industrijo srečanj in dogodkov
izpolnjuje pogoj iz osme alineje prejšnjega odstavka, brezplačno pridobi iz
evidenc, ki jih vodi FURS.
(3) Upravičenec je upravičen do delnega povračila za dogodke
iz prejšnjega člena. Upravičenec ni upravičen do delnega povračila za naslednje
vrste dogodkov:
-
športne prireditve, ki se izvajajo v okviru državnih in mednarodnih lig
in prvenstev,
-
prireditve in dogodki, ki jih organizirajo politične stranke,
-
politični dogodki (kot so demonstracije, protesti, ipd.),
-
šolski dogodki in dogodki, povezani s šolo,
-
zasebni dogodki (poroke, obletnice, ipd.),
-
prireditve, katerih datum izvedbe je določen tako, da je že v času
nastanka stroškov organizacije srečanja ali dogodka ali oddaje vloge jasno, da
izvedba dogodka ali udeležba na dogodku zaradi sprejetih omejitev ni mogoča.
(4) Šteje se, da omejena izvedba dogodka pomeni, da:
-
se dogodka zaradi razlogov iz četrte alineje prvega odstavka tega člena
udeleži za vsaj 50 odstotkov manj udeležencev glede na kapacitete prostora,
kjer se dogodek organizira, ali glede na kalkulacije v izvedbenem načrtu dogodka,
-
se dogodek izvede v avdio-video izvedbi, kar pomeni, da se mora izvedba
dogodka zaradi ukrepov za zajezitev širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2
preseliti v virtualno okolje.
35. člen
(izplačilo sredstev)
Upravičenec mora za vsak dogodek posredovati ločeno vlogo na
ministrstvo, pristojno za gospodarstvo.
36. člen
(zagotavljanje sredstev)
Sredstva za izplačilo delnega povračila se zagotavljajo v
proračunu Republike Slovenije oziroma iz sredstev, pridobljenih iz proračuna
Evropske unije.
37. člen
(pogoji dodelitve državne pomoči)
Finančna pomoč iz 33. člena tega zakona se odobri v skladu s
točko 3.1 Začasnega okvira in se lahko začne izvajati po njegovi odobritvi s
strani Evropske komisije.
2.3 Pomoč filmski in avdiovizualni industriji
38. člen
(pomoč v obliki denarnih povračil)
(1) Pomoč v obliki denarnih povračil zajema povračilo
denarnih sredstev, ki ustrezajo vrednosti 25 odstotkov upravičenih stroškov,
neposredno porabljenih za produkcijo filmov in avdiovizualnih del s strani
upravičenih oseb, določenih v 39. členu tega zakona, v času od uveljavitve tega
zakona do 31. decembra 2021 na ozemlju Republike Slovenije (v nadaljnjem
besedilu tega poglavja: denarno povračilo).
(2) Upravičeni stroški iz prejšnjega odstavka so le tisti
stroški, ki so upravičeni osebi nastali neposredno v povezavi s produkcijo
posameznega filma oziroma avdiovizualnega dela, in so potrebni za produkcijo
tega filma oziroma avdiovizualnega dela. Med upravičene stroške ne štejejo:
-
notarske in odvetniške storitve,
-
reprezentančni stroški,
-
producentska provizija,
-
stroški nabave osnovnih sredstev.
(3) V osnovo za izračun višine denarnega povračila se ne
všteva davek na dodano vrednost.
39. člen
(pogoji in upravičenci)
(1) Denarno povračilo lahko uveljavlja vsaka pravna ali
fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
-
opravlja in je registrirana za eno izmed naslednjih dejavnosti po
Standardni klasifikaciji dejavnosti Uredbe o standardni klasifikaciji
dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08):
-
59.110: Produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj,
-
59.120: Post produkcijske dejavnosti pri izdelavi filmov, video filmov,
televizijskih oddaj,
-
ni na dan 31. decembra 2019 podjetje v težavah skladno z 18. točko 2.
člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi
nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in
108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 21. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z
Uredbo Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št.
1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU)
št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in ustreznimi
prilagoditvami (UL L št. 215 z dne 7. 7. 2020, str. 3), kar ne velja za mikro
in mala podjetja, ki uveljavljajo pomoč iz prejšnjega člena,
-
izjavlja, da se nastali stroški ne krijejo iz proračuna,
-
izjavlja, da delovanje ni v celoti ali delno financirano s strani
ministrstva, pristojnega za kulturo, Slovenskega filmskega centra, javne
agencije Republike Slovenije, ali iz kakšnih drugih proračunskih ali javnih
virov,
-
ji ni bila pravnomočno izrečena sankcija globe za hujši davčni prekršek
ali prekršek, katerega narava je posebno huda, in ni bila pravnomočno obsojena
na nepogojno kazen zapora, razen kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti,
-
ni v postopkih zaradi insolventnosti ali postopkih prisilnega
prenehanja, kot jih določa zakon, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi
insolventnosti in prisilnega prenehanja,
-
na dan oddaje vloge za izplačilo pomoči nima neporavnanih zapadlih
obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti,
ki jih v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, pobira davčni organ,
višjih od 50 eurov.
(2) Za potrebe preverjanja, ali vlagatelj vloge izpolnjuje
pogoj iz sedme alineje prejšnjega odstavka, ministrstvo, pristojno za kulturo,
podatke brezplačno pridobi iz evidenc, ki jih vodi FURS.
(3) Upravičenec je upravičen do denarnega povračila za
produkcijo filmov, namenjenih za kinematografsko predvajanje, in avdiovizualnih
del vseh zvrsti, namenjenih predvajanju v medijih, razen za avdiovizualna dela,
namenjena marketingu in ekonomski propagandi.
(4) Pri presoji upravičenosti do denarnega povračila se
upoštevajo naslednja merila:
-
kulturni pomen filma ali avdiovizualnega dela za Republiko Slovenijo ali
drugo državo članico Evropske unije;
-
uporaba produkcijskih ali postprodukcijskih kapacitet na območju
Republike Slovenije;
-
sodelovanje izvajalcev iz Republike Slovenije.
40. člen
(izplačilo sredstev)
(1) Upravičenec mora za vsak film ali avdiovizualno delo
poslati ločeno vlogo na ministrstvo, pristojno za kulturo, ki o pravici do
denarnega povračila odloči z odločbo po postopku javnega poziva, določenem v
zakonu, ki ureja uresničevanje javnega interesa za kulturo, ter v skladu s pogoji
in merili, določenimi v prejšnjem členu.
(2) Pogoji, merila, upravičeni stroški in postopek izvedbe
javnega poziva se podrobneje določijo v podzakonskem predpisu, ki ga sprejme
minister, pristojen za kulturo.
41. člen
(zagotavljanje sredstev)
Sredstva za izplačilo pomoči za filmsko in avdiovizualno
industrijo se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
42. člen
(pogoji dodelitve državne pomoči)
Finančna pomoč iz 38. člena tega zakona se odobri v skladu z
Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107
in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352 z
dne 24. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2020/972
z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1407/2013 v zvezi s
podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 v zvezi
s podaljšanjem njene veljavnosti in ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 215 z
dne 7. 7. 2020, str. 3).
2.4 Boni za izboljšanje gospodarskega položaja na področju
gostinstva, turizma, športa in kulture
43. člen
(bon za izboljšanje gospodarskega položaja na področju
potrošnje v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi)
(1) S tem zakonom se ureja bon z namenom odprave posledic
epidemije v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi za izboljšanje gospodarskega
položaja z vidika spodbujanja potrošnje v gostinstvu, turizmu, športu in
kulturi (v nadaljnjem besedilu: bon). Bon je unovčljiv za storitve s področja
gostinstva, turizma, športa in kulture, ki so v celoti izvedene in koriščene na
ozemlju Republike Slovenije.
(2) Upravičenec do bona je oseba s stalnim prebivališčem v
Republiki Sloveniji na dan 30. junija 2021 (v nadaljnjem besedilu:
upravičenec), ki je polnoletna oseba oziroma oseba, ki bo v letu 2021 dopolnila
18 let (v nadaljnjem besedilu: polnoletni upravičenec), in je upravičena do
bona v višini 100 eurov. Ostale osebe, ki ne izpolnjujejo starostnega pogoja,
izpolnjujejo pa pogoj glede stalnega prebivališča (v nadaljnjem besedilu:
mladoletni upravičenec), so upravičene do bona v višini 50 eurov.
(3) Bon, ki se glasi na mladoletnega upravičenca, unovčijo
zanj starši oziroma zakoniti zastopnik ali druga oseba, h kateri je mladoletni
upravičenec z odločbo pristojnega organa zaupan v varstvo in vzgojo in za
mladoletnega upravičenca dejansko skrbi (npr. rejnik, odgovorna oseba zavoda,
kamor je mladoletni upravičenec nameščen). Bon se unovči na podlagi izjave, ki
je določena z uredbo iz trinajstega odstavka tega člena.
(4) Bon, ki se glasi na polnoletnega upravičenca, ki je
postavljen pod skrbništvo, unovči zanj skrbnik. Bon se unovči na podlagi izjave
skrbnika, ki je določena z uredbo iz trinajstega odstavka tega člena.
(5) Bon je prenosljiv med upravičenčevimi sorodniki v ravni
vrsti do drugega kolena (stari starši, starši, otroci, otroci zakonca ali
zunajzakonskega partnerja, vnuki), zakonci, zunajzakonskimi partnerji,
partnerji v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi ter med otroci in
njihovimi zakonitimi zastopniki, če to niso njihovi starši. Bon je prenosljiv
le na osebo, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena in se ne
deduje. Bon je prenosljiv in se unovči na podlagi izjave, ki je določena z
uredbo iz trinajstega odstavka tega člena.
(6) Ponudnik storitev, pri kateremu se bon unovči, je za
potrebe tega člena poslovni subjekt, ki je na dan unovčitve bona:
-
vpisan v Poslovni register Slovenije in
-
opravlja kot glavno dejavnost po Standardni klasifikaciji dejavnosti
Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in
17/08) po Prilogi I: Standardna klasifikacija dejavnosti – SKD 2008 in Prilogi
II: Pojasnila k standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD 2008 eno izmed
naslednjih dejavnosti:
03.120
|
Sladkovodno ribištvo
|
47.610
|
Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s
knjigami
|
49.392
|
Obratovanje žičnic
|
55.
|
Gostinske nastanitvene dejavnosti (vključujoč vse
poddejavnosti pod 55)
|
56.
|
Dejavnost strežbe jedi in pijač (vključujoč vse
poddejavnosti pod 56)
|
59.140
|
Kinematografska dejavnost
|
77.110
|
Dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup
|
77.210
|
Dajanje športne opreme v najem in zakup
|
77.340
|
Dajanje vodnih plovil v najem in zakup
|
79.110
|
Dejavnost potovalnih agencij
|
79.120
|
Dejavnost organizatorjev potovanj
|
79.900
|
Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti
|
82.300
|
Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
|
85.510
|
Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na
področju športa in rekreacije
|
85.520
|
Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na
področju kulture in umetnosti
|
90.010
|
Umetniško uprizarjanje
|
90.020
|
Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje
|
90.040
|
Obratovanje objektov za kulturne prireditve
|
91.020
|
Dejavnost muzejev
|
91.040
|
Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih
vrednot
|
93.120
|
Dejavnosti športnih klubov
|
93.130
|
Obratovanje fitnes objektov
|
93.190
|
Druge športne dejavnosti
|
93.210
|
Dejavnost zabaviščnih parkov
|
93.292
|
Dejavnost smučarskih centrov
|
93.299
|
Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas
|
(7) Ne glede na prejšnji odstavek je ponudnik storitev tudi
nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki v skladu z uredbo, ki ureja
dopolnilne dejavnosti na kmetiji, na dan unovčitve bona opravlja najmanj eno
izmed navedenih dejavnosti po prejšnjem odstavku.
(8) Bon se glasi na upravičenca in se unovči od začetka
uporabe uredbe iz trinajstega odstavka tega člena do 31. decembra 2021. Vlada
lahko do 31. decembra 2021 s sklepom podaljša veljavnost bonov za obdobje do
šest mesecev. Bon je evidentiran kot dobroimetje v korist upravičenca v
informacijskem sistemu FURS. Povračilo sredstev s strani FURS na podlagi
unovčenih bonov se izvede najpozneje v 30 dneh po datumu unovčitve bona.
(9) Bon se unovči za plačilo storitve s področja gostinstva,
turizma, športa in kulture, ki jo opravlja ponudnik iz šestega odstavka tega
člena in je v celoti izvedena in koriščena na ozemlju Republike Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: storitev). V primeru plačila storitve z bonom, ponudnik
storitve za istovrstno storitev upravičencu ne sme zaračunavati višje cene, kot
v primeru plačila z drugimi plačilnimi sredstvi. Prav tako niso dovoljene
posebne, ločene ponudbe paketov z boni, temveč se morajo boni obravnavati kot
plačilno sredstev za storitve po običajnem ceniku ponudnika storitev. Ponudnik
storitve iz šestega odstavka tega člena lahko določi najnižji možni znesek za koriščenje
bona za posamezno opravljeno storitev.
(10) Upravičenec lahko svoj bon izkoristi tudi v več manjših
zneskih in pri različnih ponudnikih storitev, a v skupni vrednosti do največ
100 eurov oziroma 50 eurov dobroimetja skladno z drugim odstavkom tega člena.
(11) Če upravičenec bona ne unovči do 31. decembra 2021
oziroma do roka, ki ga določi Vlada v skladu z osmim odstavkom tega člena, ne
more zahtevati izplačila bona v denarju od Republike Slovenije.
(12) Ponudnik storitve od FURS prejme sredstva v višini
unovčenega bona. Ponudnik storitve prejme sredstva na podlagi predložene pisne
potrditve upravičenca in kopije njegove osebne izkaznice ali potnega lista.
Ponudnik storitve mora hraniti predložene pisne potrditve upravičenca, kopije
njegove osebne izkaznice ali potnega lista in vse izjave, ki so opredeljene v
uredbi Vlade iz trinajstega odstavka tega člena, še dve leti od dneva unovčitve
bona.
(13) Način unovčitve bona preko informacijskega sistema FURS,
povračila sredstev s strani FURS in način vodenja evidence bonov iz
enaindvajsetega odstavka tega člena predpiše Vlada z uredbo.
(14) Sredstva za izplačilo bona zagotavlja Republika
Slovenija iz proračuna Republike Slovenije.
(15) Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od bona ne
plača dohodnina.
(16) Bon se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po
predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev.
(17) Podatke o upravičencu do bona iz drugega odstavka tega
člena FURS pridobi iz Centralnega registra prebivalstva, ki ga vodi Ministrstvo
za notranje zadeve, ki na FURS v petih dneh po uveljavitvi tega zakona
posreduje naslednje podatke:
-
ime in priimek,
-
EMŠO,
-
datum in kraj rojstva,
-
spol,
-
državljanstvo,
-
naslov stalnega prebivališča.
(18) FURS upravičencu do bona, ki še nima dodeljene davčne
številke, davčno številko dodeli po uradni dolžnosti na podlagi podatkov iz
Centralnega registra prebivalstva.
(19) Za namen izvajanja tega člena FURS uporablja podatke o
poslovnih subjektih, ki jih dnevno pridobiva v davčni register iz Poslovnega
registra Republike Slovenije, in podatke, ki jih posreduje ponudnik storitev,
in sicer:
-
podatke o upravičencu: ime in priimek ter EMŠO,
-
datum in vrsto opravljene storitve,
-
podatke o ponudniku storitev: naziv ponudnika storitev, matično številko
ponudnika storitev, davčno številko ponudnika storitev ter naslov oziroma sedež
in poslovni naslov ponudnika storitev.
(20) FURS za namen unovčitve bona in povračila sredstev v
skladu s tem členom pridobi osebne podatke, navedene v sedemnajstem in
devetnajstem odstavku tega člena, ter uporabi podatke iz davčnega registra. Na
osnovi teh podatkov FURS vzpostavi zbirko osebnih podatkov – evidenco bonov, ki
vsebuje podatke:
-
o upravičencu do bona,
-
podatke o ponudniku storitve, kjer je upravičenec unovčil bon in
-
podatke o izplačilu bona.
(21) FURS vodi in upravlja evidenco bonov. Podatki se v
evidenci bonov hranijo pet let, nato se izbrišejo.
(22) Nadzor nad ponudnikom storitev in upravičencem do bona
iz tega člena izvaja Tržni inšpektorat Republike Slovenije v skladu s predpisi,
ki urejajo inšpekcijski nadzor. FURS Tržnemu inšpektoratu Republike Slovenije
na zahtevo zagotavlja potrebne podatke za izvajanje nadzora:
-
podatke o ponudniku storitev: matična številka ponudnika storitve in
davčna številka;
-
podatke o osebi, ki je vnovčila bon – upravičencu do bona: osebno ime
upravičenca do bona, davčna številka;
-
datum opravljene storitve.
(23) V primeru, da Tržni inšpektorat Republike Slovenije s
pravnomočnim aktom ugotovi, da je pri unovčitvi bona prišlo do neupravičene
uporabe bonov s strani ponudnika storitve ali tretje osebe v škodo upravičenca,
Tržni inšpektorat Republike Slovenije posreduje podatke o pravnomočnih aktih
FURS. FURS na podlagi pravnomočnega akta o ugotovljeni neupravičeni uporabi
bonov vrednost takšne unovčitve bona vrne upravičencu kot dobroimetje v korist
upravičenca v informacijskem sistemu FURS. Če je rok za unovčenje bona iz
osmega odstavka tega člena potekel, mora upravičencu škodo povrniti ponudnik
storitve ali tretja oseba, pri katerem je bila ugotovljena neupravičena uporaba
bona.
44. člen
(inšpekcijski nadzor)
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem prejšnjega člena opravlja
Tržni inšpektorat Republike Slovenije v skladu s predpisi, ki urejajo
inšpekcijski nadzor.
2.5 Upravljanje z vodami
45. člen
(oprostitev plačila vodnega povračila in plačila za vodno
pravico za imetnike vodne pravice za posebno rabo vode za potrebe kopališč, če
se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, in za dejavnost bazenskih
kopališč)
(1) Imetnike vodne pravice za posebno rabo vode za potrebe kopališč,
če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, se zaradi posledic
epidemije oprosti plačila vodnega povračila in plačila za vodno pravico za
obdobje od 1. januarja 2021 do 15. junija 2021.
(2) Imetnike vodne pravice za posebno rabo vode za dejavnost
bazenskih kopališč se zaradi posledic epidemije oprosti plačila vodnega
povračila za obdobje od 1. januarja 2021 do 15. junija 2021.
(3) Direkcija Republike Slovenije za vode izda imetnikom
vodne pravice iz prvega in drugega odstavka tega člena obvestilo o spremembi
mesečnih akontacij vodnega povračila. Pri izdaji odločb o odmeri vodnega
povračila se oprostitev iz prvega in drugega odstavka tega člena upošteva v
sorazmernem deležu obračunanega zneska višine vodnega povračila.
(4) Direkcija Republike Slovenije za vode oprostitev plačila
za vodno pravico upošteva v sorazmernem deležu pri polletni akontaciji. Razlika
med z akontacijama vplačanima zneskoma in višino plačila za vodno pravico z
upoštevanjem oprostitve v sorazmernem deležu se ugotovi ob izdaji poračuna
plačila za vodno pravico.
(5) Ukrep iz tega člena se izvaja v skladu s točko 3.1
Začasnega okvira in se lahko začne izvajati po njegovi odobritvi s strani
Evropske komisije.
2.6 Pomoč upravljavcem žičniških naprav
46. člen
(pomoč upravljavcem žičniških naprav)
(1) Upravljavcu žičniških naprav za prevoz oseb in smučišč (v
nadaljnjem besedilu: upravljavec) se delno povrne izpad prihodkov od prodanih
vozovnic v višini 40 odstotkov. Višina izpada prihodkov se določi kot razlika
med povprečjem prihodkov iz naslova prodanih vozovnic v zimskih sezonah
2017/2018, 2018/2019 in 2019/2020, v obdobju od decembra do konca marca, in
višino nadomestil, prejetih iz ukrepov za preprečitev oziroma omilitev posledic
epidemije. Izpad prihodkov od prodaje vozovnic upravljavec dokazuje z izpisom
analitičnega konta, ki izkazuje prodajo vozovnic.
(2) Pogoji za pridobitev pomoči iz tega člena so:
-
veljavno dovoljenje za obratovanje najmanj 50 odstotkov žičniških naprav
na smučišču najmanj za obdobje od 15. decembra 2020 do 15. aprila 2021,
-
veljavno dovoljenje za obratovanje smučišča,
-
izpolnjeni vremenski in snežni pogoji za obratovanje smučišča najmanj 20
dni na majhnem smučišču, kot ga določa zakon, ki ureja varnost na smučiščih, in
najmanj 60 dni na ostalih smučiščih.
(3) Izpolnjevanje pogoja iz tretje alineje prejšnjega
odstavka dokazuje upravljavec s poročilom o številu dni obratovanja ali izjavo
o izpolnjenih vremenskih in snežnih pogojih.
(4) Če gre za smučišče, ki je prvo dovoljenje za obratovanje
pridobilo v sezoni 2020/2021 ali smučišče, za katerega upravljavec v zadnjih
treh letih ne more izkazati prihodkov iz naslova prodanih vozovnic niti za eno
leto, ker ni obratovalo, upravljavcu za posamezno žičniško napravo, ob hkratnem
izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka tega člena, pripada naslednja višina
nadomestila:
-
za vlečnico z nizko vodeno vrvjo 500 eurov,
-
vlečnico 1.000 eurov,
-
sedežnico 3.750 eurov,
-
krožno kabinsko žičnico 5.250 eurov in
-
nihalno žičnico 6.100 eurov.
(5) Če žičniška naprava nima veljavnega dovoljenja za
obratovanje za celotno obdobje iz drugega odstavka tega člena, se upravljavcu
povrne sorazmerni del zneska glede na veljavnost dovoljenja.
(6) Če bi upravljavec na podlagi prvega odstavka tega člena
prejel nižjo finančno pomoč kot po četrtem odstavku tega člena, se mu ne glede
na prvi odstavek tega člena izplača nadomestilo po četrtem odstavku tega člena.
(7) Finančna pomoč se izvaja v skladu s točko 3.1 Začasnega
okvira in se lahko začne izvajati po njeni odobritvi s strani Evropske
komisije, ob upoštevanju naslednjih pogojev:
-
do javnih sredstev niso upravičeni subjekti, ki so bili na dan 31.
decembra 2019 že podjetja v težavah, kot so opredeljena v 18. točki 2. člena
Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih
vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108
Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo
Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št.
1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU)
št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in ustreznimi
prilagoditvami, kar zadeva pomoč za pristaniško in letališko infrastrukturo,
pragove za priglasitev za pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine in
pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo ter sheme
regionalne pomoči za tekoče poslovanje za najbolj oddaljene regije, in o
spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014/EU, kar zadeva izračun upravičenih stroškov
(UL L št. 215 z dne 7. 7. 2020, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba
651/2014/EU);
-
skupni znesek javnih sredstev ne sme preseči 1,8 milijona eurov na
posamezno podjetje, ali 270.000 eurov na posamezno podjetje, dejavno v sektorju
ribištva in akvakulture, ali 225.000 eurov na posamezno podjetje, dejavno na
področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov, pri čemer morajo biti vsi
navedeni zneski izraženi kot bruto zneski pred odbitkom davkov ali drugih
dajatev;
-
javna sredstva, ki so namenjena podjetjem, dejavnim v ribištvu in
akvakulturi, se ne nanašajo na nobeno vrsto pomoči iz točke a) do k) prvega
odstavka 1. člena Uredbe Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o
uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de
minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L št. 190 z dne 28. 6. 2014,
str. 45), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/2008 z dne
8. decembra 2020 o spremembi uredb (EU) št. 702/2014, (EU) št. 717/2014 in (EU)
št. 1388/2014 v zvezi z obdobjem njihove uporabe in drugimi ustreznimi
prilagoditvami (UL L št. 414 z dne 9. 12. 2020);
-
ukrepi na podlagi tega zakona ne izključujejo dodelitve pomoči de
minimis oziroma pomoči, dodeljene v skladu z Uredbo 651/2014/EU, če so
spoštovane določbe relevantnih aktov Evropske komisije;
-
skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stroškov, ki se
financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne sme preseči omejitev, določenih s
tem zakonom.
(8) Finančna pomoč iz tega člena se izplača na podlagi vloge
upravljavca, ki jo do 13. septembra 2021 vloži na ministrstvo, pristojno za
infrastrukturo. Vlogo odda na obrazcu, ki ga na spletnih straneh objavi
ministrstvo, vloži pa jo v pisni obliki po pošti ali elektronsko na elektronski
naslov ministrstva.
V. DEL
KAZENSKE DOLOČBE
47. člen
(1) Z globo od 10.000 do 50.000 eurov se kaznuje delodajalec,
ki prejme delno povračilo nadomestila plače in:
-
krši prepoved odpuščanja iz prve alineje drugega odstavka 21. člena tega
zakona,
-
v obdobju iz prvega odstavka 21. člena tega zakona odredi nadurno delo,
neenakomerno razporedi ali začasno prerazporedi delovni čas, če to delo lahko
opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom (druga
alineja drugega odstavka 21. člena tega zakona),
-
krši prepoved odreditve dela s skrajšanim delovnim časom v času teka
odpovednega roka (tretji odstavek 15. člena tega zakona),
-
krši obveznost posvetovanja pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s
skrajšanim delovnim časom s sindikatom oziroma svetom delavcev oziroma
obveznost obvestitve delavcev na običajen način (četrti odstavek 15. člena tega
zakona),
-
če v roku ne seznani FURS o izplačilih dobička, nakupih lastnih delnic
ali lastnih poslovnih deležev, izplačilih nagrad poslovodstvu oziroma dela plač
za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021
(osmi odstavek 21. člena tega zakona).
(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje delodajalec,
ki prejme delno povračilo nadomestila plače in zaposluje deset ali manj
delavcev, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba
delodajalca, prejemnika delnega povračila nadomestila plače, če stori prekršek
iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec
posameznik, prejemnik delnega povračila nadomestila plače, če stori prekršek iz
prvega odstavka tega člena.
(5) Za prekršek iz tega člena se sme v hitrem postopku izreči
globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem
členom.
48. člen
(1) Z globo od 1.200 do 15.000 eurov se kaznuje za prekršek
pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe,
šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se za prekršek kaznuje z
globo od 3.200 do 30.000 eurov, če ne obvesti FURS o naknadni ugotovitvi
previsoko zahtevanega zneska pomoči za financiranje regresa za letni dopust ali
o naknadni ugotovitvi neizpolnjevanja pogojev za pridobitev pomoči za
financiranje regresa za letni dopust (prvi in drugi odstavek 30. člena tega
zakona).
(2) Z globo od 800 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek iz
prejšnjega odstavka samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 600 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega
odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost.
49. člen
(1) Z globo od 5.000 do 50.000 eurov se za prekršek kaznuje
ponudnik storitev, ki je pravna oseba, če unovči bon za neopravljeno storitev
ali v primeru plačila storitve z bonom za istovrstno storitev upravičencu
zaračuna višjo ceno glede na plačilo z drugimi plačilnimi sredstvi (deveti
odstavek 43. člena tega zakona),
(2) Z globo od 2.500 do 25.000 eurov se za prekršek iz
prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik.
(3) Z globo od 2.000 do 5.000 eurov se za prekršek iz prvega
odstavka tega člena kaznuje posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 2. 200 eurov do 6.000 eurov se za prekršek iz
prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.
(5) Z globo od 600 do 2.000 eurov se za prekršek iz prvega
odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika.
(6) Z globo od 400 do 1.800 eurov se za prekršek iz prvega
odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja
dejavnost.
(7) Z globo od 200 do 600 eurov se za prekršek kaznuje
upravičenec do bona, če ga prenese v nasprotju s petim odstavkom 43. člena tega
zakona.
Zakon o interventnih ukrepih za pomoč
gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 – ZIUPGT
(Uradni list RS, št. 112/21) vsebuje naslednji prehodni in
končno določbo:
»VI. DEL
PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
50. člen
(rok za izdajo
podzakonskega predpisa)
(1) Minister, pristojen za kulturo, izda pravilnik iz drugega
odstavka 40. člena tega zakona v osmih dneh po uveljavitvi tega zakona.
(2) Vlada Republike Slovenije izda uredbo iz trinajstega
odstavka 43. člena tega zakona v osmih dneh po uveljavitvi tega zakona.
51. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije
za leti 2022 in 2023 – ZIPRS2223 (Uradni list RS, št. 187/21) vsebuje naslednjo končno določbo:
»85. člen
(začetek veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2022.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o
trgovini – ZT-1C (Uradni list RS, št. 161/22) vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.