Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o oskrbi s plini obsega:
-
Zakon o oskrbi s plini – ZOP (Uradni list RS, št. 204/21 z dne 28. 12.
2021),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o oskrbi s plini – ZOP-A
(Uradni list RS, št. 121/22 z dne 21. 9. 2022).
ZAKON
O OSKRBI S PLINI (ZOP)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. POGLAVJE: SPLOŠNE DOLOČBE
1. oddelek: Uvodne določbe
1. člen
(vsebina in namen zakona)
(1) Ta zakon določa pravila delovanja trga s plinom,
proizvodnje, prenosa, distribucije, shranjevanja in dobave plina, pravila
varstva odjemalcev, načine in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb pri
prenosu in distribuciji plina ter načela in ukrepe za doseganje zanesljive
oskrbe s plinom.
(2) Namen tega zakona je zagotoviti konkurenčno, varno,
zanesljivo in dostopno oskrbo s plini ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja
in vzpostaviti celovite konkurenčne, prožne, pravične in pregledne trge s plini
ob upoštevanju pomembne vloge zemeljskega plina kot prehodnega energenta pri
prehodu v brezogljično gospodarstvo.
(3) Določbe tega zakona se uporabljajo za vse vrste plinov,
vključno z vodikom, če jih je tehnično mogoče varno prevzemati v sistem in jih
prek njega prenašati.
(4) Določbe tega zakona se uporabljajo za podjetja plinskega
gospodarstva in odjemalce na področju oskrbe s plinom iz povezanega prenosnega
in distribucijskega sistema.
2. člen
(prenos in izvrševanje predpisov Evropske unije)
(1) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša
Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o
skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi
Direktive 2003/55/ES, zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2019/692 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o spremembi Direktive 2009/73/ES o
skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom (UL L št. 117 z dne 3. 5.
2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/73/ES).
(2) Ta zakon določa pristojne organe za izvajanje in sankcije
za kršitev:
-
Uredbe (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija
2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi
Uredbe (ES) št. 1775/2005, zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2018/1999
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske
unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št.
715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES,
2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega
parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter
razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št.
328 z dne 21. 12. 2018, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 715/2009/ES);
-
Uredbe (EU) 2017/1938 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra
2017 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o
razveljavitvi Uredbe (EU) št. 994/2010 (UL L št. 280 z dne 28. 10. 2017, str.
1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2017/1938/EU);
-
Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in sveta z dne 11. decembra
2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES)
št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv
94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in
2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU)
2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in
Sveta (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018 str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba
2018/1999/EU).
3. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1.
»ACER« je Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev, kot je
urejena v Uredbi (EU) 2019/942 z dne 5. junija 2019 o ustanovitvi Agencije
Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (prenovitev) (UL L št.
158 z dne 14. 6. 2019, str. 22);
2.
»agencija« je Agencija za energijo, ki je v skladu z zakonom
ustanovljena kot državni regulatorni organ Republike Slovenije na področju trga
z energijo;
3.
»bioplin« pomeni energetski plin, pridobljen iz biomase ali iz biološko
razgradljivih odpadkov, ki ga je mogoče prečistiti do kakovosti, da je
zamenljiv s plinom v sistemu;
4.
»bilančna pogodba« je pogodba o izravnavanju in obračunavanju odstopanj
med uporabnikom sistema in operaterjem prenosnega sistema;
5.
»bilančna shema« je seznam udeležencev na trgu, ki imajo sklenjeno
bilančno pogodbo z operaterjem prenosnega sistema ali pogodbo o izravnavi z
nosilcem bilančne skupine;
6.
»bilančna skupina« je skupina uporabnikov sistema, za katero se
izravnavajo in obračunavajo količinska odstopanja odjema in oddaje plina v
okviru obračunskega intervala;
7.
»certifikat« pomeni odločbo, s katero agencija certificira operaterja
prenosnega sistema;
8.
»distribucija« pomeni prenos plina po lokalnih ali regionalnih
plinovodnih omrežjih z namenom oskrbe odjemalcev, razen dobave;
9.
»dobava« pomeni prodajo odjemalcem, tudi nadaljnjo prodajo plina in
utekočinjenega zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: UZP);
10.
»dobavitelj« pomeni pravno ali fizično osebo, ki opravlja dejavnost
dobave;
11.
»dolgoročno načrtovanje« pomeni dolgoročno načrtovanje oskrbovalnih in
prenosnih zmogljivosti podjetij plinskega gospodarstva za zadostitev
povpraševanja po plinu iz sistema z namenom zagotoviti raznolike dobavne vire
in zanesljivo oskrbo odjemalcev;
12.
»gospodinjski odjemalec« pomeni odjemalca, ki kupuje plin za lastno rabo
v gospodinjstvu, kar izključuje rabo za opravljanje trgovskih ali poklicnih
dejavnosti, in katerega predvidena povprečna letna poraba ne presega
100.000 kWh;
13.
»horizontalno integrirano podjetje« pomeni podjetje, ki izvaja vsaj eno
od dejavnosti pridobivanja, prenosa, distribucije, dobave ali skladiščenja
plina in neplinsko dejavnost;
14.
»integrirano podjetje plinskega gospodarstva« pomeni vertikalno ali
horizontalno integrirano podjetje;
15.
»izstopne točke« so vsa odjemna mesta na prenosnem sistemu in vse točke,
v katerih je prenosni sistem v Republiki Sloveniji povezan s prenosnimi sistemi
v sosednjih državah, drugimi prenosnimi sistemi v Republiki Sloveniji ali
skladišči plina;
16.
»izvedeni finančni instrument za trgovanje s plinom« pomeni finančni
instrument, opredeljen v 5., 6. ali 7. točki drugega odstavka 7. člena Zakona o
trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 77/18, 17/19 – popr., 66/19 in
123/21), če se ta instrument nanaša na plin;
17.
»izravnalni trg« pomeni trg, namenjen trgovanju s količinami plina,
potrebnimi za izravnavo odstopanj pri operaterju prenosnega sistema med
prevzetimi in predanimi količinami v plinovodnem sistemu;
18.
»končni odjemalec« pomeni odjemalca, ki ima sklenjeno pogodbo o dobavi
in kupuje plin za svojo lastno rabo;
19.
»krizni plin« je plin, ki se v času izrednih razmer v sistemu sprosti
zaradi izvedbe ukrepov neprostovoljnega zmanjšanja ali prekinitve dobave plina
v skladu z načrtom za izredne razmere;
20.
»mali poslovni odjemalec« je negospodinjski odjemalec plina, katerega
predvidena povprečna letna poraba ne presega 100.000 kWh;
21.
»nadzor« pomeni pravice, pogodbe ali druga sredstva, ki vsako zase ali
skupaj in ob upoštevanju ustreznih dejanskih ali pravnih okoliščin omogočajo
izvajanje odločilnega vpliva v podjetju, zlasti z:
a)
lastništvom ali pravico do uporabe celotnega ali dela premoženja
podjetja;
b)
pravicami ali pogodbami, ki zagotavljajo odločilni vpliv na sestavo,
glasovanje ali odločitve organov podjetja;
22.
»nastajajoči trg« pomeni državo članico, v kateri je bila prva trgovska
dobava v okviru prve dolgoročne pogodbe za oskrbo s plinom izvedena pred manj
kot desetimi leti;
23.
»negospodinjski odjemalec« pomeni odjemalca, ki kupuje plin, ki ni
namenjen za rabo v lastnem gospodinjstvu;
24.
»neposredni plinovod« pomeni plinovod plina, ki dopolnjuje sistem;
25.
»nosilec bilančne skupine« je uporabnik sistema, ki ima sklenjeno
bilančno pogodbo;
26.
»nova infrastruktura« pomeni plinsko infrastrukturo, ki ni bila
dokončana do 4. avgusta 2003;
27.
»obračunski interval« pomeni obdobje, za katero se ugotavljajo
količinska odstopanja odjema in oddaje plina, in je obdobje izravnave odstopanj
po določbah Uredbe 715/2009/ES;
28.
»obrat za UZP« pomeni terminal za uvoz, raztovarjanje in vnovično
uplinjanje UZP ter vključuje sistemske storitve in prehodna skladišča, ki so
nujni pri postopku vnovičnega uplinjanja in poznejšem prevzemu zemeljskega
plina v prenosni sistem, vendar ne sme vključevati nobenega dela terminalov za
UZP, ki se uporablja za skladiščenje. Izraz se ne nanaša na postroje, namenjene
utekočinjanju zemeljskega plina in distribuciji UZP v posodah končnim odjemalcem
ali končnim odjemalcem na omrežju, ki ni povezano s prenosnim sistemom;
29.
»odjem plina« je pretok plina iz sistema na izstopni točki ali odjemnem
mestu;
30.
»odjemno mesto« pomeni mesto na prenosnem ali distribucijskem sistemu,
kjer se izvajajo meritve in končni odjemalec ali operater distribucijskega
sistema odjema plin iz sistema;
31.
»odjemalec« pomeni trgovca, končnega odjemalca plina ali podjetje
plinskega gospodarstva, ki kupuje plin;
31.a »odjemalec
osnovne oskrbe« pomeni gospodinjskega odjemalca, malega poslovnega odjemalca,
skupnega gospodinjskega odjemalca in zaščitenega odjemalca iz 117. člena
tega zakona, ki je priključen na distribucijski sistem;
32.
»odprta pogodba« je pogodba o dobavi plina, ki določa pripadnost
odjemnega ali prevzemnega mesta bilančni skupini;
33.
»omrežnina« pomeni znesek, ki ga mora za uporabo sistema plina plačati
uporabnik sistema ter se izračuna na podlagi tarifnih postavk omrežnine in
obsega uporabe tega sistema;
34.
»operater distribucijskega sistema« pomeni pravno ali fizično osebo, ki
izvaja dejavnosti distribucije plina in je odgovorna za obratovanje,
vzdrževanje in razvoj distribucijskega sistema na določenem območju, za
medsebojne povezave z drugimi sistemi, kadar je ustrezno, in za zagotavljanje
dolgoročne zmogljivosti sistema za zadovoljitev razumnih potreb po distribuciji
plina;
35.
»operater prenosnega sistema« pomeni pravno ali fizično osebo, ki
opravlja dejavnosti prenosa plina in je odgovorna za obratovanje, vzdrževanje
in razvoj prenosnega sistema na določenem območju, za medsebojne povezave z
drugimi sistemi, kadar je to ustrezno, in za zagotavljanje dolgoročne
zmogljivosti sistema za zadovoljitev razumnih potreb po prenosu plina;
36.
»operater sistema« je operater prenosnega sistema ali distribucijskega
sistema plina;
37.
»operater sistema za UZP« pomeni pravno ali fizično osebo, ki izvaja
dejavnosti utekočinjanja zemeljskega plina ali uvoza, raztovarjanja in
vnovičnega uplinjanja UZP in je odgovorna za upravljanje obrata za UZP;
38.
»operater skladiščnega sistema« pomeni pravno ali fizično osebo, ki
opravlja dejavnosti skladiščenja in je odgovorna za delovanje skladišča;
39.
»plin« je skupni izraz za pline, ki se prenašajo po sistemu in lahko
tvorijo zmes plinov obnovljivega in fosilnega izvora, katere pretežni delež je
metan;
40.
»podjetje plinskega gospodarstva« pomeni pravno ali fizično osebo, ki
opravlja vsaj eno od naslednjih dejavnosti: pridobivanje ali proizvodnja,
prenos, distribucija, dobava, nakup ali skladiščenje plina, vključno z UZP, ki
je odgovorna za komercialne, tehnične ali vzdrževalne naloge, povezane s temi
dejavnostmi, vendar ne vključuje končnih odjemalcev;
41.
»pogodba o dobavi plina« pomeni pogodbo za dobavo plina, ki ne vključuje
izvedenih finančnih instrumentov za trgovanje s plinom;
42.
»pogodba o izravnavi« pomeni pogodbo, s katero uporabnik sistema z
nosilcem bilančne skupine ali podskupine uredi izravnavo in obračun odstopanj,
s čimer se uvrsti v bilančno shemo kot nosilec hierarhično nižje bilančne
podskupine;
43.
»pogodba o prenosu« pomeni pogodbo, ki jo operater prenosnega sistema sklene
z uporabnikom sistema z namenom izvajati prenos plina;
44.
»povezani sistem« pomeni več distribucijskih sistemov, povezanih drug z
drugim;
45.
»povezano podjetje« pomeni nadrejeno ali podrejeno družbo po 56. ali 69.
členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno
prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odločba US, 82/13,
55/15, 15/17, 158/20 – ZIntPK-C in 18/21) ali podjetje, ki pripada istim
delničarjem;
46.
»povezovalni plinovod« pomeni prenosni plinovod, ki prečka ali povezuje
mejo med Republiko Slovenijo in drugo državo članico Evropske unije zaradi
povezave nacionalnih prenosnih omrežij teh držav ali prenosni plinovod med
Republiko Slovenijo in tretjo državo do ozemlja Republike Slovenije ali
teritorialnega morja Republike Slovenije;
47.
»prenos« pomeni prenos plina po omrežju, ki večinoma zajema visokotlačne
plinovode, z namenom dostave odjemalcem, ki ne vključuje dobave. Prenos ne
pomeni prenosa po pridobivalnem plinovodnem omrežju in po delu visokotlačnih
plinovodov, ki se uporabljajo predvsem za lokalno distribucijo plina;
48.
»prevzem plina« je pretok plina v sistem na prevzemnem mestu ali vstopni
točki;
49.
»prevzemno mesto« pomeni mesto na prenosnem ali distribucijskem sistemu,
kjer se izvajajo meritve in se plin prevzema v sistem;
50.
»pridobivalno plinovodno omrežje« pomeni plinovod ali plinovodno
omrežje, uporabljeno ali zgrajeno kot del projekta za pridobivanje nafte ali
plina, ali pa se uporablja za prenos plina od enega ali več takih projektov do
obrata za pripravo plina ali terminala ali do končnega obalnega terminala;
51.
»priključek« pomeni plinovod, namenjen povezavi sistema in odjemnega
mesta, kjer uporabnik sistema odjema plin iz sistema, ali povezavi sistema in
vstopne točke v sistem, kjer uporabnik sistema plin prevzema v sistem.
Priključek se na distribucijskem sistemu začne na priključnem mestu na
distribucijskem sistemu in konča z glavno požarno pipo ali ventilom pri
uporabniku sistema;
52.
»pristojni organ« je pristojni organ za izvajanje nalog v okviru
zagotavljanja zanesljive oskrbe s plinom, imenovan v skladu z drugim odstavkom
3. člena Uredbe 2017/1938/EU;
53.
»proizvajalec« je pravna ali fizična oseba, ki proizvaja plin primerne
kakovosti za prevzem v sistem in ga v skladu s pogoji operaterja sistema odda v
prenosni ali distribucijski sistem dobavitelju po pogodbi o dobavi;
54.
»prosti trg« je trg, na katerem lahko udeleženci neposredno sklepajo
pogodbe o dobavi plina. Dobavitelj in odjemalec ali proizvajalec se prosto
dogovorita o ceni in količini dobavljenega plina;
55.
»ranljivi odjemalec« je gospodinjski odjemalec, ki si zaradi
premoženjskih razmer, dohodkov in drugih socialnih okoliščin ter bivalnih
razmer ne more zagotoviti drugega vira energije za ogrevanje, ki bi mu
povzročil enake ali manjše stroške za ogrevanje stanovanjskih prostorov;
56.
»regulirani letni prihodek« pomeni reguliran letni prihodek operaterja
sistema plina posameznega leta regulativnega obdobja iz zaračunanih omrežnin za
sistem in druge prihodke ter je namenjen pokrivanju upravičenih stroškov tega
operaterja;
57.
»regulativni okvir« pomeni vrednostno opredelitev upravičenih stroškov
operaterja sistema plina po posameznih letih regulativnega obdobja, omrežnin,
drugih prihodkov iz izvajanja dejavnosti operaterja sistema plina, presežkov
ali primanjkljajev omrežnin iz preteklih let;
58.
»regulativno obdobje« je obdobje enega leta ali več zaporednih
koledarskih let, za katero se določa regulativni okvir;
59.
»sistem« pomeni povezano prenosno omrežje in distribucijsko omrežje,
obrat za UZP ali skladišče, ki je v lasti podjetja plinskega gospodarstva ali
ki ga upravlja podjetje plinskega gospodarstva, vključno s skladiščno
zmogljivostjo plinovoda in njegovimi objekti, ki opravljajo sistemske storitve,
ter s tistimi objekti povezanih podjetij, ki so potrebni za zagotavljanje dostopa
do prenosa, distribucije in UZP;
60.
»sistemske storitve« pomenijo vse storitve, ki so nujne za zagotavljanje
dostopa in obratovanje prenosnih omrežij, distribucijskih omrežij, obratov za
UZP ali skladišč, vključno z izravnavo obremenitve, mešanjem in oddajo in
prevzemom inertnih plinov v sistem, razen objektov, ki so rezervirani izključno
za operaterje prenosnih sistemov in izvajanje njihovih dejavnosti;
61.
»skladišče« pomeni objekt za skladiščenje plina, ki je v lasti podjetja
plinskega gospodarstva ali ga upravlja podjetje plinskega gospodarstva,
vključno z delom obrata za UZP, ki se uporablja za skladiščenje, razen dela, ki
je namenjen dejavnostim pridobivanja, in razen objektov, namenjenih izključno
za operaterje prenosnih sistemov in izvajanje njihovih dejavnosti;
62.
»skladiščna zmogljivost plinovoda« pomeni zmogljivost skladiščenja plina
s kompresijo v prenosnih in distribucijskih sistemih, razen skladiščnih
zmogljivosti, ki so namenjene za operaterje prenosnih sistemov in izvajanje
njihovih dejavnosti;
63.
»skrbniški račun« je posebni in ločen bančni račun, ki ga upravlja
operater prenosnega sistema in se uporablja za nakup ali prodajo plina v okviru
mehanizma solidarnostne pomoči med državami članicami Evropske unije (v
nadaljnjem besedilu: EU);
64.
»solidarnostni plin« je plin, ki ga država članica EU v okviru mehanizma
solidarnostne pomoči pri oskrbi s plinom ponudi sosednji državi članici EU ali
ji ga proda ali kupi od nje;
64.a »skupni
gospodinjski odjemalec« pomeni končnega odjemalca, ki kupuje plin za lastno
rabo za namen oskrbe gospodinjstev s toploto preko posameznih in skupnih delov
večstanovanjskih stavb preko skupne kurilne naprave v lasti ali solasti teh
gospodinjstev. Za potrebe te določbe se za končnega odjemalca ne šteje ponudnik
daljinskega ogrevanja;
65.
»tarifa« je strukturirani seznam tarifnih elementov, ki na podlagi
tarifnih postavk omogočajo izračun omrežnine za uporabo sistema plina;
66.
»tarifna postavka omrežnine« je znesek za uporabo sistema na obračunsko
enoto;
67.
»transakcija« je vsak pravni posel, ki ga sklene udeleženec na trgu s
plinom, na podlagi katerega se spremeni pravica do razpolaganja z določeno
količino plina v prenosnem sistemu v enem intervalu ali več obračunskih
intervalih, vključno s pravnimi posli, ki lahko privedejo do take spremembe, tudi
če celotno zaporedje pravnih poslov od oddaje do odjema ni povzročilo spremembe
končnega odjemalca; kot transakcija se ne šteje dobava plina končnemu
odjemalcu;
68.
»trgovec na debelo« pomeni fizično ali pravno osebo, razen operaterja
prenosnega ali distribucijskega sistema, ki kupuje plin za nadaljnjo prodajo v
sistemu ali zunaj sistema, kjer ima sedež;
69.
»uporabnik sistema« pomeni pravno ali fizično osebo, ki plin oddaja ali
dobavlja v sistem ali plin odjema iz sistema;
70.
»upravičeni odjemalec« pomeni odjemalca, ki lahko kupuje plin od
dobavitelja po lastni izbiri;
71.
»upravičeni stroški« so stroški, ki jih operaterju sistema na podlagi
metodologije iz 104. člena tega zakona določi in prizna agencija;
72.
»vertikalno integrirano podjetje« pomeni podjetje ali skupino podjetij
plinskega gospodarstva, v katerih lahko nadzor iz 21. točke tega člena izvaja
neposredno ali posredno ista oseba ali iste osebe, in v katerih podjetje ali
skupina podjetij opravlja vsaj eno od dejavnosti prenosa, distribucije,
utekočinjanja zemeljskega plina ali skladiščenja in vsaj eno od dejavnosti
pridobivanja ali dobave plina;
73.
»virtualna točka« je navidezna točka med vstopnimi in izstopnimi točkami
prenosnega sistema, v kateri se šteje, da so podjetja plinskega gospodarstva in
končni odjemalci v Republiki Sloveniji izvedli vse transakcije s količinami
plina;
74.
»vstopne točke« prenosnega sistema so točke, v katerih je prenosni
sistem v Republiki Sloveniji povezan s prenosnimi sistemi v sosednjih državah,
drugimi prenosnimi sistemi v Republiki Sloveniji ali dobavnimi viri, skladišči
in terminali za utekočinjen zemeljski plin v Republiki Sloveniji;
75.
»zaprta pogodba« je pogodba o dobavi plina, v kateri je količina
dobavljenega plina v ustreznem času fiksno določena za vsak obračunski interval
in za katero se šteje, da je bila v celoti izvedena;
76.
»zanesljivost« pomeni zanesljivost oskrbe s plinom in tehnično varnost;
77.
»zaprt distribucijski sistem« je od distribucijskega sistema v lokalni
skupnosti izločen distribucijski sistem, namenjen distribuciji plina na geografsko
zaokroženem industrijskem ali poslovnem območju ali območju za skupne storitve
in ki praviloma ne oskrbuje gospodinjskih odjemalcev na tem območju ter je
priključen neposredno na prenosni sistem na izstopni točki.
2. oddelek: Dejavnosti plinskega gospodarstva, naloge v javnem
interesu in izvajanje gospodarske javne službe
4. člen
(dejavnosti plinskega gospodarstva)
(1) Energetske dejavnosti, ki jih opravljajo podjetja s
področja plinskega gospodarstva, obsegajo:
1.
pridobivanje ali proizvodnja plina, ki se prenaša po sistemu;
2.
dejavnost operaterja prenosnega sistema;
3.
dejavnost operaterja distribucijskega sistema;
4.
dobavo plina;
5.
dejavnost operaterja skladišča plina;
6.
dejavnost operaterja terminala za utekočinjen zemeljski plin.
(2) Dejavnosti pridobivanja ali proizvodnje in dobave plina
se opravljajo prosto na trgu, kjer se udeleženci svobodno dogovorijo o količini
in ceni dobavljenega plina ali storitve. Uporabniki sistema imajo pravico do
izbire in zamenjave dobavitelja, od katerega kupujejo ali mu prodajajo plin.
5. člen
(naloge podjetij plinskega gospodarstva v javnem interesu)
(1) Podjetja plinskega gospodarstva morajo v javnem interesu
izvajati naloge, ki se nanašajo na zanesljivost oskrbe, rednost, kakovost in
ceno oskrbe ter varovanje okolja, vključno z učinkovito rabo energije, energijo
iz obnovljivih virov in varstvom podnebja.
(2) Podjetja plinskega gospodarstva, ki izvajajo gospodarske
javne službe iz tega zakona, morajo zagotoviti:
1.
trajno in nepretrgano obratovanje sistema v okviru omejitev, ki jih
določajo stanje tehnike in standardi kakovosti oskrbe;
2.
varno in zanesljivo obratovanje ter vzdrževanje sistema;
3.
priključevanje uporabnikov sistema pod splošnimi in nediskriminatornimi
pogoji;
4.
omogočanje dostopa do sistema pod splošnimi in nediskriminatornimi
pogoji;
5.
zaračunavanje dostopa do sistema po regulirani omrežnini;
6.
dolgoročno načrtovanje razvoja sistema;
7.
druge obveznosti, določene z zakonom ali drugim predpisom;
8.
sistem, ki omogoča odjemalcem prosto izbiro dobavitelja, proizvajalcem
in dobaviteljem pa prosto prodajo ter nakup plina.
(3) Ministrstvo, pristojno za energijo (v nadaljnjem
besedilu: ministrstvo), vsaki dve leti obvešča Evropsko komisijo o novih
ukrepih za zagotavljanje javnih storitev, vključno z namenom varstva
potrošnikov in okolja, ter o njihovem možnem vplivu na domačo in mednarodno
konkurenco.
6. člen
(desetletni razvojni načrt operaterja prenosnega sistema)
(1) Operater prenosnega sistema mora na podlagi metodologije
iz petega odstavka tega člena najpozneje v dvanajstih mesecih po njenem
sprejetju izdelati razvojni načrt prenosnega sistema in zanj pridobiti soglasje
agencije. Razvojni načrt prenosnega sistema mora biti narejen za najmanj deset
let ter mora biti usklajen s Celovitim nacionalnim energetskim in podnebnim
načrtom v skladu s 3. členom Uredbe 2018/1999/EU (v nadaljnjem besedilu: NEPN).
V primeru spremembe NEPN mora operater v devetih mesecih preizkusiti skladnost
razvojnega načrta z NEPN in ga po potrebi po postopku iz tega člena spremeniti
ali dopolniti.
(2) Operater iz prejšnjega odstavka mora ne glede na
sprejetje NEPN razvojni načrt prenosnega sistema sprejeti vsaki dve leti od
sprejetja prejšnjega razvojnega načrta prenosnega sistema.
(3) Agencija poda soglasje k razvojnemu načrtu prenosnega
sistema in lahko pred odločitvijo o izdaji soglasja zahteva njegove spremembe.
(4) Razvojni načrt prenosnega sistema mora opredeliti glavno
infrastrukturo za prenos plina, ki jo je treba v naslednjih desetih letih
zgraditi ali posodobiti za zanesljivo oskrbo s plinom, za varno delovanje
omrežij in prilagajanje nadaljnjemu razvoju na področju proizvodnje plina iz
obnovljivih virov, ob uvajanju inteligentnih omrežnih storitev. Pri tem mora
izhajati iz napovedi prevzema plina ter napovedi oddaje in porabe plina.
Razvojni načrt prenosnega sistema mora vsebovati oceno možnosti za povečanje
energetske učinkovitosti plinske infrastrukture z uravnavanjem obremenitev in
medobratovalnostjo, povezanostjo z obrati za proizvodnjo plina, ter opredeliti
časovno dinamiko in finančno ovrednotenje načrtovanih investicij in dejanskih
ukrepov za stroškovno učinkovite izboljšave v omrežni infrastrukturi.
(5) Agencija s splošnim aktom po pridobitvi soglasja
ministra, pristojnega za energijo (v nadaljnjem besedilu: minister), predpiše
metodologijo za izdelavo razvojnih načrtov prenosnega sistema.
7. člen
(načrt prilagoditve za prevzem plinov v sistem)
(1) Operater sistema določi tehnične zahteve za plin in po
potrebi za posamezni plin iz zmesi, vključno z vodikom, ki se lahko prevzame v
sistem, ki ga upravlja.
(2) Operater sistema spremlja kakovost plina najmanj na
vstopu v sistem in temu primerno preračuna značilne parametre ter objavi
kurilno vrednost plina v sistemu. Operater distribucijskega sistema, ki na
svojem sistemu nima vstopne točke razen iz drugega sistema, privzame podatek o
kakovosti plina iz tega drugega sistema.
(3) Operater sistema pripravi načrt prilagoditve sistema za
prevzem in prenos plinov obnovljivega ali nefosilnega izvora ter vodika, ki
vsebuje:
1.
analizo možnosti in interesa za proizvodnjo plinov obnovljivega ali
nefosilnega izvora na širšem območju plinovodnega sistema,
2.
oceno potenciala plinovodnega sistema za povezovanje s sistemom
distribucije in prenosa električne energije za izravnavo in druge sistemske
storitve, vključno s prilagajanjem odjema in sezonskim shranjevanjem presežne
električne energije iz obnovljivih virov,
3.
analizo zahtev, prilagojenosti materialov in elementov ter potrebnih
ukrepov v plinovodnem sistemu za prevzem plinov obnovljivega ali nefosilnega
izvora (vključno z vodikom),
4.
analizo zahtev ter prilagojenosti materialov in naprav uporabnikov
plinovodnega sistema za delovanje ob prevzemu plina obnovljivega ali
nefosilnega izvora ter vodika,
5.
ukrepe in aktivnosti za omogočanje varnega delovanja plinovodnega
sistema in naprav uporabnikov pri prevzetih plinih obnovljivega ali nefosilnega
izvora ter vodika, vključno s predvidenimi investicijskimi stroški in časovnim
načrtom,
6.
zbirni pregled načrtovanih ukrepov in povezanih podatkov.
(4) Končni uporabniki v skladu z navodilom operaterja sistema
sodelujejo pri analizi zahtev in pripravi ukrepov za prilagoditev naprav
končnih uporabnikov za prevzem plinov obnovljivega ali nefosilnega izvora ter
vodika v omrežje.
(5) Zahtevano vsebino in obliko zbirnega pregleda načrtovanih
ukrepov in povezanih podatkov iz 6. točke tretjega odstavka tega člena določi
agencija in objavi na svoji spletni strani.
(6) Operater sistema načrt prilagoditve pripravi najmanj
vsaka štiri leta ter vsebino prilagodi tehnološkim in drugim spremembam.
Operater distribucijskega sistema načrt prilagoditve objavi na svoji spletni
strani ter ga pošlje agenciji v vednost. Načrt prilagoditve operaterja
prenosnega sistema je del desetletnega razvojnega načrta.
II. POGLAVJE: RAZMERJA S KONČNIMI ODJEMALCI
1. oddelek: Splošne določbe o varstvu odjemalcev
8. člen
(sklenitev pogodbe z dobaviteljem)
(1) Končni odjemalci plina, priključeni na prenosni ali
distribucijski sistem, imajo pravico do dobave plina na podlagi odprte pogodbe
z dobaviteljem ne glede na to, v kateri državi članici EU je dobavitelj
registriran.
(2) Dobavitelj mora pred sklenitvijo pogodbe iz prejšnjega
odstavka izpolnjevati zahteve glede izravnave odstopanj, tudi vključitev v
bilančno shemo, in druge zahteve, določene s tem zakonom ter drugimi predpisi o
izvajanju dejavnosti dobave plina v Republiki Sloveniji.
(3) Za dobavo plina odjemalcem, ki so priključeni na prenosni
ali distribucijski sistem v Republiki Sloveniji, se uporabljajo določbe tega
zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter splošnih aktov za
izvrševanje javnih pooblastil ne glede na to, kje je pogodba o dobavi
sklenjena.
(4) Operater distribucijskega sistema mora pred
priključitvijo na sistem obvestiti končnega odjemalca o njegovih pravicah in
obveznostih v zvezi z izbiro dobavitelja in nujno oskrbo ter ga seznaniti s
seznamom dobaviteljev končnih odjemalcev.
(5) V primeru začetka postopka stečaja ali razglasitve
insolventnosti za dobavitelja plina končnim odjemalcem mora dobavitelj takoj
obvestiti svoje končne odjemalce in operaterje sistemov, na območjih katerih
imajo njegovi končni odjemalci odjemna mesta. Operater sistema končne odjemalce
seznani tudi z informacijo o dobaviteljih plina iz prejšnjega odstavka.
9. člen
(menjava dobavitelja)
(1) Končni odjemalec, ki želi zamenjati dobavitelja, predloži
zahtevo za zamenjavo operaterju sistema, na katerega je priključen.
(2) V imenu in za račun končnega odjemalca lahko na podlagi
pooblastila zahtevo predloži tudi novi dobavitelj.
(3) Operater sistema, ki je prejel zahtevo za menjavo dobavitelja,
mora izvesti vse potrebno, da lahko končni odjemalec začne uresničevati pogodbo
o dobavi plina z novim dobaviteljem v 21 dneh od vložitve popolne zahteve.
Končnemu odjemalcu se menjava dobavitelja ne sme zaračunati.
(4) Operater sistema zagotovi odčitek števca ob menjavi
dobavitelja. Stroški, ki jih ima operater sistema z odčitavanjem stanja na
merilni napravi, se krijejo iz zneska za meritve. Če dobavitelj v zvezi z
menjavo dobavitelja zahteva izvedbo dodatne meritve, lahko operater sistema
stroške te meritve zaračuna dobavitelju v skladu s cenikom, ki ga potrdi
agencija.
(5) Operater sistema zavrne menjavo dobavitelja, če novi
dobavitelj ne izpolnjuje zahtev, določenih s tem zakonom in na njegovi podlagi
izdanih predpisov ter splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil.
(6) Končni odjemalec mora prejeti zaključni račun po vsaki
menjavi dobavitelja najpozneje šest tednov po začetku dobave plina s strani
novega dobavitelja.
(7) Podrobnejši način menjave dobavitelja uredi vlada z
uredbo iz 80. člena tega zakona.
10. člen
(obveščanje o porabi)
(1) Operater sistema brezplačno obdobno obvešča končne
odjemalce, ki so uporabniki sistema, na katerem opravlja dejavnost operaterja
sistema, o njihovi porabi plina ter značilnostih te porabe, in sicer tako pogosto,
da lahko sami uravnavajo svojo porabo plina.
(2) Na zahtevo končnega odjemalca ali na podlagi soglasja
končnega odjemalca drugi pravni ali fizični osebi operater sistema obvesti
končnega odjemalca ali drugo pravno ali fizično osebo o njegovi porabi plina
ter značilnostih te porabe. Podatke o tem zagotovi v primernem času, pri čemer
se upoštevata zmogljivost opreme končnega odjemalca za merjenje porabe in
stroškovna učinkovitost takšnih ukrepov.
(3) Stroški obvestila iz prejšnjega odstavka se ne zaračunavajo.
(4) Podrobnejši način obveščanja končnih odjemalcev o porabi
določi operater sistema v sistemskih obratovalnih navodilih, pri čemer omogoči
obveščanje v elektronski obliki, če končni odjemalec izrazi takšno voljo.
11. člen
(zagotavljanje energetske učinkovitosti)
Podjetja plinskega gospodarstva si morajo prizadevati za
zagotavljanje energetske učinkovitosti tako, da v skladu s priporočili agencije
optimizirajo porabo plina, zlasti z nudenjem energetskih storitev upravljanja
energije, razvojem inovativnih načinov oblikovanja cen ali uvajanjem naprednih
merilnih sistemov ali naprednih omrežij, kadar je to primerno.
12. člen
(energetski kontrolni seznam)
(1) Dobavitelji vsakemu končnemu odjemalcu, ki mu dobavljajo
plin, pošljejo energetski kontrolni seznam, ki ga vzpostavi Evropska komisija
na podlagi dvanajstega odstavka 3. člena Direktive 2009/73/ES, skupaj s podatki
za njegovo uporabo.
(2) Agencija s splošnim aktom podrobneje uredi način in
pogostost pošiljanja energetskega kontrolnega seznama. Agencija energetski
kontrolni seznam objavi na svoji spletni strani.
2. oddelek: Posebne določbe o varstvu gospodinjskih in malih
poslovnih odjemalcev ter drugih uporabnikov sistema
13. člen
(splošno)
(1) Določbe od 14. do 18. člena tega zakona se uporabljajo za
gospodinjske odjemalce, določbi 14. in 15. člena tega zakona pa tudi za male
poslovne odjemalce, razen če se nanašajo na obravnavo pritožb iz 17. člena tega
zakona.
(2) Dobavitelj ali operater distribucijskega sistema lahko
nediskriminatorno zagotovi pravice, ki so v tem oddelku določene za
gospodinjske odjemalce, tudi drugim končnim odjemalcem.
14. člen
(skupna kontaktna točka)
(1) Agencija gospodinjskim odjemalcem na enem mestu omogoči
dostop do informacij glede njihovih pravic, veljavnih predpisov in splošnih
aktov za izvrševanje javnih pooblastil in načinov obravnave pritožb iz 17.
člena tega zakona, ki so jim na voljo v primeru spora z dobaviteljem ali
operaterjem distribucijskega sistema (v nadaljnjem besedilu: skupna kontaktna
točka).
(2) V skupni kontaktni točki agencija zagotovi dostop najmanj
do informacij o:
1.
načinih obravnave pritožb iz 17. člena tega zakona;
2.
veljavnih tarifah omrežnine ter splošno veljavnih pogojih v zvezi z
uporabo omrežja;
3.
primerjavi veljavnih cenikov ponudnikov plina za gospodinjske in male
poslovne odjemalce;
4.
načinu pridobitve podatkov o njihovi porabi;
5.
pravici do menjave dobavitelja;
6.
pravicah do oskrbe s plinom določene kakovosti po razumni ceni v skladu
z veljavnimi predpisi in splošnimi akti;
7.
pravici do nujne oskrbe iz 18. člena tega zakona ali nadomestne
oskrbe s plinom iz 18.a člena tega zakona.
(3) Dobavitelji morajo za izvajanje nalog iz 3. točke
prejšnjega odstavka na elektronski način, ki ga s splošnim aktom določi
agencija, najpozneje z začetkom uporabe spremenjene cene predložiti agenciji
podatke o spremenjeni ceni.
(4) Agencija s splošnim aktom določi način elektronskega
pošiljanja podatkov za izvajanje nalog iz 3. točke drugega odstavka tega člena,
v katerem določi sistem za predložitev podatkov o cenah in način uporabe
sistema ali določi obliko za elektronsko pošiljanje podatkov.
15. člen
(pogodba o dobavi in splošni pogodbeni pogoji)
(1) Pogodba o dobavi plina med gospodinjskim odjemalcem in
dobaviteljem plina mora biti sklenjena v pisni ali elektronski obliki v skladu
s predpisi o elektronskem poslovanju.
(2) Pogodba iz prejšnjega odstavka mora določati najmanj:
1.
ime in naslov dobavitelja,
2.
ceno in plačilne pogoje,
3.
pravice in obveznosti pogodbenih strank v zvezi z neizpolnjevanjem
pogodbe,
4.
vrste storitev, ki ji nudi dobavitelj, in ponujeno raven kakovosti
storitev,
5.
načine pridobivanja podatkov o veljavnih tarifah in stroških
vzdrževanja,
6.
trajanje pogodbe, pogoje za podaljšanje in odpoved pogodbe ali storitev
ter navedbo, ali je dovoljen brezplačni odstop od pogodbe,
7.
dogovore o nadomestilu in povračilu v primeru, da ni dosežena raven
kakovosti storitev iz pogodbe, vključno z nenatančnim ali zapoznelim
obračunavanjem dobavljenega plina ali vzdrževalnih storitev,
8.
način za sprožitev postopkov za obravnavo pritožb v skladu s 17. členom
tega zakona ter
9.
informacije o pravicah gospodinjskih odjemalcev, vključno z
obravnavanjem pritožb iz 17. člena tega zakona in z vsemi informacijami, ki jih
morajo dobavitelji pregledno sporočati ob predložitvi računov in na svojih
spletnih straneh.
(3) Gospodinjski odjemalec lahko odstopi od pogodbe o dobavi
brez plačila pogodbene kazni, odškodnine, nadomestila ali kakršnega koli
drugega plačila zaradi odstopa od pogodbe pred določenim rokom, če odpoved
začne učinkovati najmanj eno leto po sklenitvi pogodbe.
(4) Zaradi menjave dobavitelja lahko gospodinjski odjemalec
od pogodbe o dobavi odstopi brez odpovednega roka. Če v primeru iz prejšnjega
odstavka odstop učinkuje prej kot eno leto po sklenitvi pogodbe, nosi odjemalec
posledice, ki jih za predčasni odstop od pogodbe o dobavi določa ta pogodba.
(5) Sestavni del pogodbe o dobavi so splošni pogodbeni
pogoji, ki morajo biti pravični in znani vnaprej, dobavitelj pa jih mora
gospodinjskemu odjemalcu zagotoviti pred sklenitvijo pogodbe, tudi če se pogodbe
sklepajo po posrednikih. Splošni pogodbeni pogoji morajo biti pregledni,
objavljeni v jasnem in razumljivem jeziku ter ne smejo vsebovati nepogodbenih
ovir za uveljavljanje pravic odjemalcev, na primer preobsežne pogodbene
dokumentacije. Dobavitelj mora gospodinjskim odjemalcem zagotoviti pregledne
informacije o veljavnih cenah in tarifah ter splošnoveljavnih pogojih v zvezi z
dobavo plina najmanj z objavo na svoji spletni strani.
(6) Spremembo splošnih pogodbenih pogojev mora dobavitelj
neposredno ter pregledno in razumljivo sporočiti gospodinjskemu odjemalcu
najmanj en mesec pred njihovo uveljavitvijo, če se sprememba nanaša na
izpolnjevanje pogodbe z gospodinjskim odjemalcem. Obvestilo mora biti
gospodinjskim odjemalcem poslano brezplačno na način, določen v pogodbi.
(7) Zaradi spremembe splošnih pogojev iz prejšnjega odstavka
ima gospodinjski odjemalec pravico odstopiti od pogodbe o dobavi plina v enem
mesecu po začetku veljavnosti spremenjenih splošnih pogojev brez odpovednega
roka in brez obveznosti plačila pogodbene kazni, o čemer ga mora dobavitelj v
obvestilu iz prejšnjega odstavka tudi obvestiti.
(8) Šesti in sedmi odstavek tega člena veljata tudi za
spremembo cen plina, ki lahko pomeni povišanje plačila za plin odjemalca, za
katerega veljajo splošni pogodbeni pogoji. Obvestilo o tej spremembi in dan
uveljavitve spremembe morata biti navedena na računu ali v drugem ustreznem
pisnem obvestilu.
(9) Dobavitelj mora gospodinjskemu odjemalcu ponuditi možnost
široke izbire načinov plačevanja. Plačilni sistem ne sme povzročiti
neupravičenega diskriminiranja odjemalcev, morebitne razlike v ceni in drugih
pogojih plačila pa morajo odražati stroške dobavitelja zaradi različnih
plačilnih sistemov. Če gospodinjski odjemalec ne plačuje po dejanski porabi, mora
dobavitelj dati na voljo kot obliko plačila sistem akontacij, ki mora odražati
verjetno porabo.
(10) Če dobavitelj gospodinjskim odjemalcem zaračuna pavšalne
stroške poslovanja ne glede na njihovo poimenovanje, morajo ti odražati
dejanske stroške, ki jih načini obračunavanja povzročajo dobaviteljem. Stroški
opomina v primeru zamude plačila se ne štejejo za pavšalne stroške poslovanja.
(11) Dobavitelj ne sme sam ali prek posrednikov ali
zastopnikov pri prodaji plina uporabljati zavajajočih ali nepoštenih poslovnih
praks, ki vključujejo zlasti:
-
neresnično ali zavajajočo predstavitev družbe, ki jo oseba, ki nagovarja
končnega odjemalca, zastopa ali v imenu in za račun katere deluje;
-
zavajajočo predstavitev ponudbe dobavitelja končnemu odjemalcu;
-
navajanje neresničnih razlogov za obisk končnega odjemalca;
-
neresnične ali zavajajoče navedbe v zvezi s pogodbenim razmerjem.
16. člen
(obveščanje o porabi in dostop do podatkov o porabi)
(1) Operater distribucijskega sistema ob priključitvi na
distribucijski sistem obvesti gospodinjskega odjemalca o njegovih pravicah do
oskrbe s plinom določene kakovosti po razumni ceni v skladu z veljavnimi
predpisi in splošnimi akti.
(2) Operater distribucijskega sistema na zahtevo
gospodinjskega odjemalca ali na podlagi njegovega pooblastila za vsak primer
posebej ali za vse prihodnje primere do preklica določenemu podjetju plinskega
gospodarstva brezplačno omogoči dostop do podatkov o porabi tega odjemalca.
Operater distribucijskega sistema, ki je odgovoren za obdelavo podatkov, te podatke
predloži podjetju plinskega gospodarstva v petih delovnih dneh, pri čemer
podatke pošlje v elektronski obliki.
(3) Minister predpiše obliko za predstavitev podatkov in
postopek, s katerim se dobaviteljem in odjemalcem zagotovi dostop do podatkov
iz prejšnjega odstavka. Zagotovitve dostopa do podatkov operater
distribucijskega sistema ne sme dodatno zaračunati.
(4) Operater distribucijskega sistema gospodinjske odjemalce,
ki so priključeni na distribucijski sistem, na katerem opravlja dejavnost operaterja
sistema, najmanj enkrat letno obvešča o dejanski porabi plina in stroških.
Podatke o tem zagotovi v primernem roku, pri čemer se upoštevata zmogljivost
opreme odjemalca za merjenje porabe in stroškovna učinkovitost takšnih ukrepov.
Te storitve odjemalcem operater distribucijskega sistema ne sme dodatno
zaračunati.
17. člen
(izvensodno reševanje sporov z gospodinjskimi odjemalci v
zvezi z dobavo plina)
(1) Dobavitelj plina zagotovi pregledni, preprosti in
brezplačni notranji postopek obravnave pritožb gospodinjskih odjemalcev.
(2) Dobavitelj plina sam ali skupaj z drugimi dobavitelji v
okviru združenja zagotovi postopek izvensodnega reševanja sporov s potrošniki v
zvezi z dobavo plina gospodinjskim odjemalcem po tem zakonu pred neodvisnim
izvajalcem izvensodnega reševanja sporov, ki izpolnjuje pogoje in zagotavlja
postopek v skladu z določbami zakona, ki ureja izvensodno reševanje
potrošniških sporov. Če dobavitelj v postopku iz prejšnjega odstavka pritožbi
ne ugodi najpozneje v enem mesecu ali zahtevku gospodinjskega odjemalca ne
ugodi v celoti, lahko gospodinjski odjemalec vloži pobudo za začetek postopka v
zvezi z domnevnimi kršitvami dobavitelja plina pri izvajanju pogodbe o dobavi
plina pri neodvisnem izvajalcu izvensodnega reševanja sporov.
(3) Izvajalca izvensodnega reševanja sporov, pri katerem
gospodinjski odjemalec vloži pobudo za začetek postopka, dobavitelj plina
določi za štiri leta.
(4) Sodelovanje dobavitelja plina v postopku, ki ga je
sprožil gospodinjski odjemalec pred neodvisnim izvajalcem, je obvezno.
(5) Stroške postopka neodvisnega izvajalca izvensodnega
reševanja sporov plača dobavitelj ali združenje dobaviteljev plina.
(6) Dobavitelj plina ali združenje dobaviteljev plina lahko
določi sistem povračil in odškodnin, ki jih zagotavlja gospodinjskim odjemalcem
za posamezne kršitve svojih obveznosti v zvezi z dobavo plina, če je to
upravičeno glede na višino škode, težo kršitve in stopnjo odgovornosti.
18. člen
(ranljivi odjemalci in nujna oskrba)
(1) Operater distribucijskega sistema ne sme ranljivega
odjemalca odklopiti ali mu omejiti odjema plina pod količino, ki je glede na
okoliščine (letni čas, temperaturne razmere, kraj prebivanja, zdravstveno
stanje in druge podobne okoliščine) nujno potrebna, da ne pride do ogrožanja
življenja in zdravja odjemalca in oseb, ki z njim prebivajo.
(2) Stroške odjema plina ranljivih odjemalcev nosi operater
distribucijskega sistema do takrat, ko jih plača ranljivi odjemalec.
(3) Stroški iz prejšnjega odstavka, ki jih operater
distribucijskega sistema ne more izterjati od ranljivega odjemalca, so
upravičeni stroški tega operaterja.
(4) Operater distribucijskega sistema mora odjemalca pred
odklopom obvestiti o možnosti nujne oskrbe, o dokazilih, ki jih mora odjemalec
predložiti operaterju, da mu operater odobri nujno oskrbo, in o rokih, v
katerih je treba ta dokazila predložiti. Podrobnejšo ureditev varstva ranljivih
odjemalcev v zvezi z zagotavljanjem nadaljnje dobave plina določi operater
distribucijskega sistema v sistemskih obratovalnih navodilih.
18.a člen
(nadomestna oskrba s plinom)
(1) Nadomestna oskrba je oskrba s plinom, do katere so
upravičeni gospodinjski odjemalec, mali poslovni odjemalec, skupni gospodinjski
odjemalec in zaščiteni odjemalec iz 117. člena tega zakona, ki so
priključeni na distribucijski sistem, če jim preneha veljavnost pogodbe o
dobavi plina zaradi ukrepov, ki so posledica insolventnosti ali nelikvidnosti
dobavitelja, ali če iz drugega razloga dobavitelj izgubi status člana bilančne
sheme, pri čemer mora o tem dejstvu nosilec bilančne skupine obvestiti
operaterja prenosnega sistema. Za drugi razlog se šteje izbris člana bilančne
sheme iz sodnega registra, izrečena prepoved opravljanja dejavnosti članu
bilančne sheme, izdaja inšpekcijske odločbe, s katero se članu bilančne sheme onemogoči
delovanje na trgu s plinom, sporazumna razveza ali odstop od bilančne pogodbe
oziroma pogodbe o izravnavi.
(2) Operater distribucijskega sistema na podlagi obvestila
operaterja prenosnega sistema o predvidenem datumu prenehanja statusa člana
bilančne sheme dobavitelja vse končne odjemalce tega dobavitelja na
distribucijskem sistemu obvesti o prenehanju veljavnosti pogodbe o dobavi in
datumu začetka izvajanja nadomestne oskrbe, če do prenehanja veljavnosti
obstoječe pogodbe o dobavi plina ne zamenjajo dobavitelja. Dobavitelj v primeru
nameravanega prenehanja statusa člana bilančne sheme o svoji nameri obvesti
operaterje sistema, svoje končne odjemalce in agencijo najpozneje tri mesece
pred nameravanim prenehanjem statusa člana bilančne sheme.
(3) Operater distribucijskega sistema za odjemalce iz prvega
odstavka tega člena nemudoma, ko dosedanjemu dobavitelju preneha status člana v
bilančni shemi, brez prestopnih rokov zagotovi dobavitelja nadomestne oskrbe, o
čemer nemudoma seznani tudi dobavitelja nadomestne oskrbe. S tem se šteje, da
je sklenjena pogodba o nadomestni oskrbi s plinom, ki jo lahko odjemalec iz
prvega odstavka tega člena kadar koli odpove. Pogoj za menjavo dobavitelja je
pridobitev števčnega stanja plinomera. Zamenjava dobavitelja se za odjemna
mesta, ki niso dnevno merjena, lahko izvede tudi na podlagi fotografije
plinomera, ki jo odjemalec iz prvega odstavka tega člena pošlje operaterju
distribucijskega sistema. Če pridobitev stanja plinomera ni mogoča, se ta oceni
v skladu z metodologijo, ki ureja prognoziranje ne dnevno merjenih prevzemov
uporabnikov omrežja zemeljskega plina, sprejeto na podlagi 42. člena
Uredbe Komisije (EU) št. 312/2014 z dne 26. marca 2014 o vzpostavitvi
kodeksa omrežja za izravnavo odstopanj za plin v prenosnih omrežjih (UL L
št. 91 z dne 27. 3. 2014, str. 15).
(4) Odjemalec iz prvega odstavka tega člena najpozneje v treh
mesecih od začetka izvajanja nadomestne oskrbe sklene pogodbo o dobavi z novim
dobaviteljem in o tem obvesti dobavitelja, ki mu nudi nadomestno oskrbo. S
sklenitvijo pogodbe o dobavi z novim dobaviteljem ali po treh mesecih od
začetka izvajanja nadomestne oskrbe se šteje, da je pogodba o nadomestni oskrbi
s plinom odpovedana.
(5) Agencija določi najmanj enega dobavitelja nadomestne
oskrbe za obdobje najmanj enega leta. Najpozneje v tridesetih dneh pred iztekom
tega obdobja agencija določi dobavitelja nadomestne oskrbe za naslednje
obdobje. Kriteriji, ki jih agencija upošteva pri določitvi dobavitelja
nadomestne oskrbe, so najmanj: delež na maloprodajnem trgu, prodaja plina
upravičenim odjemalcem za nadomestno oskrbo in prodaja plina tem odjemalcem na
območju več distribucijskih sistemov. Agencija na svoji spletni strani objavi
dobavitelje nadomestne oskrbe po posameznem distribucijskem sistemu.
(6) Dobavitelj nadomestne oskrbe določi najpozneje v treh
dneh od določitve dobavitelja nadomestne oskrbe način izračuna cene plina za
nadomestno oskrbo za posamezno skupino odjemalcev iz prvega odstavka tega člena
in ga sporoči agenciji. Ceno plina za nadomestno oskrbo določi dobavitelj
nadomestne oskrbe in jo objavi najmanj na svoji spletni strani ter obvesti
agencijo. Cena plina za nadomestno oskrbo je lahko višja od tržne cene za
dobavo plina primerljivemu odjemalcu, ne sme pa presegati mejne nakupne cene plina
na izravnalnem trgu, ki jo objavi operater prenosnega sistema, povečane za
25 %.
(7) Dobavitelj nadomestne oskrbe določi splošne dobavne
pogoje nadomestne oskrbe ter jih pošlje agenciji v soglasje in objavi najmanj
na svoji spletni strani.
(8) Dobavitelj nadomestne oskrbe lahko odpove dobavo plina
odjemalcu iz prvega odstavka tega člena, če ta redno ne poravna stroškov oskrbe
s plinom. Operater sistema v tem primeru odklopi odjemalca nadomestne oskrbe po
predhodnem obvestilu.
(9) Podrobnejše kriterije za določitev dobavitelja nadomestne
oskrbe iz petega odstavka tega člena določi agencija s splošnim aktom.
III. POGLAVJE: PRENOS, SKLADIŠČENJE IN UZP
1. oddelek: Gospodarska javna služba dejavnost operaterja
prenosnega sistema
19. člen
(gospodarska javna služba)
(1) Dejavnost operaterja prenosnega sistema je obvezna
državna gospodarska javna služba.
(2) Gospodarska javna služba dejavnost operaterja prenosnega
sistema obsega:
1.
izvajanje prenosa;
2.
varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje in vzdrževanje prenosnega
sistema;
3.
razvoj sistema ob upoštevanju predvidenih potreb uporabnikov sistema,
zahtev varnega in zanesljivega obratovanja sistema in usmeritev razvojnega
načrta operaterja prenosnega sistema iz 6. člena ali 42. člena tega zakona;
4.
zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti prenosnega sistema, da omogoča
razumne zahteve za priključitev in dostop do sistema;
5.
zagotavljanje zanesljivosti dobave plina z ustrezno zmogljivostjo in
zanesljivostjo sistema;
6.
zagotavljanje sistemskih storitev;
7.
vodenje bilančne sheme;
8.
ugotavljanje in obračunavanje izravnave odstopanj odjema in oddaje plina
od napovedi;
9.
posredovanje kateremu koli drugemu operaterju prenosnega sistema,
operaterju skladiščnega sistema, operaterju sistema za UZP in operaterju
distribucijskega sistema zadostnega obsega informacij, da se lahko zagotovita
prenos in skladiščenje plina, ki bosta združljiva z varnim in učinkovitim
obratovanjem povezanega sistema;
10.
pravočasno zagotavljanje potrebnih podatkov uporabnikom sistema, da
lahko učinkovito uveljavljajo dostop do sistema;
11.
vzpostavitev in nadzor mehanizmov za upravljanje pretokov in izravnave
odstopanj v omrežju, opredeljenih v sistemskih obratovalnih navodilih
prenosnega omrežja plina;
12.
vzpostavitev in nadzor mehanizmov za upravljanje kakovosti plina v
sistemu;
13.
napoved porabe plina ter potrebnih virov z uporabo metode celovitega
načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri uporabnikih sistema;
14.
nediskriminatorno obravnavanje posameznih uporabnikov sistema ali vrst
uporabnikov sistema, posebno ne v korist svojih povezanih podjetij;
15.
druge naloge, določene s predpisi EU, zakonom, predpisi in splošnimi
akti za izvrševanje javnih pooblastil;
16.
organiziranje izravnalnega trga plina in upravljanje virtualne točke;
17.
izvajanje nalog za omogočanje in izvedbo postopkov solidarnostne pomoči
držav članic EU pri oskrbi s plinom.
(3) Gospodarsko javno službo dejavnost operaterja prenosnega
sistema izvaja operater prenosnega sistema, ki pridobi koncesijo in izpolnjuje
pogoje iz tretjega odstavka 20. člena tega zakona.
(4) Operater prenosnega sistema vzpostavi zadostno čezmejno
zmogljivost za vključitev evropske prenosne infrastrukture, prilagojene vsem
ekonomsko upravičenim in tehnično izvedljivim zahtevam po zmogljivosti, ob
upoštevanju zanesljivosti oskrbe s plinom.
(5) Operaterji prenosnih sistemov nabavljajo energijo, ki jo
potrebujejo za opravljanje svojih dejavnosti, po preglednih, nediskriminatornih
in tržno zasnovanih postopkih.
(6) Operater prenosnega sistema lahko sklepa tehnične
dogovore glede delovanja povezovalnih plinovodov med Republiko Slovenijo in
državami članicami EU ali med Republiko Slovenijo in tretjimi državami, ki
morajo biti v skladu s predpisi Republike Slovenije in EU ter odločitvami
agencije. Operater prenosnega sistema v osmih dneh od sklenitve tehničnega
dogovora z vsebino seznani ministrstvo in agencijo.
20. člen
(način izvajanja gospodarske javne službe dejavnost
operaterja prenosnega sistema)
(1) Za izvajanje gospodarske javne službe operaterju
prenosnega sistema Republika Slovenija kot koncedent podeli koncesijo za
celotno območje Republike Slovenije, in sicer za največ 35 let.
(2) Za koncesijo iz prejšnjega odstavka ni dovoljeno
podeljevati posebnih ali izključnih pravic.
(3) Dejavnost operaterja prenosnega sistema lahko izvaja
koncesionar, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
-
ima v lasti prenosni sistem,
-
ima certifikat operaterja prenosnega sistema in
-
je imenovan za operaterja prenosnega sistema.
(4) Če lastnik prenosnega sistema ne izpolnjuje pogojev za
izvajanje dejavnosti operaterja prenosnega sistema iz prejšnjega odstavka, mora
najpozneje v enem letu od veljavnosti uporabnega dovoljenja za prenosni sistem
izpolniti te pogoje, sicer se uporabi 52. člen tega zakona o ukrepih v primeru
prenehanja izvajanja dejavnosti operaterja prenosnega sistema.
(5) Vlada z uredbo predpiše podrobnejša pravila o načinu
izvajanja gospodarske javne službe dejavnost operaterja prenosnega sistema.
21. člen
(podelitev koncesije)
(1) Glede podelitve koncesije za izvajanje gospodarske javne
službe dejavnost operaterja prenosnega sistema se uporabljajo predpisi o
gospodarskih javnih službah in javno-zasebnem partnerstvu, če ni s tem zakonom
posamezno vprašanje urejeno drugače.
(2) V koncesijskem aktu, ki se objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, se določijo splošni, pregledni, nediskriminatorni in
sorazmerni pogoji, ki jih mora izpolnjevati pravna ali fizična oseba za
pridobitev koncesije. Lastništvo prenosnega sistema ali njegovega dela,
certifikat operaterja prenosnega sistema in imenovanje za operaterja prenosnega
sistema niso pogoj za pridobitev koncesije. Če koncedent omogoči koncesionarju
pridobitev stvarnih pravic na nepremičninah v lasti države ali drugih ugodnosti
v zvezi z izvajanjem koncesije, mora te ugodnosti nuditi vsakemu koncesionarju
pod enakimi pogoji.
(3) Koncesijo lahko pridobi vsaka pravna ali fizična oseba,
ustanovljena v državi članici EU.
(4) O podelitvi koncesije odloči na zahtevo stranke vlada z
odločbo. Za podelitev koncesije se na podlagi 5. točke prvega odstavka 11.
člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah (Uradni list RS, št. 9/19) ne
izvede postopek oddaje koncesije po navedenem zakonu ali drug konkurenčni
postopek, določen s predpisi o javno-zasebnem partnerstvu. Za postopek izdaje
odločbe iz tega odstavka se uporabljajo tudi določbe zakona, ki ureja storitve
na notranjem trgu.
(5) O razlogih za zavrnitev podelitve koncesije ministrstvo v
30 dneh po dokončnosti odločbe, s katero je podelitev koncesije zavrnjena,
obvesti Evropsko komisijo.
(6) Po dokončnosti odločbe o podelitvi koncesije skleneta
koncesionar in koncedent koncesijsko pogodbo.
22. člen
(financiranje gospodarske javne službe)
Dejavnost operaterja prenosnega sistema se financira iz
omrežnine in drugih prihodkov za izvajanje gospodarske javne službe.
23. člen
(gradnja in obratovanje prenosnega sistema)
(1) V postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo
objekta ali naprave, ki je del prenosnega sistema, lahko kot investitor nastopa
koncesionar gospodarske javne službe, ki opravlja dejavnost operaterja
prenosnega sistema, ali tretja oseba na podlagi druge alineje petega odstavka
43. člena tega zakona.
(2) Prejšnji odstavek se uporablja tudi za izdajo uporabnega
dovoljenja ali drugega posamičnega akta, s katerim je dovoljeno obratovanje
objekta ali naprave, ki je del prenosnega sistema.
(3) Ministrstvo v 30 dneh po dokončnosti odločbe državnega
organa, organa občine ali nosilca javnih pooblastil, s katero je bila
koncesionarju gospodarske javne službe dejavnost operaterja prenosnega sistema
onemogočena izvedba investicije ali obratovanje objekta ali naprave, ki je del
prenosnega sistema, obvesti Evropsko komisijo.
2. oddelek: Ločevanje prenosnih sistemov in operaterjev prenosnih
sistemov
1. pododdelek: Lastniška ločitev
24. člen
(lastništvo prenosnega sistema)
(1) Pravna ali fizična oseba, ki ima v lasti prenosni sistem,
mora v skladu s tem zakonom izvajati dejavnost operaterja prenosnega sistema.
Druga oseba, razen operater prenosnega sistema, ne sme imeti deloma ali v
celoti v lasti prenosnega sistema, na katerem ta operater prenosnega sistema
izvaja dejavnost operaterja prenosnega sistema, razen če ni v tem delu zakona
drugače določeno.
(2) Zahteva iz prejšnjega odstavka je izpolnjena, če dve
pravni ali fizični osebi ali več pravnih ali fizičnih oseb, ki imata ali imajo
v lasti prenosni sistem, ustanovita ali ustanovijo skupno podjetje, ki deluje
kot operater prenosnega sistema v dveh ali več državah članicah EU. Drugo
podjetje ne more biti udeleženo v skupnem podjetju, razen če je bilo
certificirano kot neodvisni operater prenosnega sistema. Lastnika ali lastniki
prenosnega sistema, ki sta ustanovila ali so ustanovili skupno podjetje, morata
ali morajo izpolnjevati pogoje iz 25., 27. in 28. člena tega zakona ali pogoje
za neodvisnega operaterja prenosnega sistema iz 31. člena tega zakona.
25. člen
(prepovedi za proizvajalce, dobavitelje, operaterje sistema
in osebe, ki jih nadzirajo)
(1) Ista pravna ali fizična oseba ne sme ali iste pravne ali
fizične osebe ne smejo:
-
izvajati neposrednega ali posrednega nadzora iz 21. točke 3. člena tega
zakona nad podjetjem, ki opravlja dejavnost proizvodnje ali dobave, in hkrati
izvajati neposrednega ali posrednega nadzora iz 21. točke 3. člena tega zakona
nad operaterjem prenosnega sistema ali prenosnim sistemom ali uveljavljati
pravice nad njima ali
-
izvajati neposrednega ali posrednega nadzora iz 21. točke 3. člena tega
zakona nad operaterjem prenosnega sistema ali prenosnim sistemom in hkrati
izvajati neposrednega ali posrednega nadzora iz 21. točke 3. člena tega zakona
nad podjetjem, ki opravlja dejavnost proizvodnje ali dobave, ali uveljavljati
pravice nad njim.
(2) Za podjetje, ki opravlja katero koli dejavnost
proizvodnje ali dobave iz prejšnjega odstavka, se šteje tudi podjetje, ki
opravlja katero koli dejavnost proizvodnje in dobave po zakonu, ki ureja oskrbo
z električno energijo. Za operaterja prenosnega sistema in prenosni sistem iz
prejšnjega odstavka se štejeta tudi sistemski operater in prenosni sistem po
zakonu, ki ureja oskrbo z električno energijo.
(3) Ista pravna ali fizična oseba ne more ali iste osebe ne
morejo imenovati članov nadzornega sveta, uprave ali organov, ki pravno
zastopajo podjetje, pri operaterju prenosnega sistema ali prenosnem sistemu in
hkrati izvajati neposrednega ali posrednega nadzora iz 21. točke 3. člena tega
zakona ali uveljavljati pravic nad podjetjem, ki opravlja dejavnost proizvodnje
ali dobave.
(4) Določbe tega člena ne pomenijo odstopa od zahteve iz
prvega odstavka 24. člena tega zakona.
26. člen
(opredelitev pravic)
Pravice iz prvega in tretjega odstavka prejšnjega člena
vključujejo zlasti pravico:
-
do izvajanja glasovalnih pravic,
-
do imenovanja članov nadzornega sveta, uprave ali organov, ki pravno
zastopajo podjetje, ali
-
na poslovnem deležu, ki presega polovico osnovnega kapitala ali delnic
družbe.
27. člen
(prepovedi glede članstva v organih)
Ista pravna ali fizična oseba ne sme biti hkrati:
-
član uprave, nadzornega sveta ali drugega organa, ki je zakoniti
zastopnik podjetja, pri operaterju prenosnega sistema ali osebi, ki ima v lasti
prenosni sistem, ali predstavnik v zvezi z lastniškim upravljanjem prenosnega
sistema električne energije ali prenosnega sistema plina in
-
član uprave, nadzornega sveta ali drugega organa, ki je zakoniti
zastopnik podjetja, ki izvaja dejavnost proizvodnje ali dobave plina ali električne
energije.
28. člen
(posebna določba v primeru državnega lastništva)
Če je oseba iz 25. ali 27. člena tega zakona Republika
Slovenija ali druga država članica EU, občina ali organ teh oseb, se šteje, da
so zahteve iz 25. in 27. člena tega zakona izpolnjene, če dva ločena organa teh
oseb izvajata nadzor iz 21. točke 3. člena tega zakona nad operaterjem
prenosnega sistema ali prenosnim sistemom in nad podjetjem, ki opravlja
dejavnost na področju proizvodnje ali dobave.
29. člen
(dolžnost ukrepanja za odpravo razlogov, ki pomenijo kršitve
prepovedi)
(1) Oseba, pri kateri nastane razlog, ki pomeni kršitev
zahtev iz 24., 25., 27. ali 28. člena tega zakona, stori vse, da se razlog
odpravi, ter mora o nastanku razloga in ukrepih obvestiti agencijo.
(2) Operater prenosnega sistema obvesti agencijo po prejšnjem
odstavku, takoj ko izve za razlog, ki pomeni kršitev zahtev iz 24., 25., 27.
ali 28. člena tega zakona, in pri tem stori vse, da se razlog odpravi.
(3) Operater prenosnega sistema agencijo obvesti tudi o vsaki
načrtovani transakciji, zaradi katere bi bila lahko potrebna vnovična preučitev
izpolnjevanja zahtev iz 24., 25., 27. ali 28. člena tega zakona.
(4) Agencija nadzira izpolnjevanje zahtev iz 24., 25., 27.
ali 28. člena tega zakona. Če pri nadzoru ugotovi, da je pri določeni osebi
nastal razlog, ki pomeni kršitev teh zahtev, opozori osebo na razlog in
dolžnost ukrepanja po prvem in drugem odstavku tega člena.
30. člen
(ukrepi agencije)
(1) Če v razumnem času, ki ni krajši od enega in ne daljši od
šestih mesecev od dne, ko je bila agencija obveščena o razlogu po prvem, drugem
ali tretjem odstavku prejšnjega člena ali ko je agencija opozorila na razlog po
četrtem odstavku prejšnjega člena, razlog v zvezi z zahtevami iz 24., 25., 27.
ali 28. člena tega zakona ni odpravljen, agencija z odločbo:
-
prepove izvajanje glasovalnih pravic ali lastniških upravičenj v zvezi z
upravljanjem manj od polovičnega lastniškega deleža v nasprotju s 25. členom
tega zakona;
-
naloži prodajo deleža na osnovnem kapitalu ali lastniškega deleža na
prenosnem sistemu, kolikor presega delež, ki ne pomeni kršitve 25. člena tega
zakona;
-
ugotovi, da je bil član uprave, nadzornega sveta ali drugega organa, ki
zastopa podjetje, imenovan v nasprotju s tem zakonom ali da je bila oseba, ki
pomeni lastnika prenosnega sistema, pooblaščena v nasprotju s tem zakonom ter
pristojnemu organu predlaga uvedbo postopka za razrešitev ali odvzem
pooblastila;
-
prepove izvajanje posrednega ali neposrednega nadzora iz 21. točke 3.
člena tega zakona.
(2) Agencija lahko z odločbo naloži enega ali več ukrepov iz
prejšnjega odstavka, vendar v obsegu, kolikor je to nujno potrebno, da se
odpravi razlog kršitve zahtev iz 24., 25., 27. ali 28. člena tega zakona.
(3) Če je odločbo iz prvega odstavka tega člena treba izvršiti
s prisilitvijo, ne glede na zakon, ki ureja splošni upravni postopek, posamična
denarna kazen v postopku izvršbe s prisilitvijo ne sme presegati 100.000 eurov.
(4) Če z ukrepi iz tega člena ni mogoče odpraviti razloga
kršitve z zahtevami iz 24., 25., 27. ali 28. člena tega zakona, začne agencija
postopek preizkusa pogojev za certifikat.
2. pododdelek: Neodvisni operater prenosnega sistema
31. člen
(izjema od lastniškega ločevanja)
(1) Ne glede na 24., 25. in 27. člen tega zakona mora
operater prenosnega sistema, ki deluje kot vertikalno integrirano podjetje, ki
je imelo 3. septembra 2009 v lasti prenosni sistem, izpolnjevati zahteve iz 31.
do 44. člena tega zakona.
(2) Podjetja, ki opravljajo dejavnost proizvodnje ali dobave,
ne smejo prevzeti neposrednega ali posrednega nadzora iz 21. točke 3. člena
tega zakona ali uveljavljati pravic iz 26. člena tega zakona nad operaterji
prenosnega sistema, ki delujejo na podlagi 24. do 30. člena tega zakona.
32. člen
(pravni status, identiteta in dejavnost neodvisnega
operaterja prenosnega sistema)
(1) Operater prenosnega sistema mora imeti pravno obliko
delniške družbe, družbe z omejeno odgovornostjo ali komanditne družbe.
(2) Dejavnost operaterja prenosnega sistema obsega naslednje
naloge:
1.
zastopanje operaterja prenosnega sistema v pravnem prometu in v kakršnih
koli komunikacijah z agencijo, drugimi regulativnimi organi ter tretjimi
osebami;
2.
zastopanje operaterja prenosnega sistema v Evropski mreži operaterjev
prenosnih sistemov za zemeljski plin (ENTSO za plin);
3.
odločanje o dostopu do sistema in opravljanje dejanj, potrebnih za
njegovo izvajanje, pri čemer ne diskriminira posameznih uporabnikov sistema ali
vrst uporabnikov sistema, posebno ne v korist svojih povezanih podjetij;
4.
pobiranje vseh plačil v zvezi s prenosnim sistemom;
5.
obratovanje, vzdrževanje in razvoj varnega, učinkovitega in ekonomičnega
prenosnega sistema;
6.
načrtovanje naložb za zagotovitev dolgoročne zmogljivosti sistema, da
zadosti razumnemu povpraševanju in zanesljivosti oskrbe;
7.
vzpostavitev ustreznih družb, tudi z enim ali več operaterji prenosnih
sistemov, borzami plina in drugimi ustreznimi deležniki za napredek pri
vzpostavljanju regionalnih trgov ali olajšanje procesa liberalizacij;
8.
opravljanje skupnih storitev, tudi pravnih, računovodskih in informacijskih
storitev, ter
9.
druge naloge, ki jih določa ta zakon za operaterja prenosnega sistema.
(3) Operater prenosnega sistema ne sme v firmi družbe, v
celostni podobi podjetja, v komunikacijah, pri trženju znamke in na objektih
delovati tako, da ustvarja zmedo v zvezi z ločeno identiteto vertikalno
integriranega podjetja ali njegovega dela.
(4) Ne glede na pravno obliko družbe, ki je operater
prenosnega sistema, mora imeti ta družba organe, kot jih zakon, ki ureja
gospodarske družbe, določa za delniško družbo. Če ta zakon ne določa drugače,
se za vlogo, naloge in odgovornost organov operaterja prenosnega sistema
smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, o organih
delniške družbe.
(5) Operater prenosnega sistema ne sme imeti enotirnega
sistema upravljanja po zakonu, ki ureja gospodarske družbe.
(6) Družbeniki operaterja prenosnega sistema ne smejo
neposredno upravljati družbe ali voditi njenih poslov.
33. člen
(sredstva, oprema in osebje operaterja prenosnega sistema)
(1) Operater prenosnega sistema mora imeti človeške,
tehnične, fizične in finančne vire, potrebne za izpolnjevanje svojih obveznosti
in za opravljanje dejavnosti prenosa plina.
(2) Operater prenosnega sistema mora imeti v celoti v lasti
prenosni sistem in druga sredstva, potrebna za opravljanje dejavnosti prenosa
plina. Druga oseba ne sme imeti deloma ali v celoti v lasti prenosnega sistema,
na katerem ta operater prenosnega sistema izvaja dejavnost operaterja
prenosnega sistema.
(3) Osebje, potrebno za izvajanje dejavnosti prenosa plina,
vključno z opravljanjem vseh nalog družbe, mora biti zaposleno pri operaterju
prenosnega sistema.
(4) Del vertikalno integriranega podjetja ne sme drugemu delu
podjetja dajati ali zagotavljati osebja, zanj opravljati storitev, najemati
osebja, zaposlenega v drugem delu tega podjetja, ali opravljati storitev, ki
jih opravlja drugi del podjetja.
(5) Operater prenosnega sistema lahko opravlja storitve za
vertikalno integrirano podjetje, če:
-
opravljanje teh storitev ni diskriminatorno do uporabnikov sistema, je
vsem uporabnikom sistema na voljo pod enakimi pogoji, ti pa ne omejujejo,
izkrivljajo ali onemogočajo konkurence pri proizvodnji ali dobavi, in
-
je k pogojem za opravljanje teh storitev agencija dala soglasje pred
začetkom opravljanja storitev.
(6) Operater prenosnega sistema ne sme deliti sistemov ali
opreme informacijske tehnologije, fizičnih prostorov in sistemov za varnostni
dostop z drugim delom vertikalno integriranega podjetja ali jih uporabljati
skupaj z njim ter ne sme imeti istih svetovalcev ali zunanjih izvajalcev za
sisteme ali opremo informacijske tehnologije in sisteme za varnostni dostop.
34. člen
(finančni viri in finančna neodvisnost operaterja prenosnega
sistema)
(1) Operater prenosnega sistema zagotavlja finančna in druga
sredstva, potrebna za ustrezno in učinkovito opravljanje dejavnosti operaterja
prenosnega sistema ter za razvoj in vzdrževanje učinkovitega, varnega in
gospodarnega prenosnega sistema.
(2) Brez poseganja v odločitve nadzornega organa iz 38. člena
tega zakona mora vertikalno integrirano podjetje operaterju prenosnega sistema
dati na voljo ustrezne finančne vire za naložbene projekte in nadomestitev
obstoječih sredstev v ustreznem času in na zahtevo operaterja prenosnega
sistema.
(3) Operater prenosnega sistema obvesti agencijo o finančnih
virih iz prejšnjega odstavka.
(4) Brez poseganja v odločitve nadzornega organa iz 38. člena
tega zakona mora imeti operater prenosnega sistema pooblastilo za pridobivanje
denarja na trgu kapitala, zlasti z izposojanjem in povečanjem kapitala. Ne
glede na zakon, ki ureja gospodarske družbe, odločitev o najemu posojila ali
izdaji dolžniških vrednostnih papirjev sprejme uprava operaterja prenosnega
sistema, odločitev o povečanju kapitala operaterja prenosnega sistema pa
nadzorni organ iz 38. člena tega zakona.
(5) Operater prenosnega sistema mora imeti neodvisno od
vertikalno integriranega podjetja dejanske pravice sprejemanja odločitev v
zvezi s sredstvi, potrebnimi za obratovanje, vzdrževanje ali razvoj sistema.
Brez poseganja v odločitve nadzornega organa iz 38. člena tega zakona sprejema
odločitve v zvezi s sredstvi, potrebnimi za obratovanje, vzdrževanje ali razvoj
sistema, uprava operaterja prenosnega sistema samostojno v okviru svojih
pristojnosti in odgovornosti.
(6) Računovodske izkaze operaterja prenosnega sistema
revidira revizor, ki ne revidira vertikalno integriranega podjetja ali
njegovega dela.
35. člen
(komercialna, finančna in kapitalska razmerja v vertikalno
integriranem podjetju)
(1) Komercialna in finančna razmerja med vertikalno
integriranim podjetjem in operaterjem prenosnega sistema morajo biti v skladu s
tržnimi pogoji. Posojila operaterja prenosnega sistema vertikalno integriranemu
podjetju niso dovoljena.
(2) Operater prenosnega sistema mora voditi evidenco komercialnih
in finančnih razmerij iz prejšnjega odstavka ter agenciji na zahtevo omogočiti
dostop do nje.
(3) Operater prenosnega sistema mora predložiti agenciji v
soglasje komercialne in finančne pogodbe ali sporazume z vertikalno
integriranim podjetjem.
(4) Pogodba in sporazum iz prejšnjega odstavka, h kateremu ni
dala soglasja agencija, sta nična.
(5) Hčerinska podjetja vertikalno integriranega podjetja, ki
opravljajo dejavnost proizvodnje ali dobave, ne smejo neposredno ali posredno
imeti v lasti delnic ali deležev operaterja prenosnega sistema.
(6) Operater prenosnega sistema ne sme imeti neposredno ali
posredno v lasti delnic ali deležev hčerinskega podjetja vertikalno
integriranega podjetja, ki opravljajo dejavnost proizvodnje ali dobave, ter ne
sme prejemati dividend tega podjetja in imeti drugih finančnih koristi od tega
podjetja.
36. člen
(neodvisnost delovanja operaterja prenosnega sistema)
(1) Splošna struktura upravljanja in akt o ustanovitvi ali
statut družbe operaterja prenosnega sistema morata zagotavljati dejansko
neodvisnost operaterja prenosnega sistema v skladu z 31. do 44. členom tega
zakona.
(2) Vertikalno integrirano podjetje ne sme neposredno ali
posredno po svojih predstavnikih v organih operaterja prenosnega sistema
določati ravnanja operaterja prenosnega sistema pri dejavnostih in upravljanju
sistema ter zagotavljanju konkurenčnosti tega delovanja ali dejavnostih,
potrebnih za pripravo desetletnega načrta za razvoj omrežja na podlagi 42.
člena tega zakona.
(3) Operater prenosnega sistema mora pri opravljanju nalog iz
tega zakona in pri upoštevanju prvega odstavka 13. člena, točke a) prvega
odstavka 14. člena, drugega, tretjega in petega odstavka 16. člena, šestega
odstavka 18. člena ter prvega odstavka 21. člena Uredbe 715/2009/ES različne
osebe ali subjekte obravnavati nediskriminatorno ter ne sme omejevati,
izkrivljati ali preprečevati konkurence na področju proizvodnje ali dobave.
(4) Vertikalno integrirano podjetje se mora vzdržati dejanj,
ki operaterja prenosnega sistema ovirajo pri izpolnjevanju obveznosti iz tega
zakona ali nanj vplivajo, ter od operaterja prenosnega sistema ne sme
zahtevati, da mora od vertikalno integriranega podjetja pridobiti dovoljenje za
izpolnjevanje teh obveznosti.
(5) Uprava operaterja prenosnega sistema samostojno v okviru
svojih pristojnosti in odgovornosti sprejema potrebne odločitve in izvaja
dejanja, potrebna za zagotavljanje neodvisnega ravnanja operaterja prenosnega
sistema.
37. člen
(neodvisnost osebja)
(1) Odločitve v zvezi z imenovanjem, plačilom in prenehanjem
mandata članov uprave operaterja prenosnega sistema sprejema nadzorni organ
operaterja prenosnega sistema iz 38. člena tega zakona.
(2) Nadzorni organ pisno obvesti agencijo o vsakem
imenovanju, prenehanju mandata ali drugih odločitvah o pogojih za mandat članov
uprave operaterja prenosnega sistema in oseb, odgovornih za izvršno
upravljanje, njegovo trajanje in prenehanje, ter o razlogih za vsak predlog za
prenehanje mandata teh oseb.
(3) Odločitev nadzornega organa iz prvega odstavka tega člena
učinkuje, če ji agencija v treh tednih po prejemu obvestila o odločitvi ne
nasprotuje.
(4) Agencija lahko nasprotuje odločitvi iz prvega in drugega
odstavka tega člena, če se pojavijo dvomi o:
-
strokovni neodvisnosti osebe, imenovane za člana uprave, ali
-
upravičenosti predčasnega prenehanja mandata.
(5) Za osebo, pristojno za upravljanje posameznega področja
in člana uprave operaterja prenosnega sistema je lahko imenovana oseba, ki v
treh letih pred imenovanjem ni imela strokovne funkcije ali odgovornosti,
neposrednega ali posrednega interesa ali poslovnega odnosa z vertikalno
integriranim podjetjem ali njegovim delom, delničarji ali družbeniki s
kontrolnim deležem, razen z operaterjem prenosnega sistema.
(6) Prejšnji odstavek se uporablja za večino oseb, pristojnih
za upravljanje, in večino članov uprave operaterja prenosnega sistema. Za druge
člane uprave operaterja prenosnega sistema se uporablja zahteva, da v šestih
mesecih pred imenovanjem niso opravljali nobene vodstvene ali druge pomembne
dejavnosti v vertikalno integriranem podjetju.
(7) Osebe, pristojne za upravljanje, člani uprave in
zaposleni pri operaterju prenosnega sistema ne smejo imeti druge poklicne
funkcije ali odgovornosti, neposrednega ali posrednega interesa v delu
vertikalno integriranega podjetja, ki ni operater prenosnega sistema, od njega
ne smejo pridobivati finančnih koristi ali imeti poslovnega odnosa z njegovimi
delničarji ali družbeniki s kontrolnim deležem.
(8) Plačilo oseb, odgovornih za upravljanje, članov uprave in
zaposlenih pri operaterju prenosnega sistema ne sme biti odvisno od dejavnosti
ali rezultatov vertikalno integriranega podjetja, ki ni operater prenosnega
sistema.
(9) Predsednik ali član uprave ali druga oseba, odgovorna za
upravljanje posameznega področja operaterja prenosnega sistema, ki ima časovno
omejen mandat, lahko zoper odločitev operaterja prenosnega sistema ali
njegovega organa, s katero mu ali ji je predčasno prenehal mandat, zahteva
varstvo v sporu pred agencijo. O zahtevi za pravno varstvo zaradi predčasnega
prenehanja mandata odloča agencija po postopku, določenem z zakonom, ki ureja
agencijo.
(10) Osebe, odgovorne za upravljanje posameznega področja, in
člani uprave operaterja prenosnega sistema vsaj štiri leta po koncu svojega
mandata pri operaterju prenosnega sistema ne smejo imeti poklicne funkcije,
odgovornosti ali interesa v delu vertikalno integriranega podjetja, ki ni
operater prenosnega sistema, in ne smejo imeti poslovnega odnosa z njegovimi
delničarji oziroma družbeniki s kontrolnim deležem.
(11) Delničarji ali družbeniki s kontrolnim deležem, kot
določajo peti, sedmi in deseti odstavek tega člena, so oseba ali osebe, katere
ali katerih delež glasovalnih pravic posamično ali skupaj dosega prevzemni prag
po zakonu, ki ureja prevzeme.
(12) Peti do enajsti odstavek tega člena se uporabljajo za
osebe, pristojne za izvršno upravljanje operaterja prenosnega sistema, in
osebe, ki tem osebam neposredno poročajo o zadevah, povezanih z obratovanjem,
vzdrževanjem in razvojem omrežja.
(13) Odločitve iz sedmega in osmega odstavka 38. člena tega
zakona sprejema uprava operaterja prenosnega sistema samostojno v okviru svojih
pristojnosti in odgovornosti.
38. člen
(nadzorni organ)
(1) Operater prenosnega sistema mora imeti nadzorni organ,
oblikovan v skladu s tem členom.
(2) Nadzorni organ je nadzorni svet operaterja prenosnega
sistema. Nadzorni svet lahko izvaja naloge in pristojnosti nadzornega sveta po
zakonu, ki ureja gospodarske družbe, če to ni v nasprotju z določbami tega
zakona ali uredb EU.
(3) V nadzornem organu so naslednji člani:
-
predstavniki vertikalno integriranega podjetja ali predstavniki
podjetja, za katerega po zakonu, ki ureja prevzeme, velja domneva, da deluje
usklajeno z vertikalno integriranim podjetjem;
-
predstavniki delničarjev tretjih strani v skladu s pravili akta
operaterja prenosnega sistema;
-
predstavniki delavcev v skladu z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev
pri upravljanju.
(4) Glede odločitve o predčasnem prenehanju mandata
predsednika ali člana nadzornega organa se uporablja druga alineja četrtega
odstavka 37. člena tega zakona.
(5) Vsaj za predsednika, njegove namestnike in toliko drugih
članov nadzornega organa, da skupaj s predsednikom in njegovimi namestniki
tvorijo več kot polovico vseh članov nadzornega organa, se uporabljajo drugi,
tretji, peti in sedmi do enajsti odstavek 37. člena tega zakona. Vsi člani
nadzornega organa morajo varovati tajnost poslovno občutljivih podatkov, ki jih
dobijo na podlagi članstva v nadzornem organu.
(6) Nazorni organ sprejema odločitve, ki lahko bistveno
vplivajo na vrednost sredstev delničarjev v okviru operaterja prenosnega
sistema, zlasti naslednje odločitve v zvezi z:
-
odobritvijo letnih in dolgoročnejših finančnih načrtov,
-
stopnjo zadolževanja operaterja prenosnega sistema in
-
določitvijo zneska dividend, ki se razdeli delničarjem.
(7) Odločitve, ki so v pristojnosti nadzornega organa, ne
smejo vključevati odločitev, povezanih z rednim poslovanjem in vsakdanjimi
dejavnostmi operaterja prenosnega sistema ter upravljanjem omrežja, vključno s
sklepanjem pravnih poslov v zvezi s tem in sprejemanjem odločitev za njihovo
izvajanje.
(8) Nadzorni organ ne sme sprejemati odločitev, ki bi
vplivale na dejavnosti, potrebne za pripravo desetletnega razvojnega načrta
omrežja v skladu z 42. členom tega zakona, ali bi bile povezane z njimi.
39. člen
(program za zagotavljanje skladnosti)
(1) Operater prenosnega sistema pripravi program za
zagotavljanje skladnosti, ki določa cilje in ukrepe za preprečevanje
diskriminatornega ravnanja in določa obveznosti, ki jih morajo zaposleni
izpolniti za uresničitev teh ciljev.
(2) K programu za zagotavljanje skladnosti mora pred začetkom
njegove uporabe dati soglasje agencija.
(3) Operater prenosnega sistema zagotovi izvajanje programa
za zagotavljanje skladnosti in spremljanje njegovega izpolnjevanja. Sistem in
ukrepi za izvajanje programa in spremljanje njegovega izpolnjevanja so sestavni
del programa.
(4) Izvajanje programa za zagotavljanje skladnosti neodvisno
spremlja nadzornik za skladnost v skladu s 40. in 41. členom tega zakona.
(5) Kadar operater prenosnega sistema sodeluje pri skupnem
podjetju iz 24. člena tega zakona, oblikuje in izvaja program za zagotavljanje
skladnosti skupno podjetje. Program za zagotavljanje skladnosti določa
obveznosti, ki jih morajo zaposleni v skupnem podjetju izpolniti za uresničitev
cilja preprečitve diskriminatornega in protikonkurenčnega ravnanja. Program iz
prejšnjega stavka odobri ACER in se zanj ne uporablja drugi odstavek tega
člena. Upoštevanje zastavljenih ciljev programa neodvisno spremljajo nadzorniki
za skladnost v skupno podjetje vključenih operaterjev prenosnih sistemov.
40. člen
(nadzornik za skladnost)
(1) Nadzorni organ operaterja prenosnega sistema imenuje
nadzornika za skladnost, ki je lahko fizična ali pravna oseba.
(2) K odločitvi o imenovanju nadzornika za skladnost mora
dati soglasje agencija.
(3) Agencija lahko zavrne soglasje k odločitvi o imenovanju
nadzornika za skladnost zaradi pomanjkanja njegove neodvisnosti ali strokovne
usposobljenosti.
(4) Nadzorni organ lahko po predhodnem soglasju agencije
razreši nadzornika za skladnost. Na predlog agencije nadzorni organ razreši
nadzornika za skladnost, če je razlog za predlog njegove razrešitve pomanjkanje
neodvisnosti ali strokovne usposobljenosti.
(5) Pogoje, ki veljajo za mandat, za zaposlitev nadzornika za
skladnost in trajanje njegovega mandata sprejme nadzorni organ po predhodnem
soglasju agencije.
(6) Pogoji iz prejšnjega odstavka morajo zagotavljati
neodvisnost nadzornika za skladnost tako, da se mu zagotovijo vsa potrebna
sredstva za izpolnjevanje njegovih nalog.
(7) Nadzornik za skladnost med mandatom ne sme imeti druge
poklicne funkcije, odgovornosti, neposrednega ali posrednega interesa v nobenem
delu ali z nobenim delom vertikalno integriranega podjetja ali njegovimi
delničarji ali družbeniki s kontrolnim deležem.
(8) Za nadzornika za skladnost se uporabljajo drugi in četrti
do enajsti odstavek 37. člena tega zakona.
41. člen
(naloge in pooblastila nadzornika za skladnost)
(1) Nadzornik za skladnost je odgovoren za:
1.
spremljanje izvajanja programa za zagotavljanje skladnosti,
2.
pripravo letnega poročila, v katerem so določeni ukrepi za izvajanje
programa za zagotavljanje skladnosti, ki ga predloži agenciji,
3.
poročanje nadzornemu organu in izdajo priporočil o programu za
zagotavljanje skladnosti in o njegovem izvajanju,
4.
pisno obveščanje agencije o večjih kršitvah, storjenih pri izvajanju
programa za zagotavljanje skladnosti, in
5.
poročanje agenciji o komercialnih in finančnih odnosih med vertikalno
integriranim podjetjem in operaterjem prenosnega sistema.
(2) Nadzornik za skladnost predlagane odločitve glede
naložbenega načrta ali posameznih naložb v sistem predloži agenciji najpozneje
takrat, ko jih uprava operaterja prenosnega sistema predloži nadzornemu organu.
(3) Če vertikalno integrirano podjetje na skupščini
operaterja prenosnega sistema ali z glasovanjem članov nadzornega organa, ki
jih je imenovala, prepreči sprejetje odločitve, zaradi česar se preprečijo ali
zadržujejo naložbe, ki bi jih bilo v skladu z desetletnim razvojnim načrtom
omrežja treba izvesti v naslednjih treh letih, nadzornik za skladnost o tem
poroča agenciji, ki ravna v skladu s 43. členom tega zakona.
(4) Nadzornik za skladnost redno ustno ali pisno poroča
agenciji in ima pravico do rednega ustnega ali pisnega poročanja nadzornemu
organu operaterja prenosnega sistema.
(5) Nadzornik za skladnost se lahko udeležuje sej uprave
operaterja prenosnega sistema, nadzornega organa in skupščine družbe.
(6) Nadzornik za skladnost se mora udeležiti sej, na katerih
se obravnavajo naslednje zadeve:
-
pogoji za dostop do omrežja iz Uredbe 715/2009/ES, zlasti v zvezi s
tarifami, storitvami, povezanimi z dostopom tretjih strani, dodeljevanjem
zmogljivosti in upravljanjem prezasedenosti, preglednostjo, usklajevanjem in sekundarnimi
trgi;
-
projekti za obratovanje, vzdrževanje in razvoj prenosnih omrežij, tudi
naložbe v nove prenosne povezave, povečanje zmogljivosti in izboljšanje uporabe
že vzpostavljenih zmogljivosti;
-
nakupi ali prodaja energije, ki so potrebni za delovanje prenosnega
sistema.
(7) Nadzornik za skladnost spremlja, ali operater prenosnega
sistema izpolnjuje zahteve iz 56. in 57. člena tega zakona.
(8) Nadzornik za skladnost mora imeti dostop do ustreznih
podatkov in prostorov operaterja prenosnega sistema ter do vseh informacij,
potrebnih za opravljanje njegove naloge. Nadzornik za skladnost mora imeti
dostop do pisarn operaterja prenosnega sistema brez vnaprejšnjega obvestila.
42. člen
(razvoj omrežja)
(1) Operater prenosnega sistema pripravi desetletni razvojni
načrt omrežja v skladu s četrtim in petim odstavkom 6. člena tega zakona ter
tem členom.
(2) Operater prenosnega sistema vsako leto najpozneje do 1.
junija, po posvetovanju z vsemi ustreznimi zainteresiranimi stranmi, sprejme in
predloži agenciji desetletni razvojni načrt omrežja. Za prva tri leta tega
načrta operater prenosnega sistema priloži tudi naložbeni načrt, usklajen z
desetletnim razvojnim načrtom in izdelan v skladu z metodologijo iz četrtega
odstavka 106. člena tega zakona.
(3) Desetletni razvojni načrt omrežja mora temeljiti na
obstoječi in predvideni ponudbi in povpraševanju ter mora vsebovati učinkovite
ukrepe za zagotovitev ustreznosti sistema in zanesljivosti oskrbe.
(4) Desetletni razvojni načrt omrežja zlasti:
-
za udeležence na trgu opredeli glavno infrastrukturo za prenos, ki jo je
treba v naslednjih desetih letih zgraditi ali posodobiti,
-
vsebuje že sprejete naložbe in opredeli nove, ki jih je treba izvesti v
naslednjih treh letih, ter
-
zagotovi časovni okvir za vse naložbene projekte.
(5) Operater prenosnega sistema pri pripravi desetletnega
razvojnega načrta omrežja oblikuje tudi razumne predpostavke o razvoju
proizvodnje, oskrbe, porabe in izmenjav z drugimi državami, pri tem pa upošteva
naložbene načrte za omrežja v Republiki Sloveniji, regionalna omrežja in
omrežja, ki pokrivajo celotno EU, ter naložbene načrte za skladišča in obrate
za UZP.
(6) Agencija se mora o desetletnem razvojnem načrtu omrežja
posvetovati z vsemi dejanskimi in možnimi uporabniki sistema, in sicer na odprt
in pregleden način. Od oseb ali podjetij, ki izjavijo, da so možni uporabniki
sistema, lahko zahteva, da svoje trditve utemeljijo.
(7) Agencija mora objaviti rezultate posvetovalnega postopka
in zlasti možne potrebe po naložbah na svoji spletni strani ter o njih
obvestiti operaterja prenosnega sistema.
(8) Agencija preuči, ali desetletni razvojni načrt omrežja
pokriva potrebe po naložbah, ki so bile opredeljene v posvetovalnem postopku,
in ali je razvojni načrt omrežja v skladu z nezavezujočim desetletnim razvojnim
načrtom omrežja za EU iz točke b) tretjega odstavka 8. člena Uredbe
715/2009/ES. Če obstajajo dvomi glede skladnosti z razvojnim načrtom omrežja za
EU, se agencija o tem posvetuje z ACER.
(9) Agencija lahko od operaterja prenosnega sistema zahteva
spremembo desetletnega razvojnega načrta in naložbeni načrt za njegova prva tri
leta. Operater prenosnega sistema mora predložiti agenciji z njenimi zahtevami
usklajen desetletni razvojni načrt in naložbeni načrt najpozneje v dveh mesecih
od prejema zahtev agencije.
(10) K desetletnemu razvojnemu načrtu omrežja mora dati
soglasje agencija.
43. člen
(pristojnosti glede naložbenih odločitev)
(1) Agencija spremlja in ocenjuje izvajanje desetletnega
razvojnega načrta omrežja.
(2) Če operater prenosnega sistema zaradi razlogov, na katere
nima vpliva, ne izvede naložbe, ki jo je treba v skladu z desetletnim razvojnim
načrtom omrežja izvesti v naslednjih treh letih in je še vedno pomembna na
podlagi najnovejšega desetletnega razvojnega načrta omrežja, agencija od operaterja
prenosnega sistema zahteva:
-
izvedbo naložbe ali
-
povečanje kapitala za financiranje potrebnih naložb in neodvisnim
vlagateljem omogoči, da sodelujejo pri kapitalu.
(3) O ukrepu iz prejšnjega odstavka agencija odloči z
odločbo.
(4) Če operater v roku, določenem z odločbo iz prejšnjega
odstavka, ne ravna v skladu z odločbo, agencija izvede razpisni postopek, ki je
odprt za vse vlagatelje za naložbe iz drugega odstavka tega člena.
(5) V primeru iz prejšnjega odstavka lahko agencija
operaterju prenosnega sistema z odločbo naloži, da:
-
tretji strani omogoči financiranje z dolžniškim ali lastniškim kapitalom
v operaterju prenosnega sistema;
-
tretji strani omogoči gradnjo ter – če ta ni operater prenosnega sistema
– prenos lastninske in drugih stvarnih pravic na objektih in napravah, ki
sestavljajo omrežje, na operaterja prenosnega sistema ter vzpostavitev
ustreznih obligacijskih razmerij med operaterjem sistema in investitorjem;
-
sam zgradi nove objekte in naprave;
-
sam upravlja nove objekte in naprave.
(6) Določbe prejšnjega odstavka ne pomenijo odstopanja od
zahteve drugega odstavka 33. člena tega zakona.
(7) Operater prenosnega sistema mora vlagateljem zagotoviti
informacije, ki so potrebne za izvedbo naložbe ter vključiti nove naprave v
prenosni sistem in si na splošno v največji možni meri prizadevati za lažje
izvajanje naložbenega projekta.
(8) K pogodbam o financiranju naložb iz tega člena mora pred
njihovo sklenitvijo dati soglasje agencija.
44. člen
(priključevanje proizvodnih virov, skladišč, obratov za UZP
in industrijskih odjemalcev)
(1) Operater prenosnega sistema mora v sistemskih
obratovalnih navodilih določiti pregledne in učinkovite postopke ter tarife za
nediskriminatorno priključevanje proizvajalcev plina, skladišč, obratov za UZP
in industrijskih odjemalcev na prenosni sistem.
(2) Operater prenosnega sistema ne sme zavrniti priključitve
novega proizvodnega vira, skladišča, obrata za UZP ali industrijskega odjemalca
na podlagi morebitnih prihodnjih omejitev glede razpoložljivih zmogljivosti
omrežja ali dodatnih stroškov, povezanih s potrebnim povečanjem zmogljivosti.
(3) Operater prenosnega sistema mora ob upoštevanju določb,
ki urejajo priključevanje, za novo priključitev zagotoviti zadostno vstopno in
izstopno zmogljivost.
45. člen
(nadzor in ukrepi agencije)
(1) Agencija nadzira izpolnjevanje zahtev iz 31. do 44. člena
tega zakona.
(2) Poleg pooblastil iz tega zakona ima agencija pri nadzoru
iz prejšnjega odstavka še naslednja pooblastila:
-
spremlja komunikacijo med operaterjem prenosnega sistema in vertikalno
integriranim podjetjem;
-
spremlja komercialne in finančne odnose med vertikalno integriranim
podjetjem in operaterjem prenosnega sistema, vključno s posojili;
-
zahteva utemeljitev od vertikalno integriranega podjetja na podlagi
obvestila nadzornika za skladnost v skladu s 37. členom tega zakona.
(3) Pri izvajanju pooblastil agencija nadzira operaterja
prenosnega sistema, vertikalno integrirano podjetje in z njim povezane družbe
ali druge osebe, na katere se nanašajo zahteve iz 31. do 44. člena tega zakona.
(4) O sporu med vertikalno integriranim podjetjem in
operaterjem prenosnega sistema v zvezi z izpolnjevanjem zahtev iz 31. do 44.
člena tega zakona odloča agencija v postopku odločanja o sporih.
(5) H komercialnemu in finančnemu sporazumu med vertikalno
integriranim podjetjem in operaterjem prenosnega sistema mora dati soglasje
agencija. Agencija izda soglasje, če je sporazum v skladu s tržnimi pogoji.
(6) Agencija lahko vse ali posamezne naloge operaterja
prenosnega sistema dodeli drugemu operaterju prenosnega sistema v skladu z
drugim in tretjim odstavkom 52. člena tega zakona, če operater prenosnega
sistema krši svoje obveznosti iz tega zakona, zlasti če gre za ponavljajoče se
diskriminatorno ravnanje v dobro vertikalno integriranega podjetja.
(7) Če pri nadzoru agencija ugotovi, da je pri operaterju
prenosnega sistema, njegovem organu ali članu tega organa, pri vertikalno
integriranem podjetju ali njegovem organu ali pri drugi osebi nastal razlog, ki
pomeni kršitev v zvezi s temi zahtevami, ji ali mu z odločbo naloži, naj v
določenem roku, ki ni krajši od enega in ne daljši od šest mesecev od
dokončnosti odločbe, odpravi razlog kršitve.
(8) Če je odločbo iz prvega odstavka tega člena treba
izvršiti s prisilitvijo, ne glede na zakon, ki ureja splošni upravni postopek,
posamična denarna kazen v postopku izvršbe s prisilitvijo ne sme presegati
100.000 eurov.
(9) Če z ukrepi iz tega člena ni mogoče odpraviti razloga za
kršitev zahtev iz 31. do 44. člena tega zakona, začne agencija postopek
preizkusa pogojev za certifikat.
3. pododdelek: Certificiranje in imenovanje operaterja
prenosnega sistema
46. člen
(certifikat)
(1) Operater prenosnega sistema mora biti certificiran.
(2) Certificiran je operater prenosnega sistema, ki ima
certifikat.
(3) V postopku certificiranja agencija ugotavlja, ali
vlagatelj zahteve za izdajo certifikata izpolnjuje pogoje za operaterja
prenosnega sistema iz 24., 25., 27. in 28. člena tega zakona ali za
izpolnjevanje zahtev iz 31. do 44. člena tega zakona.
47. člen
(zahteva za certifikat)
(1) Postopek certificiranja se začne, ko lastnik ali operater
prenosnega sistema vloži popolno vlogo za izdajo certifikata. Vloga je popolna,
ko se zraven predložijo dokazila o izpolnjevanju zahtev iz 24., 25., 27. in 28.
člena tega zakona ali izpolnjevanju zahtev iz 31. do 44. člena tega zakona.
(2) Agencija ob prejemu popolne vloge za certificiranje izda
potrdilo o prejemu popolne vloge, ki mora vsebovati rok odločitve o zahtevi za
certificiranje in informacijo, pod kakšnimi pogoji se uporabi pravna domneva
izdaje certifikata.
(3) Agencija mora o zahtevi odločiti v štirih mesecih po
prejemu popolne vloge. Če agencija do preteka tega roka stranki ne vroči
odločitve o zahtevi za certificiranje, se domneva, da je agencija izdala
certifikat.
(4) Rok za izdajo odločbe ne teče, če je postopek prekinjen
ali je bilo zadržano izvajanje predpisa, na podlagi katerega mora agencija
odločiti.
(5) V postopku certificiranja ni mogoče zahtevati vrnitve v
prejšnje stanje.
(6) V primeru domneve iz tretjega odstavka tega člena se
popolna vloga in potrdilo o prejemu popolne vloge po preteku roka iz drugega
odstavka 48. člena tega zakona štejeta za izdan certifikat, razen če je
agencija izdala zavrnilno odločbo v tem postopku.
(7) Rok za vložitev pravnih sredstev zoper certifikat, ki je
pravno veljaven na podlagi prejšnjega odstavka, začne teči naslednji dan po
preteku roka iz drugega odstavka 48. člena tega zakona.
(8) Pravna domneva o izdanem certifikatu iz šestega odstavka
tega člena se ne uporabi v postopkih na podlagi izrednih pravnih sredstev.
(9) Operater prenosnega sistema in podjetja, ki opravljajo
dejavnost proizvodnje ali dobave, morajo agenciji in Evropski komisiji
predložiti vse zahtevane informacije, ki jih potrebujeta za izvajanje nalog v
postopku certificiranja.
(10) V postopku certificiranja mora agencija varovati
zaupnost poslovno občutljivih podatkov.
48. člen
(predložitev Evropski komisiji)
(1) Odločitev agencije ali domnevo o izdaji certifikata iz
tretjega odstavka 47. člena tega zakona agencija nemudoma predloži Evropski
komisiji skupaj s podatki, ki se nanašajo na odločitev.
(2) Odločitev agencije ali domneva izdaje certifikata iz
tretjega odstavka 47. člena tega zakona začneta učinkovati po izdaji mnenja
Evropske komisije ali po preteku roka iz prvega odstavka 3. člena Uredbe
715/2009/ES.
49. člen
(certificiranje v zvezi s tretjimi državami)
(1) Če certificiranje zahteva lastnik ali operater prenosnega
sistema, ki ga nadzoruje oseba ali osebe iz države ali držav, ki niso članice
EU (v nadaljnjem besedilu: tretja država), ali ki je sam iz tretje države ali
držav, se za postopek certificiranja in preizkus pogojev za certifikat
uporabljajo 46. do 49. člen tega zakona, če ni drugače določeno. Za tretjo
državo šteje tudi država članica EU, za katero velja odstopanje iz 49. člena
Direktive 2009/73/ES.
(2) Agencija o prejemu vloge in okoliščinah, zaradi katerih
bi oseba ali osebe iz tretje države ali tretjih držav lahko pridobile nadzor iz
21. točke 3. člena tega zakona nad prenosnim sistemom ali operaterjem prenosnega
sistema, nemudoma obvesti Evropsko komisijo.
(3) Operater prenosnega sistema nemudoma obvesti agencijo o
okoliščinah, zaradi katerih bi oseba ali osebe iz tretje države ali tretjih
držav lahko pridobila ali pridobile nadzor iz 21. točke 3. člena tega zakona
nad prenosnim sistemom ali operaterjem prenosnega sistema.
(4) V postopku certificiranja po tem členu se ne uporablja
domneva izdaje certifikata iz tretjega odstavka 47. člena tega zakona.
(5) Vlagatelj zahteve za izdajo certifikata iz prvega odstavka
tega člena mora v postopku certificiranja agenciji dokazati, da izpolnjuje
pogoje iz 24., 25., 27. in 28. člena ali zahteve iz 31. do 44. člena tega
zakona ter da izdaja certifikata ne bo ogrozila zanesljivosti oskrbe Republike
Slovenije ali druge države članice EU z energijo. Pri tem agencija upošteva:
-
pravice in obveznosti EU v zvezi s tretjo državo, ki izhajajo iz
mednarodnega prava ter iz sporazumov, sklenjenih z eno ali več tretjimi
državami, katerih podpisnica je EU in ki obravnavajo zanesljivost oskrbe z
energijo,
-
pravice in obveznosti držav članic EU do tretje države, ki izhajajo iz
sporazumov, sklenjenih z njo, če so v skladu s pravom Evropske unije, in
-
druge posebne lastnosti primera in posamezne tretje države.
(6) Agencija mora sprejeti osnutek odločitve v štirih mesecih
po prejemu vloge in nemudoma seznaniti Evropsko komisijo z njim ter z vsemi
informacijami v zvezi z njim.
(7) Agencija mora pred sprejetjem odločitve o certificiranju
Evropsko komisijo zaprositi za mnenje o tem, ali stranka izpolnjuje prepovedi
iz 24., 25., 27. in 28. člena tega zakona ali zahteve iz 31. do 44. člena tega
zakona in ali lahko odobritev certificiranja ogrozi zanesljivost oskrbe EU z
energijo.
(8) Agencija izda odločbo v postopku certificiranja po tem
členu v dveh mesecih po izteku roka za izdajo mnenja Evropske komisije v skladu
s šestim odstavkom 11. člena Direktive 2009/73/ES, pri čemer kar najbolj
upošteva mnenje Evropske komisije. Agencija Evropsko komisijo nemudoma seznani
z odločitvijo in z vsemi informacijami v zvezi z njo.
(9) Agencija lahko zavrne izdajo certifikata, če bi njegova
izdaja ogrozila zanesljivost oskrbe Republike Slovenije ali druge države
članice EU z energijo.
(10) Dokončna odločba agencije in mnenje Evropske komisije se
objavita skupaj v Uradnem listu Republike Slovenije. Če se dokončna odločba
razlikuje od mnenja Evropske komisije, se objavi tudi obrazložitev odločbe
agencije.
50. člen
(postopek preizkusa pogojev za certifikat)
(1) Agencija spremlja, ali operater prenosnega sistema izpolnjuje
zahteve iz 24., 25., 27. in 28. člena tega zakona. Agencija po uradni dolžnosti
začne postopek preizkusa pogojev za certifikat, če:
-
prejme obvestilo operaterja prenosnega sistema iz drugega odstavka 29.
člena tega zakona;
-
je seznanjena z načrtovano transakcijo iz tretjega odstavka 29. člena
tega zakona;
-
ugotovi, da obstaja utemeljen razlog za domnevo, da je prišlo ali bi
lahko prišlo zaradi načrtovane spremembe pravic ali vpliva nad lastniki
prenosnega sistema ali operaterja prenosnega sistema do kršitve zahtev iz 24.,
25., 27. in 28. člena tega zakona ali zahtev iz 31. do 44. člena tega zakona v
skladu z devetim odstavkom 45. člena tega zakona;
-
tako utemeljeno zahteva Evropska komisija.
(2) V postopku za preizkus pogojev za certifikat se
uporabljajo določbe tega zakona o rednem postopku certificiranja, če ni v tem
členu ta postopek urejen drugače.
(3) Domneva iz tretjega odstavka 47. člena tega zakona se
uporablja v postopku preizkusa pogojev za certifikat le v primeru iz prve in
četrte alineje prvega odstavka tega člena. Štirimesečni rok za uveljavitev
domneve izdaje certifikata začne teči z dnem, ko agencija prejme obvestilo
operaterja prenosnega sistema ali zahtevo Evropske komisije.
(4) Agencija z odločbo:
-
odloči o skladnosti načrtovane transakcije z zahtevami iz 24., 25., 27.
in 28. člena tega zakona;
-
potrdi certifikat;
-
odvzame certifikat.
(5) Odvzem certifikata začne učinkovati z dnem pravnomočnosti
odločbe.
51. člen
(imenovanje operaterja prenosnega sistema)
(1) Če so po dokončnosti odločbe o izdaji certifikata ali po
vzpostavitvi domneve iz tretjega odstavka 47. člena tega zakona pri določeni
pravni ali fizični osebi izpolnjeni pogoji iz prve in druge alineje tretjega
odstavka 20. člena tega zakona, jo s sklepom imenuje vlada na predlog agencije za
operaterja prenosnega sistema.
(2) Vlada na predlog agencije, na podlagi dokončne odločbe o
ugotovitvi neizpolnjevanja pogojev, razveljavi sklep o imenovanju operaterja
prenosnega sistema, če operater prenosnega sistema ne izpolnjuje enega izmed
pogojev za izvajanje dejavnosti operaterja prenosnega sistema iz tretjega
odstavka 20. člena tega zakona, pa ni mogoče pričakovati, da bo neizpolnjeni
pogoj v razumnem času izpolnjen.
(3) Sklep o imenovanju ali razveljavitvi imenovanja se objavi
v Uradnem listu EU in Uradnem listu Republike Slovenije ter pošlje Evropski
komisiji.
52. člen
(ukrepi v primeru prenehanja izvajanja dejavnosti operaterja
prenosnega sistema)
(1) Če eden izmed pogojev za izvajanje dejavnosti operaterja
prenosnega sistema iz tretjega odstavka 20. člena tega zakona ni izpolnjen, pa
v razumnem času ni mogoče pričakovati njegove izpolnitve, ali če operater
prenosnega sistema preneha izvajati dejavnosti operaterja prenosnega sistema in
v razumnem času ni pričakovati nadaljevanja izvajanja dejavnosti, agencija z
odločbo:
-
določi certificiranega operaterja prenosnega sistema v Republiki
Sloveniji ali drugi državi članici EU, da začasno prevzame izvajanje dejavnosti
operaterja prenosnega sistema na prenosnem sistemu operaterja, na katerega se
nanaša razlog za neizpolnjevanje pogojev ali prenehanje izvajanja dejavnosti
operaterja prenosnega sistema;
-
določi pogoje, pod katerimi mora lastnik ali morajo solastniki dati v
uporabo prenosni sistem operaterju prenosnega sistema, ki bo prevzel izvajanje
dejavnosti po prejšnji alineji, ter rok, v katerem mora lastnik ali morajo
solastniki to storiti;
-
odloči o drugih vprašanjih glede razmerja med lastnikom ali solastniki
prenosnega sistema in operaterjem iz prve alineje tega odstavka v zvezi z
začasnim izvajanjem dejavnosti operaterja prenosnega sistema.
(2) Operater iz prve alineje prejšnjega odstavka opravlja
dejavnosti operaterja prenosnega sistema do prevzema opravljanja dejavnosti
drugega operaterja prenosnega sistema, ki izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka
20. člena tega zakona.
(3) Če lastnik ali solastniki prenosnega sistema v enem letu
od dokončnosti odločbe iz prvega odstavka tega člena ne zagotovi ali
zagotovijo, da začne dejavnost operaterja prenosnega sistema na njihovem
prenosnem sistemu izvajati operater prenosnega sistema, ki izpolnjuje pogoje iz
tretjega odstavka 20. člena tega zakona, pa je obratovanje tega prenosnega
sistema nujno za varno in zanesljivo oskrbo s plinom v Republiki Sloveniji ali
na delu njenega ozemlja, ali gre za povezovalni plinovod, agencija Republiki
Sloveniji kot razlastitvenemu upravičencu predlaga začetek postopka razlastitve
ali omejitve lastninske pravice.
(4) Razlastitev ali omejitev lastninske pravice za namen iz
prejšnjega odstavka je v javno korist.
3. oddelek: Operaterji skladiščnih sistemov in sistemov za UZP
53. člen
(imenovanje operaterjev skladiščnih sistemov in sistemov za
UZP)
(1) Lastnik ali lastniki skladiščnega sistema ali sistema za
UZP pred začetkom obratovanja imenuje ali imenujejo najmanj enega operaterja
skladiščnega sistema oziroma sistema za UZP.
(2) Obdobje, za katero se imenuje operater skladiščnega
sistema ali sistema za UZP, določi agencija na zahtevo lastnika ali lastnikov
skladiščnega sistema ali sistema za UZP z odločbo, pri čemer upošteva oceno
učinkovitosti in gospodarskega ravnotežja.
54. člen
(naloge operaterja skladiščnega sistema in sistema za UZP)
(1) Operater skladiščnega sistema ali sistema za UZP mora
obratovati z varnimi, zanesljivimi in učinkovitimi napravami za prenos in
skladiščenje ali z obrati za UZP, vzdrževati in razvijati naprave glede na
gospodarske razmere in upoštevanje varovanja okolja ter zagotoviti ustrezne
načine za izpolnitev obveznosti storitev.
(2) Operater skladiščnega sistema ali sistema za UZP ne sme
diskriminirati uporabnikov sistema ali vrst uporabnikov sistema, zlasti ne v
korist svojih povezanih podjetij.
(3) Operater skladiščnega sistema ali sistema za UZP predloži
operaterju prenosnega sistema, drugemu operaterju skladiščnega sistema, drugemu
operaterju sistema za UZP ali operaterju distribucijskega sistema informacije
za zagotovitev prenosa in skladiščenja plina, ki bosta združljiva z varnim in
učinkovitim obratovanjem povezanega sistema.
(4) Operater skladiščnega sistema ali sistema za UZP
uporabnikom sistema zagotovi informacije, ki jih potrebujejo za učinkovit
dostop do sistema.
55. člen
(ločevanje operaterjev skladiščnih sistemov)
(1) Operater skladiščnega sistema, katerega objekti so
tehnično ali gospodarsko potrebni za zagotavljanje učinkovitega dostopa do
sistema zaradi oskrbe odjemalcev v skladu s tretjim odstavkom 86. člena tega
zakona, ki je del vertikalno integriranega podjetja, mora biti neodvisen od
drugih dejavnosti, ki niso povezane s prenosom, distribucijo in skladiščenjem,
zlasti glede pravne oblike, organiziranosti in sprejemanja odločitev.
(2) Za zagotovitev neodvisnosti operaterja skladiščnega
sistema operater iz prejšnjega odstavka pri organiziranju in delovanju zagotovi
izvajanje najmanj naslednjih ukrepov:
-
osebe, odgovorne za vodenje operaterja skladiščnega sistema, ne smejo
sodelovati v organih integriranega podjetja plinskega gospodarstva, ki so
neposredno ali posredno odgovorni za vsakodnevno pridobivanje in dobavo plina;
-
poklicni interesi oseb, odgovornih za vodenje operaterja skladiščnega
sistema, morajo biti upoštevani na način, ki jim omogoča neodvisno delovanje;
-
operater skladiščnega sistema mora imeti neodvisno od integriranega
podjetja plinskega gospodarstva pravico odločanja o sredstvih, potrebnih za
upravljanje, vzdrževanje in razvoj objektov za skladiščenje.
(3) Za izpolnjevanje nalog iz tretje alineje prejšnjega
odstavka so dovoljeni mehanizmi za zaščito pravice matičnega podjetja do
ekonomskega nadzora in nadzora upravljanja v zvezi z donosom sredstev v
hčerinskem podjetju. Matičnemu podjetju morata biti omogočeni predvsem
potrditev letnega finančnega načrta ali drugega enakovrednega instrumenta
operaterja skladiščnega sistema in določitev splošnih omejitev stopnje
zadolževanja njegovega hčerinskega podjetja, razen pravice dajanja navodil za
vsakodnevno poslovanje ali za posamezne odločitve o gradnji ali nadgradnji
objektov za skladiščenje, ki ne presegajo omejitev v potrjenem finančnem načrtu
ali drugem enakovrednem instrumentu.
(4) Operater skladiščnega sistema mora oblikovati program za
zagotovitev skladnosti, ki podrobneje določa ukrepe iz prejšnjega odstavka in
ukrepe za preprečevanje diskriminatornega ravnanja, ter mora zagotoviti
ustrezen nadzor nad izvajanjem tega programa. Program za zagotavljanje
skladnosti mora določiti posebne obveznosti, ki jih morajo zaposleni izpolniti
za uresničitev teh ciljev. Oseba ali organ, ki je v operaterju odgovoren za
spremljanje izvajanja programa za zagotovitev skladnosti, pošlje agenciji letno
poročilo o sprejetih ukrepih, ki ga objavi tudi na njegovi spletni strani.
(5) Če Evropska komisija sprejme smernice za zagotovitev
učinkovitega izpolnjevanja zahtev iz tega člena, operater skladiščnega sistema
ravna v skladu s temi smernicami.
4. oddelek: Zaupnost podatkov za operaterje prenosnih sistemov,
skladiščnih sistemov in sistemov za UZP ter lastnike prenosnih sistemov
56. člen
(obveznost varovanja zaupnosti)
(1) Operater prenosnega sistema, operater skladiščnega
sistema ali sistema za UZP ter lastnik prenosnega sistema varuje zaupnost
poslovno občutljivih podatkov, ki jih dobi med izvajanjem svoje poslovne
dejavnosti, ne glede na to, ali so določeni kot poslovna skrivnost.
(2) Operater iz prejšnjega odstavka preprečuje
diskriminatorno razkrivanje poslovno koristnih podatkov o svojih dejavnostih,
zlasti pa ne sme razkriti poslovno občutljivih podatkov drugim delom podjetja,
ki niso povezani z opravljanjem dejavnosti operaterja prenosnega sistema ali
operaterja skladiščnega sistema ali operaterja sistema za UZP, razen če in
kolikor je to nujno potrebno za izvedbo pravnega posla.
(3) Lastnik prenosnega sistema, operater skladiščnega sistema
ali sistema za UZP, in v primeru operaterja kombiniranega sistema tudi operater
distribucijskega sistema, ter preostali deli podjetja, ki niso povezani z
opravljanjem dejavnosti operaterja prenosnega sistema, ali operaterja
skladiščnega sistema ali operaterja sistema za UZP, ne smejo imeti skupnih
služb, kot so skupne pravne službe, razen upravnih služb ali služb za
informacijsko tehnologijo.
(4) Določbe tega člena ne posegajo v dolžnost razkritja
podatkov agenciji, ministrstvu in pristojnim organom ter koncedentu v okviru
izvajanja gospodarske javne službe na podlagi koncesije.
57. člen
(prepoved zlorabe podatkov in dolžnost objave)
(1) Operater prenosnega sistema, operaterji skladiščnih
sistemov ali operaterji sistemov za UZP pri prodaji ali nabavi plina prek
povezanih podjetij ne smejo zlorabiti poslovno občutljivih podatkov,
pridobljenih od tretjih oseb v okviru zagotavljanja dostopa do sistema ali
pogajanja o njem.
(2) Operater prenosnega sistema, operaterji skladiščnih
sistemov ali operaterji sistemov za UZP morajo objaviti podatke, potrebne za
učinkovito konkurenco in uspešno delovanje trga, razen poslovno občutljivih
podatkov iz prejšnjega odstavka.
IV. POGLAVJE: DISTRIBUCIJA
1. oddelek: Gospodarska javna služba dejavnost operaterja
distribucijskega sistema
58. člen
(gospodarska javna služba)
(1) Dejavnost operaterja distribucijskega sistema je izbirna
lokalna gospodarska javna služba.
(2) Gospodarska javna služba dejavnost operaterja
distribucijskega sistema obsega:
1.
izvajanje distribucije;
2.
varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje in vzdrževanje
distribucijskega sistema v ekonomsko sprejemljivih pogojih z obveznim
upoštevanjem varovanja okolja in energetske učinkovitosti;
3.
razvoj distribucijskega sistema ob upoštevanju predvidenih potreb
uporabnikov sistema ter zahtev varnega in zanesljivega obratovanja sistema;
4.
zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti distribucijskega sistema, da
omogoča razumne zahteve za priključitev na sistem in dostop do njega;
5.
zagotavljanje zanesljivosti dobave in prevzema plina z ustrezno
zmogljivostjo in zanesljivostjo omrežja;
6.
zagotavljanje nujne oskrbe;
7.
zagotavljanje potrebnih podatkov uporabnikom sistema, da lahko
učinkovito uveljavljajo dostop do sistema in njegovo uporabo;
8.
vzpostavitev in nadzor mehanizmov za upravljanje kakovosti plina v
sistemu v primeru prevzema plina od proizvajalca v distribucijski sistem.
(3) Operater distribucijskega sistema ne sme diskriminirati
uporabnikov sistema ali vrst uporabnikov sistema, zlasti ne v korist svojih
povezanih podjetij.
(4) Izvajanje gospodarske javne službe dejavnost operaterja
distribucijskega sistema lahko zagotovi občina na delu svojega območja ali na
celotnem svojem območju na način, določen z zakonom, ki ureja gospodarske javne
službe, zakonom, ki ureja javno-zasebno partnerstvo in zakonom, ki ureja
podeljevanje koncesijskih pogodb.
(5) Če občina podeli za izvajanje gospodarske javne službe
dejavnost operaterja distribucijskega sistema koncesijo, se za podelitev
koncesije uporabljajo določbe zakona, ki ureja podeljevanje koncesijskih
pogodb, poleg tega pa tudi zakona, ki ureja gospodarske javne službe, in
zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, če le nista v nasprotju z zakonom,
ki ureja podeljevanje koncesijskih pogodb.
59. člen
(povezan distribucijski sistem)
(1) Distribucijski sistem je praviloma priključen na prenosni
sistem najmanj z enim priključkom. Distribucijski sistem je lahko priključen na
drug distribucijski sistem le na podlagi predhodnega soglasja agencije in v
primeru istega operaterja distribucijskega sistema.
(2) Agencija pri izdaji soglasja iz prejšnjega odstavka
upošteva desetletni razvojni načrt prenosnega plinovodnega omrežja in načrt
nadaljnjega razvoja distribucijskega omrežja ter izda soglasje, če je:
-
povezovanje distribucijskih sistemov stroškovno in razvojno smiselno in
-
zagotovljena ustrezna varnost in zanesljivost obratovanja vseh zadevnih
distribucijskih sistemov.
(3) Za tako povezane distribucijske sisteme operater
distribucijskega sistema sprejme enoten akt o določitvi tarifnih postavk omrežnine
za distribucijsko omrežje plina.
(4) Ne glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske javne
službe v zvezi s postopkom podelitve koncesije, lahko občina v primeru soglasja
agencije iz prvega odstavka tega člena neposredno podeli koncesijo izvajanja
gospodarske javne službe dejavnost operaterja distribucijskega sistema
operaterju distribucijskega sistema, na katerega se novi sistem navezuje.
(5) Spremembe glede povezanih distribucijskih sistemov –
zaradi ustanovitve novih občin ali njihovega preoblikovanja in spremembe
koncesijskega razmerja v zadevnih občinah po izdaji soglasja iz prvega odstavka
tega člena – ne vplivajo na veljavnost soglasja, če te spremembe ne spreminjajo
varnosti in zanesljivosti obratovanja zadevnih distribucijskih sistemov. Če
povezani distribucijski sistemi ne izpolnjujejo katerega izmed pogojev iz
drugega odstavka tega člena, agencija razveljavi izdano soglasje.
(6) Operater distribucijskega sistema predloži drugim
operaterjem distribucijskih sistemov, operaterju prenosnega sistema, operaterju
sistema za UZP, dobaviteljem plina na prevzemnih mestih v sistem, proizvajalcem
in operaterju skladiščnega sistema dovolj informacij, s katerimi zagotovi
prenos in skladiščenje plina tako, da bo zagotovljeno tudi zanesljivo in
učinkovito obratovanje povezanega sistema.
60. člen
(financiranje gospodarske javne službe)
Dejavnost operaterja distribucijskega sistema se financira iz
omrežnine in drugih prihodkov za izvajanje gospodarske javne službe.
61. člen
(izključna pravica)
(1) Občina lahko v skladu s predpisi o gospodarskih javnih
službah na delu ali celotnem območju občine podeli izključno pravico za
opravljanje izbirne lokalne gospodarske javne službe dejavnost operaterja
distribucijskega sistema za največ 35 let.
(2) Če občina v skladu s prejšnjim odstavkom za izvajanje
gospodarske javne službe dejavnost operaterja distribucijskega sistema na
določenem območju podeli izključno pravico, sme na tem območju priključevati
končne odjemalce plina na sistem le operater distribucijskega sistema, ki je
imetnik te izključne pravice, razen v skladu z omejitvami in razlogi v 78.
členu ter dvanajstem in trinajstem odstavku 92. člena tega zakona.
(3) Izključna pravica iz prvega odstavka tega člena se ne
nanaša na območje zaprtega distribucijskega sistema.
62. člen
(imenovanje operaterja distribucijskega sistema)
(1) Dejavnost operaterja distribucijskega sistema lahko
izvaja pravna ali fizična oseba, ki:
-
ima pravico izvajati to gospodarsko javno službo,
-
ima v lasti ali najemu distribucijski sistem, ki sme obratovati v skladu
s predpisi, ali ima pridobljeno gradbeno dovoljenje za izgradnjo
distribucijskega sistema in
-
je imenovana za operaterja distribucijskega sistema.
(2) Če operater distribucijskega sistema ni lastnik tega
sistema ali njegovega dela, ki ima javni značaj, mora z lastnikom skleniti
pogodbo, s katero uredi vsa vprašanja uporabe tega sistema za opravljanje nalog
operaterja distribucijskega sistema po tem zakonu. V pogodbi se zlasti uredijo
obseg in namen uporabe sistema, pravice in obveznosti glede priključevanja
novih odjemalcev ter kritja nesorazmernih stroškov priključevanja, obveznosti
glede prihodnjih razširitev omrežja, višina najemnine ali drugega plačila
operaterja distribucijskega sistema, pogoji in način tekočega ter investicijskega
vzdrževanja omrežja in druga vprašanja, ki operaterju distribucijskega sistema
omogočajo, da učinkovito opravlja svoje naloge po tem zakonu. Agencija nadzira
vsebino pogodbe in način njenega izvajanja v okviru nadzornih pooblastil po tem
zakonu.
(3) Sistem ali del sistema ima javni značaj, če je potreben
za napajanje več kot enega uporabnika sistema. Skupni deli sistema in notranji
cevovodi plinske instalacije, namenjeni napajanju posameznih uporabnikov
sistema v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli, in priključni
plinovod, ki je v skupnem lastništvu ali solastništvu lastnikov takšne stavbe,
nimajo javnega značaja.
(4) Osebo, ki izpolnjuje pogoja iz prve in druge alineje
prvega odstavka tega člena, na njeno zahtevo agencija za določeno obdobje z
odločbo imenuje za operaterja distribucijskega sistema. Pri določitvi obdobja,
za katero imenuje operaterja distribucijskega sistema, agencija upošteva oceno
učinkovitosti in gospodarskega ravnotežja, pri čemer je v primeru podelitve
koncesije to obdobje enako trajanju koncesije. Najdaljše obdobje, za katero
agencija imenuje operaterja distribucijskega sistema, je 35 let.
(5) Agencija razveljavi akt o imenovanju operaterja
distribucijskega sistema, če operater preneha izpolnjevati pogoje za izvajanje
dejavnosti operaterja distribucijskega sistema iz prve in druge alineje prvega
odstavka tega člena, in ni mogoče pričakovati, da bo neizpolnjeni pogoj v
razumnem času izpolnjen, ter če operater ravna v nasprotju z 58. in 64. do 68.
členom tega zakona.
63. člen
(ukrepi v primeru prenehanja izvajanja dejavnosti operaterja
distribucijskega sistema)
(1) Če pogoji za izvajanje dejavnosti operaterja
distribucijskega sistema iz prvega odstavka 62. člena tega zakona niso
izpolnjeni, pa v razumnem času ni mogoče pričakovati izpolnitve pogoja ali
pogojev, ali če operater distribucijskega sistema preneha izvajati dejavnost
operaterja distribucijskega sistema in v razumnem času ni pričakovati
nadaljevanja izvajanja dejavnosti, agencija z odločbo:
-
določi operaterja distribucijskega sistema v Republiki Sloveniji ali
drugi državi članici EU, da začasno prevzame izvajanje dejavnosti operaterja
distribucijskega sistema na distribucijskem sistemu operaterja, na katerega se
nanaša razlog neizpolnjevanja pogojev ali prenehanje izvajanja dejavnosti
operaterja distribucijskega sistema;
-
določi pogoje, pod katerimi lastnik mora ali solastniki morajo dati v
uporabo distribucijski sistem operaterju distribucijskega sistema, ki bo
prevzel izvajanje dejavnosti po prejšnji alineji, ter rok, v katerem to mora
ali morajo storiti;
-
odloči o drugih vprašanjih razmerja med lastnikom ali solastniki
distribucijskega sistema in operaterjem iz prve alineje tega odstavka v zvezi z
začasnim izvajanjem dejavnosti operaterja distribucijskega sistema.
(2) Operater iz prejšnjega odstavka opravlja dejavnosti
operaterja distribucijskega sistema do takrat, ko dejavnost prevzame drug
operater distribucijskega sistema, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 62.
člena tega zakona.
(3) Če lastnik ali solastniki distribucijskega sistema v enem
letu od dokončnosti odločbe iz prvega odstavka tega člena ne zagotovi ali
zagotovijo, da začne dejavnost operaterja distribucijskega sistema na njegovem
ali njihovem distribucijskem sistemu izvajati operater distribucijskega
sistema, ki izpolnjuje pogoje iz 62. člena tega zakona, lahko občina kot
razlastitveni upravičenec začne postopek razlastitve ali omejitve lastninske
pravice.
(4) Razlastitev ali omejitev lastninske pravice za namen iz
prejšnjega odstavka je v javno korist.
2. oddelek: Ločevanje operaterjev distribucijskih sistemov
64. člen
(splošna določba in dejavnost operaterja kombiniranega
sistema)
(1) Če je operater distribucijskega sistema sestavni del
vertikalno integriranega podjetja, mora biti neodvisen od drugih dejavnosti, ki
niso povezane z distribucijo, vsaj glede pravne oblike, organiziranosti in
sprejemanja odločitev.
(2) Ta zahteva ne pomeni obveznosti po lastniškem ločevanju
sredstev operaterja distribucijskega sistema od vertikalno integriranega
podjetja.
(3) Prvi odstavek tega člena ne preprečuje delovanja
operaterja kombiniranega sistema prenosa, UZP, skladiščenja in distribucije, če
ta operater izpolnjuje zahteve lastniške ločitve dejavnosti operaterja
prenosnega sistema iz 24. do 27. člena tega zakona ali zahteve za neodvisnega
operaterja prenosnega sistema iz 32. do 44. člena tega zakona.
65. člen
(zahteve glede ločitve dejavnosti)
(1) Dejavnost operaterja distribucijskega sistema mora
operater distribucijskega sistema izvajati v ločeni pravni osebi, ki ne
opravlja druge dejavnosti.
(2) Če je operater distribucijskega sistema sestavni del
vertikalno integriranega podjetja, mora biti poleg zahtev iz prejšnjega
odstavka neodvisen od drugih dejavnosti, ki niso povezane z distribucijo, tudi
glede organiziranosti in sprejemanja odločitev. Zato mora zagotoviti izvajanje
najmanj naslednjih ukrepov:
-
osebe, odgovorne za upravljanje operaterja distribucijskega sistema, ne
smejo sodelovati v organih integriranega podjetja plinskega gospodarstva, ki so
posredno ali neposredno odgovorni za tekoče operacije pridobivanja, prenosa in
dobave plina;
-
poklicni interesi oseb, pristojnih za upravljanje operaterja
distribucijskega sistema, morajo biti upoštevani na način, ki jim omogoča
neodvisno delovanje;
-
operater distribucijskega sistema mora imeti neodvisno od integriranega
podjetja plinskega gospodarstva dejanske pravice sprejemanja odločitev glede
sredstev, potrebnih za obratovanje, vzdrževanje in razvoj omrežja.
(3) Za izpolnjevanje nalog iz tretje alineje prejšnjega odstavka
mora imeti operater distribucijskega sistema na voljo potrebne človeške,
tehnične, finančne in fizične vire. Matično podjetje potrjuje letni finančni
načrt ali drug enakovreden dokument distribucijskega operaterja, določa splošne
omejitve stopnje zadolževanja distribucijskega operaterja kot hčerinskega
podjetja ter ohranja ekonomski nadzor in nadzor upravljanja v zvezi z donosom
sredstev v hčerinskem podjetju. Matično podjetje ne sme dajati navodil v zvezi
z vsakodnevnim poslovanjem ali s posameznimi odločitvami o gradnji ali
nadgradnji distribucijskih vodov, ki ne presegajo omejitev v potrjenem
finančnem načrtu ali drugem enakovrednem instrumentu.
(4) Operater distribucijskega sistema mora oblikovati program
za doseganje skladnosti, ki določa ukrepe za preprečevanje diskriminatornega
ravnanja in zagotavlja ustrezen nadzor nad izvajanjem programa. Program za
doseganje skladnosti določa posebne obveznosti, ki jih morajo zaposleni
izpolniti za uresničitev tega cilja. K programu za doseganje skladnosti mora
operater distribucijskega sistema pred začetkom njegove veljavnosti pridobiti
soglasje agencije.
(5) Operater distribucijskega sistema mora imeti nadzornika
za skladnost, ki mora biti popolnoma neodvisen od operaterja distribucijskega
sistema in mora imeti dostop do vseh informacij operaterja distribucijskega
sistema ter morebitnih povezanih podjetij, ki jih potrebuje za izpolnjevanje
svojih nalog. Ukrepi za zagotovitev neodvisnosti nadzornika za skladnost in
učinkovitost njegovega nadzora morajo biti določeni v programu za doseganje
skladnosti.
(6) Oseba ali organ, odgovorna ali odgovoren za nadzor nad
programom za doseganje skladnosti, pošlje agenciji letno poročilo o sprejetih
ukrepih in ga objavi na spletni strani operaterja distribucijskega sistema.
66. člen
(preprečevanje izkrivljanja konkurence)
(1) Če je operater distribucijskega sistema del vertikalno
integriranega podjetja, agencija spremlja dejavnosti operaterja
distribucijskega sistema, da svoje vertikalne integracije ne izrablja za
izkrivljanje konkurence.
(2) Vertikalno integrirani operaterji distribucijskega
sistema ne smejo z dejavnostmi na področju komuniciranja in trženja znamke
ustvarjati zmede v zvezi z ločeno identiteto dela vertikalno integriranega
podjetja, ki se ukvarja z dobavo.
67. člen
(izjema za pravno neodvisnost operaterja distribucijskega
sistema)
Določbe 64. do 66. člena tega zakona se ne uporabljajo za
integrirana podjetja plinskega gospodarstva, ki imajo priključenih manj kot
100.000 končnih odjemalcev.
3. oddelek: Zaupnost podatkov za operaterje distribucijskih sistemov
68. člen
(zahteve glede zaupnosti podatkov)
(1) Operater distribucijskega sistema mora varovati zaupnost
poslovno občutljivih podatkov, ki jih pridobi med izvajanjem svoje poslovne
dejavnosti, in preprečiti, da bi se poslovno koristni podatki o njegovih
dejavnostih razkrili tako, da bi povzročali diskriminacijo uporabnikov
distribucijskega sistema ali odjemalcev.
(2) Operaterji distribucijskih sistemov v zvezi s prodajo ali
nabavo plina prek povezanih podjetij ne smejo zlorabljati poslovno občutljivih
podatkov, pridobljenih od tretjih oseb pri zagotavljanju dostopa do sistema ali
pogajanjih o njem.
(3) Določbe tega člena ne posegajo v dolžnost razkritja
podatkov agenciji, ministrstvu in drugim pristojnim organom ter koncedentu v
zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe v okviru koncesijskega razmerja.
4. oddelek: Zaprti distribucijski sistemi
69. člen
(splošna določba)
Distribucija plina v malih in zaprtih sistemih za
distribucijo plina, ki v skladu s tem zakonom pridobijo status zaprtega
distribucijskega sistema, se ne opravlja kot gospodarska javna služba dejavnost
operaterja distribucijskega sistema iz 58. člena tega zakona in se zanje
uporabljajo določbe 77., 78., 79., 80., 81., 101., 102. in 103. člena tega
zakona.
70. člen
(pogoji za pridobitev statusa zaprtega distribucijskega
sistema)
(1) Sistem za distribucijo plina, ki je s skupnim odjemnim
mestom priključen neposredno na prenosni sistem in je namenjen distribuciji
plina na geografsko zaokroženem industrijskem ali poslovnem območju ali območju
za skupne storitve in ki praviloma ne oskrbuje gospodinjskih odjemalcev ter je
na območju podeljene izključne pravice iz 61. člena tega zakona, lahko pridobi
status zaprtega distribucijskega sistema z dovoljenjem agencije, če:
-
so zaradi posebnih tehničnih ali varnostnih razlogov operacije ali
proizvodni procesi končnih odjemalcev tega sistema integrirani ali
-
omrežje distribuira plin predvsem lastniku sistema ali njegovim
povezanim podjetjem. Ta pogoj je izpolnjen, če vsaj 80 odstotkov vsote letno
porabljenega plina odpade na lastnika sistema in njegova povezana podjetja.
(2) Če sistem za distribucijo plina iz prejšnjega odstavka
postransko uporablja malo gospodinjskih odjemalcev, ki so v zaposlitvenem ali
drugačnem razmerju z lastnikom tega omrežja, to ne onemogoča pridobitve statusa
zaprtega distribucijskega sistema.
(3) Če sistem za distribucijo plina iz prvega odstavka tega
člena ni na območju, kjer je občina podelila izključno pravico iz 61. člena
tega zakona, lahko sistem pridobi status zaprtega distribucijskega sistema, če
izpolnjuje pogoj iz drugega odstavka tega člena in pridobi soglasje občine za
vzpostavitev zaprtega distribucijskega sistema na geografsko zaokroženem
industrijskem ali poslovnem območju ali območju za skupne storitve.
71. člen
(dovoljenje o pridobitvi statusa zaprtega distribucijskega
sistema)
(1) Agencija izda dovoljenje o pridobitvi statusa zaprtega
distribucijskega sistema na podlagi zahteve lastnika tega sistema ali druge
osebe, ki bo upravljala zaprt distribucijski sistem (v nadaljnjem besedilu:
operater zaprtega distribucijskega sistema).
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se izda za deset let.
(3) Dovoljenje o pridobitvi statusa zaprtega distribucijskega
sistema mora poleg sestavin, predpisanih za pisne odločbe z zakonom, ki ureja
splošni upravni postopek, v izreku vsebovati tudi opredelitev zaokroženega
geografskega območja, ki je jasno ločeno od preostalega območja.
(4) V postopku izdaje dovoljenja o pridobitvi statusa
zaprtega distribucijskega sistema se lahko udeležuje postopka kot stranski
udeleženec operater distribucijskega sistema, na območju katerega je zaprti
distribucijski sistem, če mu je občina v skladu z 61. členom tega zakona za
izvajanje dejavnosti operaterja distribucijskega sistema podelila izključno
pravico, ki obsega tudi območje predvidenega zaprtega distribucijskega sistema.
(5) Agencija na zahtevo operaterja zaprtega distribucijskega
sistema podaljša dovoljenje vsakokrat za deset let, če so izpolnjeni vsi
pogoji, ki so ob izteku veljavnosti dovoljenja predpisani za pridobitev statusa
zaprtega distribucijskega sistema.
72. člen
(posledice pridobitve statusa zaprtega distribucijskega
sistema)
(1) Operater prenosnega sistema mora operaterju zaprtega
distribucijskega sistema omogočiti dostop do prenosnega sistema v skladu s tem
zakonom.
(2) Operater zaprtega distribucijskega sistema ima enake
pravice in obveznosti ter odgovornosti, kot jih ima po tem zakonu in na njegovi
podlagi izdanih podzakonskih aktih operater distribucijskega sistema, razen
izjem, ki jih z odločbo odobri agencija v skladu s 73. členom tega zakona.
(3) Status zaprtega distribucijskega sistema ni ovira, da se
končnemu odjemalcu, ki je na zaokroženem območju, na njegovo zahtevo v skladu s
tem zakonom omogoči dostop do distribucijskega ali prenosnega sistema.
73. člen
(izvzem od obveznosti)
(1) Če s tem soglašajo končni odjemalci zaprtega
distribucijskega sistema, ki razpolagajo z več kot 90 odstotki pogodbene
prenosne zmogljivosti na izstopni točki prenosnega sistema v zaprti
distribucijski sistem, agencija z odločbo izvzame operaterja zaprtega
distribucijskega sistema iz obveznosti po 108. členu tega zakona o pridobitvi
soglasja agencije k omrežnini in tarifi za njeno obračunavanje.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka lahko končni odjemalec
zaprtega distribucijskega sistema, ki ne soglaša z odobritvijo izjeme, zahteva
od agencije, naj v postopku nadzora ugotovi, ali je omrežnina ali tarifa za
njeno obračunavanje določena v skladu s splošnimi akti agencije, ki urejajo
metodologijo za določitev in obračunavanje omrežnine.
74. člen
(prenos dovoljenja na drugo osebo)
(1) Operater zaprtega distribucijskega omrežja lahko prenese
dovoljenje o pridobitvi ali podaljšanju statusa zaprtega distribucijskega
sistema na novega operaterja z dovoljenjem agencije.
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se izda na zahtevo
prenosnika ali prevzemnika dovoljenja, v kateri mora biti izkazano, da:
-
prevzemnik izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti operaterja
zaprtega distribucijskega sistema;
-
sta prenosnik in prevzemnik uredila vsa razmerja z odjemalci v zvezi s
prenosom dovoljenja.
75. člen
(razlogi za odvzem statusa zaprtega distribucijskega
sistema)
(1) Agencija z odločbo odvzame status zaprtega
distribucijskega sistema na zahtevo operaterja zaprtega distribucijskega
sistema, operaterja distribucijskega sistema v občini, občine ali po uradni
dolžnosti, če niso več izpolnjeni pogoji iz 70. člena tega zakona.
(2) Operater zaprtega distribucijskega sistema mora vsako
spremembo izpolnjevanja pogojev iz 70. člena tega zakona nemudoma sporočiti
agenciji.
76. člen
(posledice prenehanja statusa zaprtega distribucijskega
sistema)
(1) Po prenehanju dovoljenja o pridobitvi statusa zaprtega
distribucijskega sistema, ki ni bilo podaljšano v skladu s petim odstavkom 71.
člena tega zakona ali je bila zahteva za podaljšanje pravnomočno zavrnjena, ali
po pravnomočnosti odločbe o odvzemu statusa zaprtega distribucijskega sistema
se za ureditev razmerij med lastnikom zaprtega distribucijskega sistema in
operaterjem distribucijskega sistema, na območju katerega je zaprt
distribucijski sistem, uporabi drugi odstavek 62. člena tega zakona.
(2) V primeru prenehanja dovoljenja o pridobitvi statusa
zaprtega distribucijskega sistema iz prejšnjega odstavka in če je zaprti
distribucijski sistem na območju, kjer ni podeljena izključna pravica v skladu
z 61. členom tega zakona, mora občina nemudoma, najpozneje pa v šestih mesecih
od dneva prenehanja, izpeljati postopke za podelitev koncesije za izvajanje
gospodarske javne službe dejavnost operaterja distribucijskega sistema na
območju zadevnega zaprtega distribucijskega sistema. Če se na zaprtem
distribucijskem območju do podelitve koncesije dejavnost operaterja
distribucijskega sistema ne izvaja, ga določi agencija v skladu s 63. členom
tega zakona.
V. POGLAVJE: DOSTOP DO SISTEMA
1. oddelek: Omogočanje dostopa do sistema
1. pododdelek: Splošne določbe o dostopu do prenosnega in
distribucijskega sistema
77. člen
(načelo reguliranega dostopa do sistema)
(1) Oskrba s plinom se izvaja po načelu reguliranega dostopa
tretje strani do sistema. Uporabniki sistema plačujejo stroške sistema na
podlagi tarifnih postavk, predhodno objavljenih v skladu s 111. členom tega
zakona.
(2) Pravico dostopa do prenosnih sistemov drugih operaterjev
imajo tudi operaterji prenosnih sistemov, če je to potrebno zaradi opravljanja
njihovih dejavnosti v zvezi s prenosom plina čez meje Republike Slovenije.
(3) Operater distribucijskega sistema ima pravico dostopa do
izstopnih in vstopnih točk prenosnega sistema, na katerih je priključen
distribucijski sistem, s katerim izvaja dejavnost operaterja distribucijskega
sistema.
(4) Operater sistema mora objektivno in nediskriminatorno
omogočati dostop do sistema uporabnikom sistema.
78. člen
(zavrnitev dostopa)
(1) Operater sistema lahko zavrne dostop do sistema:
-
zaradi pomanjkanja zmogljivosti,
-
če dostop do sistema onemogoča izvajanje naloženih obveznosti javne
službe iz 19. ali 58. člena tega zakona ali
-
zaradi resnih gospodarskih ali finančnih težav podjetij plinskega
gospodarstva v povezavi s pogodbami »vzemi ali plačaj«.
(2) Pri zavrnitvi dostopa do sistema zaradi gospodarskih ali
finančnih težav s pogodbami »vzemi ali plačaj« mora operater sistema upoštevati
merila in postopke iz 130. člena tega zakona.
(3) Razloge za zavrnitev dostopa do sistema mora operater
sistema utemeljiti na podlagi objektivnih ter tehnično in ekonomsko upravičenih
meril in jih nemudoma pisno sporočiti potencialnemu uporabniku sistema, ki
zahteva dostop do sistema. Zavrnjenemu potencialnemu uporabniku sistema mora
operater omogočiti tudi vpogled v vso dokumentacijo, povezano z zavrnitvijo.
(4) O sporih v zvezi z zavrnitvijo dostopa do sistema odloča
agencija po postopku, določenem v zakonu, ki ureja agencijo.
(5) Operater sistema, ki zavrne dostop do sistema zaradi
pomanjkanja zmogljivosti ali pomanjkanja povezav, na zahtevo potencialnega
uporabnika sistema, ki mu je dostop zavrnil, izvede potrebne razširitve
sistema, če je to gospodarno ali če je zavrnjeni potencialni uporabnik sistema,
lahko tudi skupaj z drugimi potencialnimi uporabniki sistema, pripravljen
plačati stroške razširitve sistema v obliki plačila nesorazmernih stroškov.
(6) Če po pogajanjih med operaterjem sistema in potencialnim
uporabnikom sistema iz prejšnjega odstavka ne pride do sklenitve pogodbe o
povečanju zmogljivosti sistema, o tem odloči na zahtevo tega potencialnega
uporabnika sistema agencija. Agencija določi pogoje povečanja zmogljivosti
sistema ali zavrne zahtevo.
79. člen
(prevzem plina v sistem od proizvajalca)
(1) Operater sistema določi fizikalne in kemijske parametre
plina, ki ga lahko prevzame v sistem v skladu s sistemskimi obratovalnimi
navodili.
(2) Prevzem plina v sistem se izvede prek ločenega merilnega
mesta, ki zagotavlja meritev o prevzemu plina: prevzetih količinah plina in
potrebnih parametrih kakovosti plina, ki jih za prevzem v sistem zahteva
operater sistema. Meritve se izvajajo najmanj vsako uro. Proizvajalec omogoči
operaterju sistema, da sam ali prek pooblaščene osebe postavi in upravlja
merilno mesto ter komunikacijsko opremo za prenos podatkov.
(3) Operater sistema zbira podatke meritev o prevzemu plina
in jih sproti ter brezplačno predloži proizvajalcu in dobavitelju, ki ga
proizvajalec pooblasti za prejem teh podatkov, in tudi operaterju prenosnega
sistema. Stroški meritev v skladu s tarifo operaterja sistema bremenijo
proizvajalca.
(4) Operater sistema v skladu z navodili operaterja
prenosnega sistema in agencije poroča operaterju prenosnega sistema in agenciji
o priključenih proizvajalcih na sistemu in o prevzemu plina v sistem.
80. člen
(trg s plinom in pogodbe o dobavi)
(1) V bilančno shemo se posamezna fizična ali pravna oseba
vključi le z eno bilančno pogodbo ali eno pogodbo o izravnavi. Članstvo v
bilančni shemi preneha s prenehanjem veljavnosti bilančne pogodbe ali pogodbe o
izravnavi.
(2) Dobavitelj in uporabnik sistema skleneta pogodbo o dobavi
plina.
(3) Z uporabnikom sistema lahko odprto pogodbo sklene samo
dobavitelj, ki je član bilančne sheme.
(4) Uporabnik sistema mora imeti za posamezno odjemno ali
prevzemno mesto sklenjeno odprto pogodbo, ki določa bilančno pripadnost posameznega
odjemnega in prevzemnega mesta. Za posamezno odjemno ali prevzemno mesto na
sistemu je hkrati lahko sklenjena samo ena odprta pogodba z enim dobaviteljem.
Končni odjemalec ali proizvajalec ne sklepata zaprtih pogodb o dobavi. Če
uporabnik sistema sam oskrbuje svoje odjemno mesto, je taka oskrba z vidika
bilančne sheme odprta pogodba. Vsi odjemalci so upravičeni odjemalci.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek se za odjemno ali prevzemno
mesto, na katerem se letno odda iz sistema ali letno prevzame v sistem več kot
22 GWh plina, lahko nanaša več odprtih pogodb z več dobavitelji. V tem primeru
mora uporabnik sistema operaterju sistema in dobaviteljem za vsak obračunski
interval vnaprej sporočiti razmerje med bilančnimi skupinami na odjemnem ali
prevzemnem mestu, sicer operater sistema upošteva zadnje sporočeno razmerje.
(6) Dejanski odjem plina iz sistema na odjemnem mestu in
prevzem plina v sistem iz prevzemnega mesta, se upošteva v bilanci bilančnih
skupin v skladu s pripadnostjo odjemnega ali prevzemnega mesta.
(7) Proizvajalec mora imeti za posamezno prevzemno mesto
sklenjeno odprto pogodbo z dobaviteljem za odjem plina, ki določa bilančno
pripadnost posameznega prevzemnega mesta. Če proizvajalec na trgu izvaja
dejavnost tudi kot dobavitelj, operater sistema zavede bilančno pripadnost
prevzemnega mesta dobavitelju v isti pravni ali fizični osebi.
(8) Podrobnejša pravila o izvajanju ali prijavljanju pogodb o
dobavi plina določi operater prenosnega sistema v sistemskih obratovalnih
navodilih. Operater prenosnega sistema na svoji spletni strani objavi
hierarhični seznam članov bilančne sheme in seznam dobaviteljev končnih
odjemalcev v Republiki Sloveniji.
(9) Vlada z uredbo predpiše podrobna pravila o delovanju trga
s plinom, obračunavanju odstopanj prevzema in predaje plina, menjavi
dobavitelja ter preostale prvine delovanja trga s plinom.
80.a člen
(enoten informacijski sistem)
(1) Operater prenosnega sistema vzpostavi, upravlja in
vzdržuje enoten informacijski sistem (v nadaljnjem besedilu: EIS), potreben za
delovanje trga s plinom in zagotavljanje zanesljive oskrbe s plinom. Operater
prenosnega sistema pripravi pravila za dostop in delovanje EIS ter jih po
prejetem soglasju agencije objavi na svoji spletni strani.
(2) V EIS se vodijo:
-
podatki o odjemnih mestih,
-
podatki o pripadnosti odjemnih mest operaterju sistema, dobavitelju,
bilančni skupini in skupini glede na namen porabe plina,
-
podatki o porabi plina,
-
drugi podatki, potrebni za delovanje trga s plinom in za zagotavljanje
zanesljivosti oskrbe s plinom.
(3) Operaterji sistema in dobavitelji imajo dostop do EIS ter
zagotavljajo informacije in podatke iz prejšnjega odstavka.
(4) Dostop do podatkov iz EIS o posameznih odjemnih mestih
imajo tudi operaterji distribucijskih sistemov za odjemalce, priključene na
njihov distribucijski sistem, in dobavitelji plina za odjemalce, katerim
dobavljajo plin.
(5) Dostop do EIS ter do agregiranih in posamičnih podatkov
glede porabe plina na odjemnih mestih imajo ministrstvo, center za podpore in
agencija.
(6) Stroški zagotavljanja EIS so upravičeni stroški
operaterja prenosnega sistema skladno z merili upravičenih stroškov, določenih
v splošnem aktu, s katerim agencija predpiše metodologijo za določitev
regulativnega okvira. Dostop do EIS, do podatkov iz EIS in uporaba EIS je
brezplačna.
80.b člen
(osnovna oskrba s plinom)
(1) Osnovna oskrba je oskrba s plinom, ki jo morajo
zagotavljati vsi dobavitelji za odjemalce osnovne oskrbe in za tiste odjemalce
osnovne oskrbe, ki nimajo sklenjene pogodbe o dobavi plina. Dobavitelj mora
odjemalcem iz prejšnjega stavka na distribucijskem sistemu zagotoviti ponudbo
za osnovno oskrbo in ne sme zavrniti osnovne oskrbe s plinom. Odjemalec osnovne
oskrbe lahko pri dobavitelju izbere dobavo plina po ceni osnovne oskrbe.
(2) Dobavitelj plina odjemalcem osnovne oskrbe iz prejšnjega
odstavka ceno plina za osnovno oskrbo določi in objavi v ceniku glede na
značilnost odjema vrste odjemalcev osnovne oskrbe in periodo obračuna, pri
čemer je cena plina za osnovno oskrbo lahko višja od tržne cene plina za
primerljive nove odjemalce dobavitelja, vendar največ za
20 eurov/1 MWh.
2. pododdelek: Dostop do prenosnega sistema
81. člen
(sistem vstopnih in izstopnih točk)
(1) Operater prenosnega sistema zagotovi dostop do prenosnega
sistema s sklepanjem pogodb o prenosu na vstopnih in izstopnih točkah
prenosnega sistema ločeno za točke, na katerih je priključen distribucijski
sistem, in za točke, kjer so neposredno na sistem priključeni končni odjemalci
ali proizvajalci.
(2) Tehnične zmogljivosti posameznih točk prenosnega sistema
ter njihove omejitve določa in dnevno objavi operater prenosnega sistema na
svoji spletni strani. Prenos plina med vstopnimi in izstopnimi točkami se
izvaja v okviru tehnične zmogljivosti prenosnega sistema in v skladu z Uredbo
715/2009/ES.
(3) Točke, ki jih operater prenosnega sistema določi in
objavi v skladu z Uredbo 715/2009/ES, potrdi agencija po predhodnem
posvetovanju z uporabniki omrežja.
82. člen
(pogodbe o prenosu)
(1) Uporabniki prenosnega sistema lahko sklenejo ločeno pogodbo
o prenosu za eno ali več vstopnih točk ali ločeno pogodbo o prenosu za eno ali
več izstopnih točk iz prenosnega sistema.
(2) Posamezne pogodbe, ki jih uporabniki sistema sklenejo za
vstopne ali izstopne točke, so lahko sklenjene za različne prenosne zmogljivosti
in različna obdobja.
(3) Pogodba o prenosu se lahko sklene, če to dopuščajo
tehnična zmogljivost prenosnega sistema in omejitve tehnične zmogljivosti
posamezne vstopne ali izstopne točke.
(4) Pogodbo o prenosu na izstopnih točkah prenosnega sistema
v Republiki Sloveniji, na katere so neposredno priključeni končni odjemalci,
sklepajo končni odjemalci, priključeni na prenosni sistem, ali dobavitelji
plina v imenu in za račun končnega odjemalca.
(5) Pogodbo o prenosu na izstopnih in vstopnih točkah
prenosnega sistema v Republiki Sloveniji, na katere je priključen
distribucijski sistem, lahko sklene le operater tega distribucijskega sistema.
Predmet pogodbe o prenosu je lahko skupna zmogljivost distribucijskega omrežja
za več izstopnih in vstopnih točk.
(6) Operater prenosnega sistema mora predpisati postopke
dodeljevanja zmogljivosti prenosnega sistema v Republiki Sloveniji in na
povezovalnih točkah, upravljanja prezasedenosti sistema in trgovanja z
zmogljivostmi na sekundarnem trgu v skladu z Uredbo 715/2009/ES ter zanje
pridobiti soglasje agencije. Pri tem mora predvideti ukrepe in aktivnosti za
preprečevanje špekulativnih praks uporabnikov sistema.
83. člen
(izravnava odstopanj)
(1) Uporabnik sistema mora zagotoviti izravnavo količinskih
odstopanj odjema in oddaje plina v okviru obračunskega intervala (v nadaljnjem
besedilu: izravnava odstopanj) s sklenitvijo bilančne pogodbe ali vključitvijo
odjemnega ali prevzemnega mesta v bilančno skupino s sklenitvijo odprte
pogodbe.
(2) Dobavitelj plina, ki dobavlja plin v prenosni sistem v
Republiki Sloveniji, mora skleniti bilančno pogodbo, s katero oblikuje bilančno
skupino.
(3) Nosilec bilančne skupine sklene bilančno pogodbo ter
izvaja napovedi odjema in oddaje plina v prenosni sistem za člane bilančne skupine
za vsak obračunski interval, pri čemer so vključene tudi vse transakcije na
virtualni točki, operater prenosnega sistema pa nosilcu bilančne skupine
obračunava odstopanja med odjemom in oddajo plina za bilančno skupino s
prilagoditvijo za pokrivanje sistemskih razlik, ki so posledica merilnih
negotovosti.
(4) Nosilec bilančne skupine mora operaterju prenosnega
sistema napovedati količine plina za bilančno skupino na posamezni vstopni
točki v prenosni sistem, in sicer ločeno za posamezno pogodbo o dobavi, v
skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili. Za uporabnika sistema v bilančni
skupini na izstopni točki iz prenosnega sistema mora nosilec bilančne skupine
operaterju prenosnega sistema napovedati količine plina v skladu s sistemskimi
obratovalnimi navodili in ločeno za posamezno pogodbo o dobavi, če:
-
je izstopna točka povezana s prenosnim sistemom v sosednji državi,
-
za posamezno izstopno točko v Republiki Sloveniji obstaja več kakor ena
pogodba o dobavi ali
-
je pogodbena zmogljivost za posamezno izstopno točko v Republiki
Sloveniji, na katero je priključen končni odjemalec, pomembna za nemoteno
delovanje prenosnega sistema.
(5) Operater prenosnega sistema mora v skladu s sistemskimi
obratovalnimi navodili preveriti usklajenost napovedi fizičnih in navideznih
tokov plina iz prejšnjega odstavka. Če operater prenosnega sistema ugotovi, da
napovedi odjema in oddaje niso skladne, napovedi zavrne. Zavrnjenih napovedi
uporabniki sistema ne smejo izvesti.
(6) Nosilec bilančne skupine mora vzpostaviti in voditi evidenco
odjemnih in prevzemnih mest, ki neposredno ali posredno pripadajo njegovi
bilančni skupini, in podatke redno pošiljati v skladu s sistemskimi
obratovalnimi navodili operaterju sistema, na čigar omrežju so pripadajoča
odjemna ali prevzemna mesta. Evidenco in podatke iz prejšnjega stavka mora
voditi in pošiljati nosilec bilančne skupine, organizirane po strukturi
bilančne skupine in bilančnih podskupin.
(7) Operaterji distribucijskih sistemov predložijo operaterju
prenosnega sistema in nosilcu bilančne skupine potrebne podatke za izvedbo
obračuna odstopanj med odjemom in oddajo plina na prenosnem sistemu ločeno po
bilančnih skupinah in podskupinah na distribucijskem sistemu. Pri tem so
posebej po bilančnih skupinah navedeni podatki o prevzemu plina v distribucijski
sistem prek prevzemnih mest na distribucijskem sistemu.
(8) Podrobnejša pravila o izravnavi odstopanj, ki so
objektivna, pregledna in nediskriminatorna, določi operater prenosnega sistema
v sistemskih obratovalnih navodilih.
84. člen
(transakcije s plinom)
(1) Podjetja plinskega gospodarstva in končni odjemalci na
prenosnem sistemu izvajajo transakcije s količinami plina v prenosnem sistemu v
virtualni točki, ki jo upravlja operater prenosnega sistema. Vsaka sprememba
lastništva plina v prenosnem sistemu se zavede s transakcijo na virtualni
točki.
(2) Šteje se, da so vse transakcije količin plina v prenosnem
sistemu med posameznimi udeleženci trga izvedene v virtualni točki in na ravni
obračunskega intervala ne glede na vstopno ali izstopno točko prenosnega
sistema in ne glede na določbe posameznih pogodb o dobavi plina.
(3) Pri transakcijah s količinami plina v virtualni točki je
dopustna tudi transakcija brez sklenjene pogodbe o prenosu plina, če je za
obseg količin, ki so predmet transakcije, sklenjena pogodba o prenosu na
vstopni točki in pogodba o prenosu na izstopni točki za obračunsko obdobje ali
obdobja, na katera se transakcija nanaša.
(4) Podjetja plinskega gospodarstva in končni odjemalci lahko
izvedejo transakcijo s količinami plina v virtualni točki pod pogojem, da svojo
udeležbo v virtualni točki registrirajo pri operaterju prenosnega sistema in
prijavijo želeno transakcijo v skladu s pravili o delovanju virtualne točke, ki
so določena v sistemskih obratovalnih navodilih.
(5) Operater prenosnega sistema mora preizkusiti skladnost
napovedane transakcije ali transakcij podjetij plinskega gospodarstva ali
končnih odjemalcev v skladu s pravili o delovanju virtualne točke. Če operater
prenosnega sistema ugotovi, da se veriga transakcij podjetij plinskega
gospodarstva ali končnih odjemalcev ne konča ali je ni mogoče uskladiti, zavrne
vse prijavljene transakcije v taki verigi. Operater prenosnega sistema potrdi
transakcije z uporabo pravila največjega ujemanja (t. i. »lesser rule«).
(6) Operater prenosnega sistema v virtualni točki sledi in
beleži vse transakcije plina od vstopa v sistem do izstopa iz sistema, vključno
s transakcijami na osnovi virtualnega toka plina v prenosni sistem iz virov na
distribucijskih sistemih.
85. člen
(storitve virtualne točke)
(1) Operater prenosnega sistema mora za transakcije na
virtualni točki zagotoviti obravnavo vseh udeležencev na trgu pod preglednimi
in nediskriminatornimi pogoji.
(2) Uporabniki virtualne točke morajo operaterju prenosnega
sistema plačati stroške registracije udeležbe in stroške za posamezne
transakcije. Plačilo za storitve virtualne točke določi operater prenosnega
sistema po predhodnem soglasju agencije.
86. člen
(posebna določba za sisteme za UZP, pridobivalna plinovodna
omrežja in skladišča)
(1) Določba 78. člena tega zakona se uporablja tudi za dostop
do sistema za UZP in do pridobivalnih plinovodnih omrežij, razen za dele
omrežij in naprav, ki se uporabljajo za lokalno obratovanje na mestu, kjer se
pridobiva plin.
(2) V čezmejnih sporih se uporabljajo postopki za reševanje
sporov države članice EU, ki je pristojna za pridobivalno plinovodno omrežje,
in zavrne dostop. Če je več držav članic EU pristojnih za pridobivalno
plinovodno omrežje, se te države članice med seboj posvetujejo. Če pridobivalno
plinovodno omrežje izvira iz tretje države in je na ozemlju ali v teritorialnem
morju Republike Slovenije prva vstopna točka v omrežje držav članic EU, se na
podlagi posvetovanja med zadevnimi državami članicami Republika Slovenija
posvetuje z zadevno tretjo državo.
(3) Določba 78. člena tega zakona se uporablja tudi za dostop
do skladišča plina ali skladiščne zmogljivosti plinovodov, kadar je zagotovitev
učinkovitega dostopa do tega sistema nujna zaradi oskrbe odjemalcev iz
tehničnih ali ekonomskih razlogov, in za organiziranje dostopa do sistemskih
storitev.
(4) Določbe tega člena ne veljajo za sistemske storitve in za
prehodna skladišča, ki so povezana z obrati za UZP in se uporabljajo pri
postopku vnovičnega uplinjanja ter pri poznejšem dovajanju plina v prenosni
sistem.
(5) Uporabnik skladiščnega sistema lahko sklene pogodbo o
dobavi s konkurenčnim podjetjem plinskega gospodarstva, ki ni lastnik ali
operater sistema ali z njim povezano podjetje.
3. pododdelek: Dostop do distribucijskega sistema plina
87. člen
(dostop na izstopnih točkah iz prenosnega sistema)
(1) Operater distribucijskega sistema vsem uporabnikom
distribucijskega sistema zagotavlja dostop do prenosnega sistema na izstopnih
točkah iz prenosnega sistema, na katerih je na prenosni sistem priključen
distribucijski sistem, na katerem izvaja dejavnost operaterja distribucijskega
sistema.
(2) Druga oseba ne more sama neposredno pridobiti dostopa iz
prejšnjega odstavka.
88. člen
(dostop do distribucijskega sistema)
(1) Pravna ali fizična oseba, ki je lastnik objekta ali
proizvajalec, ima s priključitvijo objekta na distribucijski sistem omogočen
dostop do sistema v skladu s pogoji za priključitev, sistemskimi obratovalnimi
navodili in pogodbo o dostopu, ki se lahko sklene za manjšo zmogljivost, kot je
tehnična zmogljivost priključka.
(2) Lastnik objekta lahko za sklenitev pogodbe o dostopu do
distribucijskega sistema z operaterjem distribucijskega sistema pooblasti
dobavitelja, ki mu dobavlja plin, pogodbo pa sklene v imenu in za račun lastnika
objekta.
(3) Zavrnitev sklenitve pogodbe o dostopu za zahtevano
zmogljivost pomeni zavrnitev dostopa po 78. členu tega zakona.
89. člen
(enotni račun)
(1) Dobavitelj lahko končnim odjemalcem izdaja enotni račun
za dobavljen plin in za uporabo sistema. Operater distribucijskega sistema mora
omogočiti dobaviteljevo izdajanje enotnega računa za odjemna mesta, za katera
je dobavitelj pridobil soglasje končnega odjemalca.
(2) Operater distribucijskega sistema in dobavitelj skleneta
sporazum o izdajanju enotnega računa dobavitelja po vzorcu, ki ga objavi
agencija na svoji spletni strani, v roku enega meseca od prejema dobaviteljeve
zahteve za sklenitev sporazuma.
(3) Operater distribucijskega sistema lahko zavrne sklenitev
pogodbe ali odstopi od sporazuma o izdajanju enotnega računa, če dobavitelj ne
zagotavlja ustreznega zavarovanja za obveznosti iz sporazuma. Agencija v vzorcu
sporazuma iz prejšnjega odstavka določi merila za zagotavljanje ustreznega
zavarovanja in vrste ustreznih oblik zavarovanja.
2. oddelek: Sistemska obratovalna navodila in tehnična varnost
obratovanja
90. člen
(sistemska obratovalna navodila)
(1) Sistemska obratovalna navodila, ki urejajo obratovanje in
način vodenja prenosnih in distribucijskih sistemov, morajo biti pregledna,
objektivna in nediskriminatorna.
(2) S sistemskimi obratovalnimi navodili se zlasti uredijo:
1.
tehnični in drugi pogoji za varno obratovanje sistemov z namenom
zanesljive in kakovostne oskrbe s plinom, vključno s posegi v varovalni pas
plinovoda;
2.
način izvajanja dostopa do sistema;
3.
način zagotavljanja sistemskih storitev;
4.
postopki za obratovanje sistemov v kriznih stanjih;
5.
pogoji za priključitev na sistem in način priključitve na sistem;
6.
splošni pogoji za prevzem, dobavo in odjem plina;
7.
tehnični pogoji za medsebojno priključitev in delovanje sistemov
različnih operaterjev sistemov;
8.
pogoji izpolnjevanja in vzdrževanja zahtevanih fizikalnih in kemijskih
parametrov plina za prevzem v sistem, prenos in oddajo iz sistema;
9.
enotna in podrobna pravila o izmenjavi podatkov, lastništvu podatkov in
odgovornosti za merjenje porabe.
(3) V sistemskih obratovalnih navodilih morajo biti
opredeljene vloge in odgovornosti operaterjev sistemov, dobaviteljev,
odjemalcev, proizvajalcev in po potrebi drugih udeležencev na trgu glede na pogodbene
dogovore, obveznosti do odjemalcev, izmenjavo podatkov ter pravil glede
poravnave, lastništvo podatkov in odgovornost za merjenje porabe.
(4) Sistemska obratovalna navodila za posamezen prenosni ali
distribucijski sistem izda po javnem pooblastilu operater sistema, ki na tem
sistemu opravlja dejavnost operaterja sistema, in jih objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
(5) Agencija s splošnim aktom podrobneje predpiše obvezno
vsebino sistemskih obratovalnih navodil.
(6) Pred objavo sistemskih obratovalnih navodil mora operater
sistema pridobiti soglasje agencije.
91. člen
(tehnična varnost obratovanja)
(1) Tehnični predpisi, ki jih na podlagi 32. člena
Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo,
65/20, 158/20 – ZURE, 121/21 – ZSROVE in 172/21 – ZOEE; v nadaljnjem besedilu:
EZ-1) izda minister in ki se nanašajo na področje plina, morajo zagotavljati
tudi tehnično varnost obratovanja, interoperabilnost sistemov ter morajo biti
objektivni in nediskriminatorni. Energetski objekti, naprave in napeljave
pravne ali fizične osebe morajo izpolnjevati tehnične normative in standarde
ter druge pogoje, določene v tehničnih predpisih iz prejšnjega stavka, s
katerimi se zagotavlja tehnična varnost obratovanja energetskih postrojev.
(2) Operater sistema stalno, na osnovi meritev, najmanj na
prevzemnih mestih in po potrebi s simulacijami spremlja ter nadzira kakovost in
tlak plina v omrežju. Operater sistema je odgovoren za doseganje in vzdrževanje
primernih parametrov kakovosti plina v omrežju in na odjemnih mestih znotraj
vnaprej določenih toleranc. To dosega z izvajanjem različnih ukrepov, ki jih
določi v sistemskih obratovalnih navodilih. Med ukrepi za doseganje in
vzdrževanje kakovosti plina so tudi zmanjšanje ali prekinitev prevzema plina v
sistem.
(3) Pravna ali fizična oseba, ki kot investitor ali izvajalec
želi izvajati gradbena dela v varnostnem pasu plinovoda (pet metrov na vsako
stran plinovoda), mora pred začetkom del v varnostnem pasu o nameravanih
posegih obvestiti operaterja sistema in pridobiti njegovo soglasje. Soglasje za
izvedbo gradbenih del v varnostnem pasu plinovoda po tem zakonu se šteje za
mnenje po zakonu, ki ureja graditev objektov.
3. oddelek: Priključevanje na sistem in možnost odklopa
uporabnika sistema
92. člen
(priključitev na sistem)
(1) Za priključitev na sistem ali njeno spremembo mora pravna
ali fizična oseba, ki je lastnik obstoječega ali predvidenega objekta, ki ga
želi priključiti na sistem, pridobiti soglasje za priključitev. Soglasje za
priključitev po tem zakonu se šteje za mnenje po zakonu, ki ureja graditev
objektov. Operater sistema v soglasju za priključitev določi priključno mesto
na omrežju. Podrobnejše pogoje za soglasje za priključitev določajo sistemska
obratovalna navodila.
(2) Dokončno soglasje za priključitev velja dve leti. V tem
času mora pravna ali fizična oseba, ki je pridobila soglasje za priključitev (v
nadaljevanju: imetnik soglasja) za priključitev objekta, izpolniti vse pogoje,
predpisane v soglasju za priključitev, in operaterju naročiti izvedbo
priključitve. Veljavnost soglasja za priključitev lahko operater sistema na
zahtevo imetnika soglasja za priključitev podaljša največ dvakrat, vendar
vsakič največ za eno leto. Zahtevo za podaljšanje mora imetnik soglasja za
priključitev podati 30 dni pred iztekom veljavnosti soglasja za priključitev. V
primeru zamud operaterja sistema se soglasje samodejno podaljša za čas teh
zamud, kar mora operater sistema sporočiti imetniku soglasja, katerega objekt
še ni priključen na sistem.
(3) O izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča po
javnem pooblastilu operater sistema z odločbo v upravnem postopku.
(4) Potencialni uporabnik sistema nima pravice do
priključitve ali izdaje soglasja za priključitev, če:
-
ne izpolnjuje predpisanih pogojev za priključitev,
-
bi zaradi priključitve prišlo do večjih motenj v delovanju sistema ali
-
bi priključitev operaterju sistema povzročila nastanek nesorazmernih
stroškov.
(5) V primeru iz tretje alineje prejšnjega odstavka ima
potencialni imetnik soglasja pravico do priključitve v skladu s sistemskimi
obratovalnimi navodili, če sam krije nesorazmerno visoke stroške, ki pomenijo
nesorazmerni del stroškov gradnje priključka do točke v sistemu, kjer je
priključitev možna, ali nesorazmerni del stroškov, potrebnih za povečanje
zmogljivosti ali obsega obstoječega omrežja, ali kombinacijo obojega, pri čemer
ni pričakovati, da bi v razumnem času prišlo do povečanja uporabe sistema na
novem priključku ali obstoječem omrežju v tolikšnem obsegu, ki bi omogočal
normalno amortizacijo naložbe.
(6) Pri določitvi nesorazmerno visokih stroškov mora operater
sistema upoštevati predvsem:
-
obseg potrebne investicije;
-
predvidene dodatne prihodke operaterja sistema glede na predvideni obseg
uporabe priključka s strani imetnika soglasja;
-
predvidene dodatne spremembe stroškov operaterja sistema, kot na primer
stroške za vzdrževanje in obratovanje novega priključka ali povečanja
zmogljivosti sistema;
-
predvideni regulirani donos na sredstva operaterja sistema.
(7) Nesorazmerne stroške izračuna operater sistema tako, da
so ob predvidenem obsegu uporabe priključka v ekonomski dobi uporabe priključka
in ob pokritju nesorazmernih stroškov s strani imetnika soglasja pokriti vsi
stroški operaterja sistema, vključno s predvidenim reguliranim donosom na
sredstva. Izračun mora temeljiti na metodah, ki se uporabljajo za ocenjevanje
investicij, in mora upoštevati časovno vrednost denarja. Če v času amortizacije
dela sistema ali priključka, za katerega je uporabnik sistema plačal
nesorazmerne stroške, pride do priključitve dodatnih uporabnikov sistema, mora
operater sistema povrniti imetniku soglasja ustrezni del nesorazmernih
stroškov.
(8) Podrobnejši način in postopek določitve nesorazmernih
stroškov predpiše operater sistema v sistemskih obratovalnih navodilih.
(9) O pritožbi zoper odločbo o izdaji ali zavrnitvi soglasja
za priključitev odloča agencija.
(10) Po dokončnosti odločbe o soglasju za priključitev
skleneta operater sistema in imetnik soglasja pisno pogodbo o priključitvi, s
katero pogodbeni stranki uredita medsebojna razmerja, ki se nanašajo na izvedbo
priključka in priključitev, ter medsebojna razmerja v zvezi z lastnino in
vzdrževanjem priključka ter naprav, vgrajenih na odjemnem mestu.
(11) Imetnik soglasja mora zaprositi za novo soglasje za
priključitev, če se spremenijo osnovni parametri odjema ali oddaje plina iz
izdanega soglasja.
(12) Potencialnemu uporabniku sistema, ki je na območju
posebne ali izključne pravice izvajanja gospodarske javne službe dejavnost
operaterja distribucijskega sistema, lahko operater prenosnega sistema izda
soglasje za priključitev le, če operater distribucijskega sistema plina zavrne
priključitev tega uporabnika sistema zaradi premajhne zmogljivosti
distribucijskega sistema. V postopku izdaje soglasja za priključitev na
prenosni sistem na območju posebne ali izključne pravice izvajanja gospodarske
javne službe dejavnost operaterja distribucijskega sistema se lahko udeležuje
postopka izdaje soglasja kot stranski udeleženec imenovani operater
distribucijskega sistema na predmetnem območju.
(13) Za proizvajalca vodika, ki se želi priključiti in v
sistem oddajati vodik, ne velja omejitev priključitve na prenosni sistem iz
prejšnjega odstavka.
(14) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za
priključitev na skladiščni sistem, sistem za UZP in pridobivalno plinovodno
omrežje.
93. člen
(prenos soglasja za priključitev)
(1) Če imetnik soglasja za priključitev umre (fizična oseba)
ali preneha obstajati (pravna oseba), če gre za spremembo gradbenega dovoljenja
zaradi spremembe investitorja ali zaradi pravnega prometa z objektom,
priključenim na sistem, se soglasje za priključitev prenese na pravno ali
fizično osebo, ki pridobi te objekte, naprave ali napeljave.
(2) Pravna ali fizična oseba iz prejšnjega odstavka vstopi
kot pravni naslednik v vse pravice in obveznosti prejšnjega imetnika soglasja
za priključitev, ki se nanašajo na priključitev zadevnih objektov, naprav in
napeljav na sistem.
(3) Pravna ali fizična oseba, ki na podlagi sprememb iz
prvega in drugega odstavka tega člena pridobi objekte, naprave ali napeljave,
mora najpozneje v 30 dneh po prejemu sodne ali upravne odločbe ali sklenitve
pogodbe o nastali spremembi obvestiti operaterja sistema in o tem predložiti
dokazila, sicer mora zaprositi za novo soglasje za priključitev.
94. člen
(tehnične zahteve za naprave uporabnika sistema)
(1) Postroji, naprave in napeljave uporabnika sistema morajo
izpolnjevati predpisane tehnične zahteve, s katerimi se zagotavljata njihovo
nemoteno delovanje ter varnost ljudi in premoženja. Za izpolnjevanje tehničnih
zahtev za objekt, napravo ali napeljavo ter njeno vgradnjo, obratovanje in
vzdrževanje, vključno z dovodom zraka in odvodom dimnih plinov pri končnem
odjemalcu ali proizvajalcu, je odgovoren lastnik.
(2) Uporabnik na distribucijskem sistemu vsako leto opravi
vizualni pregled ustreznosti notranje plinske napeljave s pomočjo kontrolnega
seznama, ki ga na svoji spletni strani objavi operater distribucijskega
sistema.
(3) Lastnik objekta zagotovi, da se pregled notranje plinske
napeljave lahko izvede tudi na pobudo in v prisotnosti operaterja sistema,
njegovega zastopnika ali energetskega inšpektorja.
(4) Operater sistema začasno odkloni priključitev novih
objektov, naprav in napeljav na svoj sistem ali lahko odklopi uporabnika
sistema, če je s strani pristojnega organa obveščen ali na podlagi uradnih
evidenc izve, da objekti, naprave ali omrežje uporabnika sistema ne
izpolnjujejo predpisanih tehničnih zahtev ali da gre za nedovoljen objekt po
zakonu, ki ureja graditev objektov.
(5) Priključitev na sistem ali nadaljevanje prenosa ali
distribucije plina izvede operater sistema po odpravi pomanjkljivosti.
95. člen
(začasni odklop)
(1) Operater sistema lahko začasno odklopi uporabnika sistema
zaradi:
-
rednega ali izrednega vzdrževanja,
-
pregledov ali remontov,
-
preizkusov ali kontrolnih meritev,
-
razširitev omrežja.
(2) Za predvideni odklop operater sistema izbere čas, ki čim
manj prizadene uporabnika sistema.
(3) Operater sistema o predvidenem odklopu pravočasno obvesti
uporabnika sistema v pisni obliki ali na drug oseben način. Pri večjem številu
odjemalcev in kadar osebno obveščanje ni stroškovno učinkovito, pa v sredstvih
javnega obveščanja in na spletu vsaj 48 ur pred odklopom.
(4) Operater sistema ne odgovarja za škodo, ki uporabniku
sistema nastane zaradi začasne omejitve ali prekinitve prenosa ali distribucije
plina zaradi vzdrževalnih del na sistemu, če ravna v skladu s tem zakonom in
sam ni odgovoren za nastanek razloga za vzdrževalna dela.
96. člen
(odklop po predhodnem obvestilu)
(1) Operater sistema odklopi uporabnika sistema na posameznem
odjemnem ali prevzemnem mestu po predhodnem obvestilu, če ta v roku, določenem
v obvestilu, ne izpolni svoje obveznosti, in sicer če uporabnik sistema:
1.
moti dobavo plina drugim uporabnikom sistema;
2.
odreče ali onemogoči osebam, ki imajo pooblastilo operaterja sistema,
dostop do vseh delov priključka, zaščitnih in merilnih naprav ter energetskih
objektov, naprav ali napeljav, kadar obstaja sum, da te naprave povzročajo
motnje;
3.
omogoči prek svojih energetskih naprav priključitev energetskih naprav
drugih uporabnikov sistema;
4.
na opomin operaterja sistema ne zniža odjema ali oddaje količine plina
na dogovorjeno vrednost v zahtevanem roku;
5.
na opomin operaterja sistema ne prilagodi oddaje plina v skladu z
zahtevanimi parametri kakovosti plina;
6.
onemogoča pravilno registriranje obračunskih količin in drugih
parametrov plina;
7.
uporablja ali oddaja plin brez zahtevanih ali dogovorjenih merilnih
naprav ali mimo njih;
8.
ne plača odstopanj ali omrežnine za uporabo sistema v roku, določenem v
skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili ali dobavitelju nadomestne oskrbe
ne plača stroškov oskrbe s plinom;
9.
v roku, ki ga določi operater sistema ali pristojni inšpekcijski organ,
ne odstrani ali ne zniža do dovoljene meje motenj, ki jih povzročajo njegovi
objekti, naprave ali napeljave ali odjemalci, ali ne izpolni predpisanih
tehničnih zahtev;
10.
nima vsaj ene veljavne pogodbe o dobavi plina na določenem odjemnem ali
prevzemnem mestu ali dobavitelj pisno ne obvesti operaterja, da je dobavitelj
ali končni odjemalec ali proizvajalec odstopil od pogodbe o dobavi plina na
določenem odjemnem ali prevzemnem mestu uporabnika sistema.
(2) Operater distribucijskega sistema ne sme odklopiti
ranljivega odjemalca iz razloga iz 8. ali 9. točke prejšnjega odstavka, če so
izpolnjeni pogoji za nujno oskrbo iz 18. člena tega zakona.
(3) Dobavitelj, ki je odstopil od pogodbe o dobavi, ali
dobavitelj, ki mu je končni odjemalec ali proizvajalec sporočil, da odstopa od
pogodbe o dobavi, operaterja distribucijskega sistema obvesti o odstopu
najpozneje zadnji delovni dan znotraj odpovednega roka.
(4) Če dobavitelj odstopi od pogodbe o dobavi iz razlogov na
strani končnega odjemalca ali proizvajalca, je zavezanec za plačilo vseh
stroškov, ki iz tega naslova nastanejo operaterju distribucijskega sistema,
končni odjemalec ali proizvajalec.
(5) V primeru odstopa od pogodbe o dobavi s strani
dobavitelja ali uporabnika sistema, ki je končni odjemalec, operater
distribucijskega sistema odjemno mesto, ki je predmet te pogodbe o dobavi,
izključi iz bilančne skupine dosedanjega dobavitelja v 21 dneh od obvestila
dobavitelja ne glede na to, ali je operater distribucijskega sistema dejansko
izvedel odklop v skladu s tem členom. Operater distribucijskega sistema
zaključni odčitek merilne naprave opravi najpozneje v petih delovnih dneh pred
ali po dnevu izključitve iz bilančne skupine dosedanjega dobavitelja ali
zadnjem dnevu dobave, če je že prej urejena zamenjava dobavitelja ali sklenjena
nova pogodba o dobavi z obstoječim dobaviteljem.
(6) Dobavitelj, ki je odstopil od pogodbe o dobavi zaradi
neplačila stroškov dobavljenega plina, lahko do odčitka zaključnega stanja
merilne naprave, ki ga opravi operater distribucijskega sistema, z enostransko
izjavo odstop prekliče.
(7) Operater distribucijskega sistema v sistemskih
obratovalnih navodilih iz 90. člena tega zakona podrobneje določi obveznosti in
postopek ravnanja operaterja distribucijskega sistema in dobavitelja v primeru
odstopa od pogodbe o dobavi s strani dobavitelja, končnega odjemalca ali
proizvajalca ter vrste stroškov iz četrtega odstavka tega člena.
(8) Operater sistema gospodinjskega odjemalca o odklopu
obvesti vsaj deset dni vnaprej, poslovnega odjemalca in proizvajalca pa vsaj
osem dni vnaprej.
97. člen
(odklop brez predhodnega obvestila)
Operater sistema odklopi uporabnika sistema brez predhodnega
obvestila, če:
-
uporabnik sistema z obratovanjem svojih energetskih objektov, naprav ali
napeljav ogroža življenje ali zdravje ljudi ali ogroža premoženje;
-
uporabnik sistema ob pomanjkanju plina ne upošteva ukrepov o omejevanju
odjema plina iz sistema v skladu z načrtom za izredne razmere;
-
uporabnik sistema brez soglasja operaterja sistema priključi na omrežje
svoje energetske naprave ali napeljave.
98. člen
(vnovična priključitev)
(1) Operater sistema uporabnika sistema, ki je bil
odklopljen, na njegove stroške znova priključi na sistem po odpravi razlogov za
odklop in ob izpolnjevanju pogojev iz tega oddelka tega zakona.
(2) Če uporabnik sistema v primeru odklopa iz 96. in 97.
člena tega zakona v roku treh let ne odpravi razlogov za odklop, ga operater
sistema trajno odklopi.
(3) Priključitev uporabnika sistema na priključku, kjer je
bil izveden trajni odklop, je mogoča kot nova priključitev na sistem.
(4) Operater sistema, ki je uporabnika sistema neutemeljeno
odklopil ali mu prekinil prenos ali distribucijo plina, mora v 24 urah od
ugotovitve neutemeljenega odklopa ali prekinitve na svoje stroške znova
priključiti objekte, naprave ali napeljave uporabnika sistema na svoj sistem in
uporabniku sistema nemudoma povrniti stroške, povezane z neutemeljenim
odklopom.
(5) Operater sistema ima pravico do povračila škode, ki je
nastala zaradi ravnanj uporabnika sistema, zaradi katerih ga je odklopil po
predhodnem obvestilu ali brez predhodnega obvestila.
(6) Uporabnik sistema ima pravico do povračila škode, ki mu
je bila povzročena zaradi neutemeljenega odklopa operaterja sistema.
(7) Če se uporabnik znova priključi na sistem v manj kot enem
letu, ob priklopu plača fiksne stroške omrežnine v času odklopa.
99. člen
(odklop na zahtevo uporabnika)
(1) Uporabnik sistema, ki je imetnik soglasja za priključitev
na sistem, lahko zahteva od operaterja sistema, da njegovo odjemno mesto
odklopi od omrežja.
(2) Operater sistema uporabnika sistema na njegove stroške
znova priklopi na sistem, če izpolnjuje pogoje za priklop. Če traja odklop iz
prejšnjega odstavka dlje kot tri leta, mora uporabnik sistema pred vnovičnim
priklopom pridobiti novo soglasje za priključitev na sistem iz 92. člena tega
zakona in skleniti novo pogodbo o priključitvi.
(3) Operater sistema lahko uporabniku sistema, ki je zahteval
odklop, zavrne vnovično priključitev na sistem ali izdajo novega soglasja za
priključitev, dokler uporabnik sistema ne poravna vseh obveznosti iz pogodbe o
prenosu ali dostopu in pogodbe o priključitvi na sistem, ki izvirajo iz časa
pred odklopom.
(4) Operater sistema v sistemskih obratovalnih navodilih
podrobneje uredi medsebojna razmerja in plačilo stroškov v primeru vnovičnega
priklopa, če je bil odklop izveden na zahtevo uporabnika sistema.
(5) Če se uporabnik znova priključi na sistem v manj kot enem
letu, mora ob priklopu plačati fiksne stroške omrežnine v času odklopa.
VI. POGLAVJE: LOČEVANJE IN PREGLEDNOST RAČUNOVODSKIH IZKAZOV
100. člen
(revidiranje in objava letnih računovodskih izkazov)
(1) Podjetja plinskega gospodarstva morajo ne glede na
lastništvo ali pravno obliko pripraviti, predložiti v revizijo in objaviti
letne računovodske izkaze v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe,
razen če ta zakon ne določa drugače.
(2) Operater sistema, ne glede na velikost, pripravi,
predloži v revizijo in javno objavi letne računovodske izkaze in letno poročilo
na način, kot to zahteva zakon, ki ureja gospodarske družbe, za velike družbe.
(3) Operater sistema predloži agenciji revidirano letno
poročilo in revizorjevo poročilo v osmih dneh od prejema revizorjevega poročila
ali najpozneje v šestih mesecih po izteku koledarskega leta.
(4) Pri reviziji letnih računovodskih izkazov se zlasti
preveri upoštevanje zahtev iz 101. in 102. člena tega zakona glede izogibanja
neenakemu obravnavanju in navzkrižnemu subvencioniranju ter zahtev iz četrtega
in petega odstavka 109. člena tega zakona glede izkazovanja ugotovljenih
odstopanj od regulativnega okvira.
(5) Podjetja, ki po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, niso
zavezana objavljati svojih letnih računovodskih izkazov, morajo njihovo kopijo
hraniti na svojem sedežu, tako da je na voljo javnosti.
101. člen
(ločene dejavnosti)
(1) Podjetja plinskega gospodarstva morajo v svojem
računovodstvu v skladu z računovodskimi standardi voditi ločene računovodske
evidence in v pojasnilih k računovodskim izkazom razkriti ločene računovodske
izkaze za prenosne, distribucijske, UZP ali skladiščne dejavnosti, kot bi se to
od njih zahtevalo, če bi te dejavnosti opravljala ločena podjetja.
(2) Podjetja plinskega gospodarstva morajo na način iz
prejšnjega odstavka voditi ločene računovodske evidence in v pojasnilih k
računovodskim izkazom razkriti ločene računovodske izkaze za druge plinske
dejavnosti, ki niso povezane s prenosom, distribucijo, UZP ali skladiščenjem.
(3) Podjetja plinskega gospodarstva morajo v pojasnilih k
računovodskim izkazom navesti prihodke ali stroške iz naslova najemnine
prenosnega ali distribucijskega sistema.
(4) Če opravljajo podjetja plinskega gospodarstva tudi druge
dejavnosti, ki niso dejavnosti plinskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu:
neplinske dejavnosti), lahko vodijo zbirne računovodske evidence in morajo v
pojasnilih k računovodskim izkazom razkriti zbirne računovodske izkaze za
neplinske dejavnosti.
(5) Za ločene računovodske izkaze iz prvega in drugega
odstavka tega člena se štejejo bilanca stanja in izkaz poslovnega izida.
(6) Podjetja plinskega gospodarstva, na katera se nanaša
zakon, ki ureja preglednost finančnih odnosov in ločeno evidentiranje
dejavnosti, morajo voditi računovodske izkaze tudi po navedenem zakonu, če to
ni v nasprotju s tem zakonom.
102. člen
(sodila za razporejanje po dejavnostih in prikaz poslov s
povezanimi družbami)
(1) Podjetja plinskega gospodarstva morajo v skladu z
računovodskimi standardi v notranjih aktih opredeliti sodila za razporejanje
neposrednih in posrednih sredstev in obveznosti, stroškov, odhodkov in
prihodkov, ki jih upoštevajo pri vodenju ločenih računovodskih evidenc in pri
sestavi ločenih računovodskih izkazov iz prejšnjega člena.
(2) Enaka sodila se uporabljajo dosledno vsako poslovno leto.
(3) Sodila iz prvega odstavka tega člena se lahko spremenijo
samo izjemoma, pri čemer morajo biti razlogi za takšno spremembo utemeljeni.
(4) Če operater sistema spremeni sodila, mora pred spremembo
sodil pridobiti soglasje agencije glede utemeljenosti razloga spremembe sodil v
povezavi s preprečevanjem navzkrižnega subvencioniranja med dejavnostmi
prenosa, distribucije, drugimi plinskimi in neplinskimi dejavnostmi. V
nasprotnem primeru se sodila ne smejo uporabljati za namen izvajanja določb
tega zakona.
(5) V letnem poročilu morajo operaterji sistema razkriti
utemeljen razlog spremembe sodil in finančno ovrednotiti učinke teh sprememb.
(6) Podjetja plinskega gospodarstva morajo v letnem poročilu
razkriti vse posle, opravljene s povezanimi podjetji, katerih posamična
vrednost presega 20.000 eurov.
(7) Podjetja plinskega gospodarstva morajo v letnem poročilu
skupaj z ločenimi računovodskimi izkazi za energetske dejavnosti, za katere se
zahteva ločeno razkrivanje, v celoti razkriti sodila za razporejanje po
dejavnostih. Ustreznost sodil in pravilnost njihove uporabe mora letno
revidirati revizor, ki mora o tem podati posebno poročilo.
(8) Agencija nadzira ustreznost sodil in pravilnost njihove
uporabe v skladu z določbami o nadzoru iz tega zakona.
103. člen
(pravica do vpogleda v računovodske izkaze)
(1) Agencija ima pravico do vpogleda v računovodske izkaze
podjetij plinskega gospodarstva in preostalo dokumentacijo podjetij plinskega
gospodarstva, vodene v skladu s 100. in 101. členom tega zakona, če je to
potrebno za opravljanje njenih nalog.
(2) Če podjetje plinskega gospodarstva ne omogoči vpogleda v
svoje računovodske izkaze, opravi agencija vpogled po določbah zakona, ki ureja
agencijo.
(3) Agencija mora varovati zaupnost poslovno občutljivih
podatkov, ki jih pridobi z vpogledom v dokumentacijo podjetja plinskega
gospodarstva. Ta določba ne preprečuje agenciji, da predloži podatke
pristojnemu državnemu organu, organu občine ali nosilcu javnih pooblastil, če
jih ta v skladu s predpisi potrebuje za izvajanje svojih pristojnosti.
VII. POGLAVJE: OMREŽNINA ZA PRENOSNI IN DISTRIBUCIJSKI SISTEM
1. oddelek: Regulativni okvir
104. člen
(metodologija za določitev regulativnega okvira)
(1) Uporabnik sistema mora za uporabo sistema plina plačati
omrežnino za pokrivanje upravičenih stroškov operaterjev sistema. Upravičene
stroške operaterjev sistema, omrežnino in druge vire za pokrivanje teh stroškov
določi operater sistema v regulativnem okviru po predhodnem soglasju agencije.
(2) Agencija s splošnim aktom predpiše metodologijo za
določitev regulativnega okvira na način, ki spodbuja učinkovitost operaterjev
sistema in uporabe sistema.
(3) Na podlagi splošnega akta iz prejšnjega odstavka
operaterji sistema pred začetkom regulativnega obdobja v postopku določanja
regulativnega okvira določijo načrtovane elemente regulativnega okvira, po
preteku posameznega leta regulativnega obdobja pa v postopku ugotavljanja
odstopanj od regulativnega okvira priznane elemente regulativnega okvira.
(4) Agencija s splošnim aktom iz drugega odstavka tega člena
podrobneje predpiše:
1.
vrste, merila za določitev in način izračuna elementov regulativnega
okvira;
2.
vrste upravičenih stroškov, vključno z reguliranim donosom, merila za
njihovo ugotavljanje in način njihovega določanja;
3.
način vključitve stimulacije za pridobitev brezplačnih sredstev;
4.
trajanje regulativnega obdobja;
5.
vsebino zahteve operaterja sistema za izdajo soglasja k regulativnemu
okviru;
6.
vrsto, format in način predložitve podatkov, potrebnih za določitev
regulativnega okvira;
7.
podrobnejša pravila in način ugotavljanja odstopanj od regulativnega
okvira;
8.
parametre posameznih razsežnosti kakovosti, njihove referenčne vrednosti
ter načine in standarde njihovega izračunavanja;
9.
minimalne standarde kakovosti različnih storitev operaterja sistema;
10.
višino nadomestila ter način in roke za plačilo nadomestila iz tretjega
odstavka 114. člena tega zakona.
(5) Agencija pri določitvi metodologije uporablja metodo
reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin operaterja sistema, ki
operaterju sistema zagotavlja pokritje vseh letnih upravičenih stroškov,
vključno z reguliranim donosom, razen če ta zakon ne zagotavlja pokritja
upravičenih stroškov v daljšem obdobju.
105. člen
(upravičeni stroški operaterja sistema)
(1) Upravičeni stroški operaterja sistema za izvajanje nalog
v okviru dejavnosti operaterja sistema se ugotavljajo in določajo za posamezno
leto regulativnega obdobja. Kadar operater sistema poleg storitev dejavnosti
operaterja sistema opravlja tudi druge dejavnosti, mora tem dejavnostim
pripisati sorazmerni del stroškov.
(2) Stroški, ki jih agencija ne prizna za upravičene, so:
1.
stroški plačil za poslovno uspešnost in drugih nagrad;
2.
stroški regresa za letni dopust, obračunan nad najnižjo vrednostjo,
določeno v zakonu, ki ureja delovna razmerja;
3.
stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja;
4.
stroški reklam, sponzorstev in donacij;
5.
stroški, ki so nepriznani odhodki v skladu s predpisi, ki urejajo davke;
6.
drugi stroški, ki jih agencija ne prizna za upravičene v splošnem aktu
iz drugega odstavka 104. člena tega zakona.
(3) Upravičeni stroški obsegajo tudi reguliran donos
operaterja sistema.
(4) Način ugotavljanja in določanja upravičenih stroškov mora
spodbujati operaterja sistema k stroškovno učinkovitemu poslovanju in mu
omogočati višji doseženi donos od priznanega v regulativnem okviru, če so
prihranki pri upravičenih stroških nastali zaradi njegovih prizadevanj za večjo
stroškovno učinkovitost. Če operater sistema posluje s stroški, ki so višji od
upravičenih, razliko krije iz priznanega reguliranega donosa na sredstva.
(5) Pri določitvi upravičenih stroškov se upošteva, da mora
operater sistema učinkovitost svojega poslovanja izboljšati za določen faktor
(v nadaljnjem besedilu: faktor učinkovitosti). Agencija v splošnem aktu
opredeli način določanja faktorja učinkovitosti ob upoštevanju načrtovane
splošne produktivnosti gospodarstva. Pri tem lahko upošteva tudi učinkovitost
operaterja sistema, ki izhaja iz primerjalnih analiz učinkovitosti po
strokovnih metodah.
(6) Regulirani donos operaterja sistema in upravičeni strošek
amortizacije se določita na način, da omogočata ekonomsko upravičenost vlaganja
v razvoj sistema in sta odvisna od regulirane višine opredmetenih osnovnih
sredstev v uporabi in neopredmetenih sredstev v uporabi brez dobrega imena, ki
so neposredni pogoj za opravljanje dejavnosti. Regulirani donos je odvisen tudi
od vrste in tveganosti dejavnosti operaterja sistema in regulirane strukture
virov financiranja ter učinkovitosti uporabe sistema. Regulirani donos na
sredstva se ne prizna na sredstva, ki niso ostala sredstva, potrebna za
izvajanje gospodarske javne službe operaterja sistema, na sredstva v gradnji in
izdelavi, na sredstva ali del vrednosti sredstev v višini brezplačno prevzetih
sredstev, na brezplačno prevzeta sredstva, druga nepovratna sredstva države,
občin ter pravnih oseb javnega prava, sredstva ali del sredstev, pridobljenih s
plačili nesorazmernih stroškov za priključitev na sistem, in na sredstva, ki
niso neposredni pogoj za opravljanje dejavnosti operaterja sistema. Za
brezplačno prevzeta sredstva se prizna operaterju sistema posebna spodbuda za
pridobitev takih sredstev v deležu od njihove višine. Ta spodbuda se vključi v
regulativni okvir enkrat, in sicer v letu, ko se sredstva, zgrajena iz teh
virov, predajo v uporabo.
(7) Če zaradi primerjalne analize tarifnih postavk omrežnine
učinkovitega in strukturno primerljivega operaterja omrežja sistema za
posamezno regulativno obdobje ni mogoče zagotoviti spremembe tarifnih postavk,
ki zagotavljajo pokritje celotnega upravičenega stroška amortizacije, se
upravičeni strošek v skladu s 109. členom tega zakona poračuna v naslednjih
regulativnih obdobjih, vendar najpozneje v obdobju uporabnosti sredstev.
106. člen
(naložbeni načrt operaterjev sistema)
(1) Zaradi določitve regulativnega okvira pripravi operater
sistema naložbeni načrt, v katerem finančno ovrednoti naložbe, ki jih bo
izvedel v naslednjem regulativnem obdobju. Operater prenosnega sistema pri tem
izhaja iz aktivnosti, predvidenih v desetletnem razvojnem načrtu.
(2) V postopku določitve regulativnega okvira agencija
preveri in oceni naložbeni načrt. Navedena ocena je podlaga za določitev
načrtovanih upravičenih stroškov operaterja sistema v naslednjem regulativnem
obdobju. Pri oceni naložbenih načrtov in določitvi upravičenih stroškov
operaterja sistema agencija ni vezana na vrednosti naložb in dinamiko njihove
izvedbe iz načrtov razvoja na področju energetike ali načrta razvoja operaterja
sistema.
(3) Če agencija pri oceni naložbenih načrtov ugotovi, da ima
upoštevanje vseh naložb iz naložbenega načrta v upravičenih stroških operaterja
sistema prevelik vpliv na omrežnino, lahko naloži operaterju sistema, naj pri
določitvi predloga regulativnega okvira upošteva le določene naložbe po
prednostnem vrstnem redu, kot so opredeljene v naložbenem načrtu.
(4) Agencija s splošnim aktom določi metodologijo za pripravo
in ocenitev naložbenih načrtov ter v njem določi:
-
metodološke osnove za ocenjevanje in vrednotenje naložb;
-
vrste in obvezno vsebino naložbenih načrtov;
-
postopke za pripravo in ocenjevanje naložbene dokumentacije ter
odločanje o naložbah;
-
najmanjši možni obseg meril za ugotavljanje učinkovitosti projektov;
-
roke za pripravo naložbenega načrta in njegovo predložitev agenciji v
preveritev in oceno.
(5) Prvi in drugi odstavek tega člena se ne uporabljata za
operaterja prenosnega sistema, ki pripravi desetletni razvojni načrt omrežja v
skladu z 42. členom tega zakona.
107. člen
(določitev regulativnega okvira)
(1) Operater sistema po predhodnem soglasju agencije pred
začetkom regulativnega obdobja določi regulativni okvir, v katerem vrednostno
opredeli načrtovane upravičene stroške po posameznih letih regulativnega
obdobja, načrtovane omrežnine, načrtovane druge prihodke iz izvajanja
dejavnosti operaterja sistema, presežke ali primanjkljaje omrežnin iz preteklih
let. Če je regulativno obdobje daljše od enega leta, regulativni okvir, z
namenom preprečitve skokovitega spreminjanja tarifnih postavk omrežnine po
posameznih letih regulativnega obdobja, lahko določa tudi izravnavo tarifnih
postavk ali omrežnin za prenosni ali distribucijski sistem.
(2) Regulativni okvir, tarifne postavke omrežnine in tarifne
postavke za preostale storitve določi operater sistema v skladu s splošnima
aktoma iz 104. in 110. člena tega zakona s soglasjem agencije.
(3) Operater sistema določi regulativni okvir tako, da
načrtovani prihodki iz omrežnin skupaj z drugimi načrtovanimi prihodki iz
opravljanja dejavnosti operaterja sistema in upoštevaje ugotovljeni kumulativni
presežek ali primanjkljaj omrežnin iz preteklih let pokrije načrtovane
upravičene stroške operaterja sistema, in upoštevaje vse predvidene okoliščine
stroškovno učinkovitega poslovanja operaterja sistema, razen v primeru iz
sedmega odstavka 105. člena tega zakona.
(4) Najpozneje do 30. aprila v letu pred začetkom
regulativnega obdobja agencija z odločbo določi za posameznega operaterja
prenosnega ali distribucijskega sistema faktor učinkovitosti, za katerega mora
operater sistema v naslednjem regulativnem obdobju znižati upravičene stroške.
108. člen
(postopek za pridobitev soglasja agencije)
(1) Zahtevo za izdajo soglasja k regulativnemu okviru in
tarifnim postavkam omrežnine operater sistema vloži pri agenciji najpozneje do
15. julija v letu pred prvim letom regulativnega obdobja, na katero se nanaša.
Če v tem roku operater sistema ne vloži zahteve za izdajo soglasja, mu agencija
s sklepom naloži, naj jo predloži v roku, ki ni daljši od 30 dni.
(2) V zahtevi iz prejšnjega odstavka mora operater sistema
predložiti agenciji tudi naložbeni načrt iz 106. člena tega zakona.
(3) Če operater sistema tudi po podaljšanem roku ne vloži
zahteve za izdajo soglasja, določi regulativni okvir in tarifne postavke
omrežnine agencija z odločbo o regulativnem okviru, ki jo izda najpozneje do
30. novembra v letu pred prvim letom regulativnega obdobja, na katero se
nanaša, ob upoštevanju meril iz splošnega akta agencije, izdanega na podlagi
104. in 110. člena tega zakona.
(4) Če na pravočasno zahtevo za izdajo soglasja agencija ne
izda soglasja zaradi neusklajenosti zahteve operaterja sistema z
metodologijami, ki jih izda agencija na podlagi 104. in 110. člena tega zakona,
agencija izda odločbo, s katero zavrne izdajo soglasja in določi regulativni
okvir ter tarifne postavke omrežnine.
109. člen
(odstopanja od regulativnega okvira)
(1) Operater sistema mora ugotavljati odstopanja od
regulativnega okvira za posamezno leto, ki se odražajo v presežku ali
primanjkljaju omrežnine, in ugotovljena odstopanja razkriti v pojasnilih k
računovodskim izkazom.
(2) Presežek omrežnine je presežek reguliranega letnega
prihodka nad priznanimi letnimi upravičenimi stroški operaterja sistema.
(3) Primanjkljaj omrežnine je primanjkljaj priznanega
reguliranega letnega prihodka za pokrivanje priznanih upravičenih stroškov.
(4) Presežek ali primanjkljaj omrežnine se ugotovi kot
razlika med priznanimi upravičenimi stroški in zaračunanimi omrežninami
(zmanjšanimi za primanjkljaj omrežnine iz preteklih let ali povečanimi za
presežek omrežnine iz preteklih let) ter priznanimi drugimi letnimi prihodki
operaterja sistema.
(5) Presežek omrežnine mora operater sistema uporabiti kot
plačilo za storitve gospodarske javne službe dejavnost operaterja sistema
naslednjega ali naslednjih let. Presežek omrežnine se izkaže kot preplačilo
tistega leta regulativnega obdobja, za katero je presežek ugotovljen. Operater
sistema znesek presežka omrežnine upošteva pri določitvi omrežnin v naslednjem
regulativnem obdobju kot že zaračunano omrežnino v preteklih obdobjih.
(6) Primanjkljaj omrežnine ima operater sistema pravico
prejeti v naslednjem letu ali zaradi preprečitve skokovitega spreminjanja
tarifnih postavk omrežnin v naslednjih letih kot plačilo za storitve
gospodarske javne službe dejavnost operaterja sistema tistega leta, za katero
je primanjkljaj ugotovljen. Operater sistema primanjkljaj omrežnine izkaže kot
terjatev tistega leta regulativnega obdobja, za katerega je primanjkljaj
omrežnine ugotovljen, če zanesljivo pričakuje, da bo primanjkljaj omrežnine
zaračunan in plačan v naslednjih obdobjih. Operater sistema znesek
primanjkljaja omrežnine upošteva pri določitvi omrežnine v naslednjem regulativnem
ali naslednjih regulativnih obdobjih.
(7) Operater sistema mora agenciji predložiti izračun
presežka ali primanjkljaja omrežnine posameznega leta regulativnega obdobja v
15 dneh od prejema revizorjevega poročila oziroma najpozneje v šestih mesecih
po izteku koledarskega leta. Agencija v postopku ugotavljanja odstopanja izda
odločbo o ugotovljenem odstopanju od regulativnega okvira, s katero v skladu z
določbami drugega do četrtega odstavka tega člena ugotovi višino presežka ali
primanjkljaja omrežnine.
(8) Če je odločba o ugotovljenem odstopanju od regulativnega
okvira v upravnem sporu ali na podlagi izrednega pravnega sredstva odpravljena
ali razveljavljena in agencija v ponovljenem postopku z odločbo ugotovi
drugačno odstopanje od regulativnega okvira, se razlika poračuna v naslednjem
regulativnem obdobju. Pri ponovljenem odločanju se uporabljajo predpisi in
splošni akti agencije, veljavni v času izdaje odpravljene odločbe. Prvi stavek
tega odstavka se uporablja tudi v primeru, da sodišče v upravnem sporu spremeni
odločbo o ugotovljenem odstopanju od regulativnega okvira.
(9) Operater sistema lahko izjemoma med regulativnim obdobjem
vloži zahtevo za izdajo soglasja k regulativnemu okviru, če je zaradi
nepričakovanih sprememb v obsegu uporabe sistema ali drugih nepričakovanih
okoliščin nastal tolikšen presežek ali primanjkljaj omrežnine, v primerjavi z
načrtovanim primanjkljajem iz 105. člena tega zakona, da ga brez te spremembe
ne bo mogoče izravnati pri določitvi regulativnega okvira v naslednjih regulativnih
obdobjih.
(10) Določbe o poračunavanju presežka ali primanjkljaja
omrežnine se uporabljajo tudi, če dejavnost operaterja sistema na zadevnem
sistemu začne izvajati drug izvajalec. Dosedanji izvajalec mora morebitni
presežek plačati novemu izvajalcu, morebitni primanjkljaj pa lahko zahteva od
novega izvajalca, oboje najpozneje do konca regulativnega obdobja, v katerem bo
novi izvajalec ugotavljal odstopanja od regulativnega okvira.
2. oddelek: Tarifa za uporabo sistema plina
110. člen
(metodologija za obračunavanje omrežnine)
(1) Uporabniki sistema plačujejo omrežnino, ki pomeni plačilo
za storitve operaterja sistema, ki jih mora ta izvajati v skladu s tem zakonom.
(2) Agencija s splošnim aktom podrobneje predpiše
metodologijo obračunavanja omrežnine, in sicer ločeno za:
-
uporabo prenosnega sistema (ločeno za vstopne in izstopne točke);
-
uporabo distribucijskega sistema za odjemna mesta;
-
lastno rabo za zagotavljanje delovanja sistema;
-
meritve;
-
druge storitve.
(3) Agencija predpiše metodologijo iz prejšnjega odstavka na
način, ki spodbuja učinkovitost operaterjev sistema in uporabe sistema, ter
priključevanje virov na sistem.
(4) V splošnem aktu iz drugega odstavka tega člena agencija
določi:
-
tarife in tarifne postavke, ki pomenijo skupine uporabnikov sistema
glede na značilnost njihove uporabe sistema v določenih največjih razponih teh
značilnosti;
-
storitve, ki jih lahko operater sistema zaračunava v okviru izvajanja
gospodarske javne službe dejavnost operaterja sistema uporabnikom sistema poleg
omrežnine;
-
način izračuna omrežnin;
-
način zaračunavanja omrežnine in cene storitev iz druge alineje tega
odstavka.
(5) Tarife in tarifne postavke omrežnine so objektivne,
pregledne in nediskriminatorne ter morajo spodbujati uporabo plina iz
obnovljivih virov. Za prevzemna mesta v distribucijskem sistemu se ne
obračunava omrežnina za uporabo distribucijskega sistema.
111. člen
(določitev tarifnih postavk)
(1) Tarifne postavke mora operater sistema določiti v skladu
z metodologijo iz prejšnjega člena tako, da ob načrtovani uporabi sistema
prihodki iz omrežnin dosežejo znesek reguliranega prihodka iz omrežnin v
regulativnem obdobju, pri čemer ne sme diskriminirati oddaljenih območij.
(2) Tarifne postavke za druge storitve, ki niso vsebovane v
omrežnini in jih operater sistema zaračunava uporabnikom sistema, določi
operater sistema v soglasju z agencijo tako, da upošteva dejanske stroške teh
storitev.
(3) Tarifne postavke omrežnine operater sistema objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije in na svoji spletni strani. Operater zaprtega
distribucijskega sistema objavi tarifne postavke omrežnine na svoji spletni
strani.
3. oddelek: Posebne določbe o zagotavljanju kakovosti na
prenosnem in distribucijskem sistemu plina
112. člen
(kakovost storitev operaterjev sistema)
(1) Kakovost storitev operaterja sistema se ugotavlja glede
na posamezne razsežnosti kakovosti izvajanja storitev operaterjev sistema, ki
vplivajo na dostopnost uporabnikov do storitev in na njihovo zadovoljstvo s
storitvami, in sicer:
1.
trajanje in pogostost prekinitev delovanja sistema;
2.
čas, potreben za popravila sistema;
3.
čas za obravnavanje pritožb in zagotavljanje informacij;
4.
čas, potreben za priključitev na sistem;
5.
skladnost dobavljenega plina s predvidenimi parametri plina;
6.
druge razsežnosti kakovosti storitev, določene v splošnem aktu agencije.
(2) Za posamezne razsežnosti kakovosti agencija za vsakega
operaterja sistema plina ali za območje sistema plina določi referenčne
vrednosti kakovosti storitev, ki glede na stanje sistema, dosedanje izvajanje
dejavnosti in poslovanje v sistemu pomenijo realni cilj zagotavljanja kakovosti
storitev.
(3) Operater sistema je odgovoren za kakovost oskrbe tudi v
primeru, če sam ne opravlja vseh storitev, glede katerih se ugotavljajo
dosežene vrednosti parametrov posameznih razsežnosti kakovosti.
113. člen
(monitoring kakovosti storitev in nadzor monitoringa)
(1) Operater sistema mora izvajati meritve ugotavljanja
parametrov razsežnosti kakovosti storitev, izračunavati te parametre in jih
sporočati agenciji na predpisan način in v predpisanih rokih.
(2) Operater sistema lahko za izvajanje monitoringa iz
prejšnjega odstavka pooblasti drugo osebo, pri čemer je odgovoren za pravilno
in pravočasno izvajanje monitoringa in pošiljanje podatkov agenciji.
(3) Agencija lahko opravi nadzor monitoringa kakovosti pri
operaterju sistema ali osebi, ki opravlja monitoring.
(4) Postopek nadzora mora biti voden tako, da ne ovira
poslovanja operaterja sistema in izvajanja dejavnosti operaterja sistema ter da
ne nalaga operaterju sistema nesorazmernih bremen v zvezi s presojo
monitoringa.
(5) Pooblaščena oseba agencije po opravljenem nadzoru sestavi
poročilo, v katerem oceni ustreznost monitoringa.
(6) Agencija s splošnim aktom predpiše pravila monitoringa
kakovosti oskrbe, s katerim določi:
-
postopke in načine monitoringa kakovosti,
-
način in roke predložitve podatkov agenciji ter
-
postopek in način presoje monitoringa kakovosti in ukrepe za njegovo
izboljšanje.
114. člen
(zajamčeni standardi kakovosti storitev)
(1) Minimalni standardi kakovosti storitev operaterja sistema
plina v obliki zajamčenih standardov, ki jih mora zagotavljati operater
sistema, so določeni z minimalnimi vrednostmi parametrov kakovosti storitev, ki
jih mora operater sistema zagotavljati za vsako odjemno mesto.
(2) Če operater sistema posameznemu uporabniku sistema krši
zajamčeni standard kakovosti, in je kršitev nastala iz razlogov na njegovi
strani, mora uporabniku sistema na njegovo pisno zahtevo plačati nadomestilo.
(3) Višino nadomestila ter način in roke plačila nadomestila
za posamezno vrsto kršitve določi agencija s splošnim aktom tako, da odvrača
operaterje sistema od ponavljanja kršitev.
(4) Če uporabniku sistema operater ne plača nadomestila v
predpisanem roku po vložitvi pisne zahteve, odloči o pravici do nadomestila na
zahtevo uporabnika sistema agencija. Postopka določitve nadomestila agencija ne
more uvesti po uradni dolžnosti.
(5) Ne glede na plačilo nadomestila lahko uporabnik sistema
od operaterja sistema po splošnih predpisih o odškodninski odgovornosti zahteva
povrnitev škode zaradi kršitve zajamčenega standarda kakovosti, če škoda
presega plačano nadomestilo.
VIII. POGLAVJE: ZAGOTAVLJANJE ZANESLJIVOSTI OSKRBE S PLINOM
115. člen
(splošna določba o zagotavljanju zanesljivosti oskrbe s
plinom)
(1) Zanesljivost oskrbe s plinom se zagotavlja v skladu z
Uredbo 2017/1938/EU.
(2) Za zagotovitev zanesljive oskrbe na trgu s plinom
Republika Slovenija sodeluje z drugimi državami članicami EU zaradi spodbujanja
in izvajanja regionalne in dvostranske solidarnosti.
(3) Sodelovanje vključuje dogovore o pomoči pri oskrbi
solidarnostno zaščitenih odjemalcev, obveščanje o razmerah, katerih kratkoročna
posledica so ali verjetno bodo resne motnje v dobavi, ki prizadenejo Republiko
Slovenijo, in sicer zlasti:
-
usklajevanje ukrepov za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom,
-
določitev in po potrebi razvoj ali nadgradnjo povezav za oskrbo z
električno energijo in plinom ter
-
dogovore o pogojih in praktičnih podrobnostih za medsebojno
solidarnostno pomoč.
(4) Ministrstvo o sodelovanju iz prejšnjega odstavka obvesti
Evropsko komisijo in druge države članice EU.
(5) Če je v preteklem koledarskem letu dobavitelj zagotavljal
dobavo plina za končne odjemalce v Republiki Sloveniji, mora v tekočem
koledarskem letu v primeru razglašene ene izmed stopenj krize pri oskrbi s
plinom v skladu z drugim odstavkom 118. člena tega zakona zagotavljati možnost
dobave plina iz vsaj dveh različnih dobavnih virov.
116. člen
(imenovanje pristojnega organa iz Uredbe 2017/1938/EU)
(1) V skladu s 3. členom Uredbe 2017/1938/EU je
pristojni organ ministrstvo.
(2) Pristojni organ lahko posebne naloge pristojnega organa v
skladu z drugim odstavkom 3. člena Uredbe 2017/1938/EU prenese na agencijo
ali operaterja prenosnega sistema.
(3) Naloge pristojnega organa pri izvajanju določb priloge
III Uredbe 2017/1938/EU izvaja agencija.
117. člen
(zaščiteni odjemalci)
(1) Zaščiteni odjemalci iz 5. točke 2. člena Uredbe
2017/1938/EU so poleg gospodinjskih odjemalcev, skupnih gospodinjskih
odjemalcev, vrtcev, osnovnih šol in zdravstvenih domov, ki so priključeni na
distribucijski sistem, tudi:
-
distributerji toplote za daljinsko ogrevanje v napravah, ki ne morejo
preiti na drugo gorivo ali vir toplote kot plin, v obsegu, kolikor dobavljajo
toploto gospodinjstvom in osnovnim socialnim službam, razen izobraževalnim ali
javnoupravnim službam;
-
osnovne socialne službe, ki so priključene na distribucijski ali
prenosni sistem in niso izobraževalne ali javnoupravne službe.
(2) Osnovne socialne službe iz prejšnjega odstavka so
izvajalci zdravstvene dejavnosti, dijaški in študentski domovi ter izvajalci
socialnovarstvenih storitev institucionalnega varstva, vsi s stalno ali začasno
nastanitvijo varovancev, ter zapori.
(3) Solidarnostno zaščiteni odjemalci iz 6. točke 2. člena
Uredbe 2017/1938/EU so zaščiteni odjemalci iz prvega odstavka tega člena, razen
vrtcev, osnovnih šol in zdravstvenih domov.
(4) V sporih, ali je oseba zaščiteni odjemalec, odloča
agencija po postopku, ki ga predpisuje zakon, ki ureja agencijo.
(5) Operater sistema vodi evidenco odjemnih mest in na
podlagi svojih podatkov in podatkov končnih odjemalcev evidentira, katera
odjemna mesta oskrbujejo zaščitene odjemalce in solidarnostno zaščitene
odjemalce iz tega člena. Odjemalec mora o vsakokratni spremembi podatka o
odjemnem mestu za zaščitene in solidarnostno zaščitene odjemalce to sporočiti
operaterju sistema najpozneje v 30 dneh od spremembe na obrazcu, ki ga pripravi
operater sistema in objavi na svoji spletni strani.
(6) Odjemno mesto, prek katerega se oskrbuje s plinom
zaščiteni odjemalec, je v evidenci odjemnih mest označeno z ločeno oznako »Z«.
Operater sistema odjemalcem in njihovim dobaviteljem brezplačno zagotovi
podatek o tem, ali je odjemalec zaščiteni odjemalec.
(7) Odjemalci, razen gospodinjskih odjemalcev, morajo operaterju
sistema, na čigar sistem so priključeni, sporočiti podatke o svojih plinskih
napravah zaradi izvedbe ukrepa neprostovoljnega zmanjšanja ali prekinitve
odjema plina iz 119. člena tega zakona. Če podatki niso sporočeni, operater
sistema odloči na podlagi podatkov, ki jih ima na razpolago, in splošnih
značilnostih plinskih naprav posamezne vrste odjemalca. Obrazce za sporočanje
podatkov o plinskih napravah pripravijo operaterji sistema in jih objavijo na
svoji spletni strani.
118. člen
(nujni ukrepi za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe)
(1) Agencija v skladu z Uredbo 2017/1938/EU za področje
zagotavljanja zanesljivosti oskrbe s plinom sodeluje v regionalnih rizičnih
skupinah pri pripravi skupne ocene tveganj ter koordinira in pripravi
nacionalno oceno tveganj ter predlog načrta preventivnih ukrepov in predlog
načrta za izredne razmere. Načrt preventivnih ukrepov in načrt za izredne
razmere sprejme pristojni organ.
(2) Če je zaradi obsega in trajanja motenj pri oskrbi s
plinom ali drugih okoliščin ogrožena zanesljiva oskrba s plinom v Republiki
Sloveniji, pristojni organ ukrepa v skladu z 11. členom Uredbe 2017/1938/EU in
načrtom za izredne razmere iz 8. člena Uredbe 2017/1938/EU ter razglasi eno
izmed opredeljenih stopenj krize.
(3) V primeru motenj pri oskrbi s plinom iz prejšnjega
odstavka morajo operaterji sistema storiti vse, da ob varnem obratovanju
sistema omogočajo prenos in distribucijo plina za dobavo odjemalcem, dokler je
to mogoče. Dobavitelji plina v Slovenijo morajo aktivno sodelovati med seboj, s
pristojnim organom, agencijo in operaterji sistemov pri iskanju rešitev za
zagotavljanje oskrbe s plinom odjemalcev v Sloveniji.
(4) Za zagotovitev cilja iz prejšnjega odstavka morajo
operaterji sistema pripraviti načrt nujnih ukrepov, ki mora vsebovati okoliščine
za uporabo nujnih ukrepov ter način, čas in obseg njihove izvedbe ter biti
usklajen z načrtom za izredne razmere, ki ga sprejme pristojni organ. Ukrepi
morajo biti nediskriminatorni in pregledni ter smejo prizadeti odjemalce le
toliko, kolikor je potrebno, da se zagotovi zanesljiva oskrba. Načrt nujnih
ukrepov mora operater sistema objaviti na svoji spletni strani in ga poslati
pristojnemu organu. Operater sistema mora o vsakem primeru izvedbe nujnih
ukrepov nemudoma obvestiti pristojni organ.
(5) Pristojni organ v skladu s 13. členom Uredbe 2017/1938/EU
ter postopki in ukrepi iz načrta za izredne razmere določi ukrepe, ki jih
morajo izpolniti podjetja plinskega gospodarstva, da bi se zagotovila oskrba
odjemalcev plina, še posebej zaščitenih odjemalcev. Pristojni organ in podjetja
plinskega gospodarstva neposredno in preko sredstev javnega obveščanja pozivajo
odjemalce k varčevanju s plinom in prostovoljnemu zmanjšanju odjema plina.
(6) V načrtu za izredne razmere se predvidi ukrep
prostovoljnega in neprostovoljnega zmanjšanja ali prekinitve odjema za primer,
ko zaradi obsega in trajanja motenj pri oskrbi s plinom podjetjem plinskega
gospodarstva ne uspe zagotoviti oskrbe odjemalcev plina.
119. člen
(neprostovoljni ukrepi pri zagotavljanju oskrbe s plinom)
(1) V primeru neprostovoljnega zmanjšanja ali prekinitve
odjema plina morajo nosilci bilančnih skupin in podjetja plinskega gospodarstva
ne glede na svoje pogodbene obveznosti v razmerju do dobaviteljev, uporabnikov
sistema in odjemalcev v skladu z načrtom za izredne razmere in navodili
pristojnega organa zmanjšati ali prekiniti odjem plina na odjemnih mestih
posameznih vrst odjemalcev ali njihovih plinskih naprav.
(2) Vrstni red zmanjšanja ali prekinitve odjema plina
posameznim vrstam odjemalcev glede na njihove plinske naprave določi pristojni
organ v načrtu za izredne razmere, pri čemer mora upoštevati način uporabe
plina pri posamezni vrsti odjemalcev, nujnost odjema plina za zagotavljanje
življenja in zdravja ljudi, vrsto in obseg škode, ki jo pri posamezni vrsti
odjemalcev povzroči zmanjšanje ali prekinitev odjema plina, ter način merjenja
porabe plina.
(3) Pristojni organ ukrep neprostovoljnega zmanjšanja ali
prekinitve odjema v skladu z načrtom za izredne razmere uvede z generalno
odločbo, ki jo vroči operaterjem sistema, in ukrep objavi na svoji spletni
strani ter v sredstvih javnega obveščanja. V odločbi pristojni organ, v skladu
z določbami načrta za izredne razmere, določi obveznost zmanjšanja ali
prekinitve odjema plina v deležu odjema ali v celoti za posamezno skupino
odjemalcev glede na vrsto odjema plina iz načrta za izredne razmere in čas
začetka izvajanja te obveznosti. Za izdajo odločbe se uporabljajo določbe o
nujnih ukrepih v javnem interesu iz zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(4) Operater sistema odločbo pristojnega organa iz prejšnjega
odstavka predloži odjemalcem na sistemu v njegovem upravljanju, na katere se
glede na vrsto odjema plina iz sistema odločba nanaša. Operater sistema o
vsebini odločbe obvesti tudi dobavitelje plina tem odjemalcem. Operater sistema
odločbo pošlje z uporabo elektronske komunikacije.
(5) Operater sistema vodi sproti posodobljen seznam
odjemalcev po skupinah glede na vrsto odjema plina iz načrta za izredne
razmere. Operater sistema za odjemalce v skupinah in za posamezno skupino ter
pripadajočo bilančno skupno spremlja dnevni odjem plina od razglasitve katere
koli stopnje izrednih razmer iz načrta za izredne razmere. Operater sistema v
času izvajanja ukrepa neprostovoljnega zmanjšanja ali prekinitve odjema o
dnevnem odjemu skupine sproti poroča operaterju prenosnega sistema, agenciji in
pristojnemu organu v časovnih intervalih, ki jih določi pristojni organ.
120. člen
(upravljanje kriznega plina)
(1) Krizni plin je namenjen oskrbi odjemalcev, ki v skladu z
drugim in tretjim odstavkom prejšnjega člena še nimajo obveznosti zmanjšati ali
prekiniti odjema plina. Operater prenosnega sistema krizni plin uporabi za
izravnavo odstopanj nosilcev bilančnih skupin, ki oskrbujejo preostale skupine
odjemalcev glede na predvidene ukrepe neprostovoljnega zmanjšanja ali
prekinitve odjema.
(2) Nosilec bilančne skupine, katerega plin je bil v okviru
izrednih ukrepov neprostovoljnega zmanjšanja ali prekinitve odjema sproščen kot
krizni plin in uporabljen za oskrbo odjemalcev druge bilančne skupine ali je
bil v okviru neprostovoljnih ukrepov solidarnostnega mehanizma pri oskrbi s
plinom prodan sosednji državi članici, je skupaj s prizadetimi člani bilančne
skupine upravičen do plačila za krizni plin.
(3) Nosilec bilančne skupine, ki mu v času izrednih razmer
skupaj z nosilci bilančnih podskupin ne uspe dobaviti plina svojim odjemalcem
in je za odjemalce iz njegove bilančne skupine potrebna izravnava s kriznim
plinom, mora plačati za izravnavo s kriznim plinom.
(4) Cena za krizni plin je za obdobje, za katero velja
odločba pristojnega organa, določena kot:
-
cena plina, ki jo na podlagi sprejete metodologije za izračun
nadomestila in metodologije za izračun cene plina iz desetega odstavka tega
člena določi agencija in velja v primeru odločitve pristojnega organa, dokler
veljajo ukrepi neprostovoljnega zmanjšanja ali prekinitve odjema plina v skladu
z načrtom za izredne razmere ali
-
strošek za solidarnostni plin iz prve alineje prvega odstavka 122. člena
tega zakona, če pride do nakupa solidarnostnega plina.
(5) Bilančne pogodbe morajo vsebovati tudi določbe glede
izvajanja izravnave med izrednimi razmerami in ukrepi neprostovoljnega
zmanjšanja ali prekinitve odjema plina. Operater prenosnega sistema med
izrednimi razmerami in ukrepi neprostovoljnega zmanjšanja ali prekinitve odjema
plina nosilcu bilančne skupine obračunava odstopanja med odjemom in oddajo
plina za bilančno skupino z upoštevanjem cene kriznega plina.
(6) Operater prenosnega sistema finančne transakcije za
krizni plin izvaja prek skrbniškega računa. Plačila nosilcem bilančnih skupin
iz skrbniškega računa operater prenosnega sistema izvaja tekoče, ko so sredstva
za ta namen na skrbniškem računu na voljo.
(7) Podrobnejša pravila o izravnavi odstopanj s kriznim
plinom med izrednimi razmerami in ukrepi neprostovoljnega zmanjšanja ali
prekinitve odjema plina, ki so objektivna, pregledna in nediskriminatorna,
določi operater prenosnega sistema v sistemskih obratovalnih navodilih.
(8) Končni odjemalec, ki mu je bil zmanjšan ali prekinjen
odjem plina zaradi ukrepov iz prvega odstavka 119. člena tega zakona, je v
primeru, da so mu s tem nastali stroški, upravičen do nadomestila dela
stroškov, ki lahko nastanejo ob prehodu na uporabo nadomestnih tehnologij, ki
za obratovanje uporabljajo alternativne energente oziroma vire energije, in
sicer največ do višine, ki se določi v skladu z metodologijo za izračun
nadomestila ob neprostovoljnem zmanjšanju ali prekinitvi odjema iz desetega
odstavka tega člena. Končni odjemalec lahko upravičeno nadomestilo zahteva od
svojega dobavitelja plina.
(9) Nosilec bilančne skupine skupaj z nosilci bilančnih
podskupin vzpostavi sistem obravnave vlog in izplačila upravičenega nadomestila
iz prejšnjega odstavka končnim odjemalcem v bilančni skupini.
(10) Metodologijo za izračun nadomestila in cene plina ob
neprostovoljnem zmanjšanju ali prekinitvi odjema plina pripravi in s splošnim
aktom sprejme agencija. Agencija pri pripravi metodologije za izračun
nadomestila upošteva različne skupine odjemalcev, možne stroške zaradi
zmanjšanja ali prekinitve odjema plina in druge posebne prvine posamezne
skupine končnih odjemalcev. Agencija pri pripravi metodologije za izračun cene
plina ob neprostovoljnem zmanjšanju ali prekinitvi odjema plina upošteva cene
plina za izravnavo v Republiki Sloveniji in v sosednjih dosegljivih plinskih
vozliščih ter tveganja in stroške pri zagotavljanju dobave izravnalnega plina.
(11) Med izrednimi razmerami in v primeru izvedbe ukrepov
neprostovoljnega zmanjšanja ali prekinitve odjema plina nobeno podjetje
plinskega gospodarstva, uporabnik sistema ali odjemalec ne more zahtevati
izpolnitve obveznosti iz pogodbe ali povračila škode iz tega naslova (razen
nadomestila iz osmega odstavka tega člena), ki jo ima z drugim subjektom na
trgu, ki je v neskladju z odrejenimi ukrepi pristojnega organa, ki jih odredi v
skladu z določbami in postopki iz načrta za izredne razmere.
(12) Morebitni stroški operaterja sistema, ki nastanejo med
izrednimi razmerami zaradi izvedbe ukrepov neprostovoljnega zmanjšanja ali
prekinitve odjema plina, se štejejo za upravičene nenadzorovane stroške
operaterja sistema.
121. člen
(solidarnostni ukrepi za pomoč med državami članicami EU pri
oskrbi s plinom)
(1) Solidarnostna pomoč med državami članicami EU pri oskrbi
s plinom se izvaja v skladu s 13. členom Uredbe 2017/1938/EU in z dvostranskimi
sporazumi, sklenjenimi v skladu z Uredbo 2017/1938/EU. Pristojni organ v načrtu
za izredne razmere določi podrobnejši način izvajanja meddržavne solidarnostne
pomoči med državami članicami EU in morebitne dodatne ukrepe, potrebne za
izvajanje te pomoči. O načinu izvajanja solidarnostne pomoči se lahko dogovori
tudi s pristojnimi organi sosednjih držav, s katerimi ima Republika Slovenija
sklenjene dvostranske sporazume iz tega odstavka.
(2) Nosilci bilančnih skupin se v okviru postopkov
solidarnostne pomoči na poziv pristojnega organa odzovejo z dodatno
prostovoljno ponudbo plina za izvedbo predvidenih postopkov solidarnostne
pomoči, v katero so vključeni vsi dejanski in možni stroški takšne ponudbe,
vključno z možnimi nadomestili končnim odjemalcem za škodo zaradi omejevanja
ali prekinitve dobave plina.
(3) Če je za zagotavljanje solidarnostne pomoči za oskrbo
solidarnostno zaščitenih odjemalcev v sosednji državi članici EU treba izvesti
ukrep neprostovoljnega zmanjšanja ali prekinitve odjema, se uporabljajo določbe
119. in 120. člena tega zakona.
(4) Operater prenosnega sistema za namen izvedbe postopkov
solidarnostne pomoči med državami članicami izvaja naloge iz načrta za izredne
razmere in naloge na podlagi navodil pristojnega organa, poleg tega pa:
-
sproti ocenjuje stanje in raven oskrbe s plinom in tehnične možnosti
varnega prenosa plina v povezavi s postopki solidarnostne pomoči;
-
upravlja sredstva iz četrtega odstavka 122. člena tega zakona in druga
sredstva na skrbniškem računu, tako da izvaja potrebne transakcije s temi
sredstvi v okviru postopkov solidarnostne pomoči nakupa in prodaje plina ter
ukrepov iz tega, 119. in 122. člena tega zakona;
-
izvaja prevzem in predajo solidarnostnega plina na mejni točki s
prenosnim plinovodnim sistemom sosednje države za namen solidarnostne pomoči;
-
v skladu z navodilom pristojnega organa izvede nakup ali prodajo
solidarnostnega plina za namen izvedbe solidarnostne pomoči iz prvega odstavka
tega člena na mejni povezovalni točki s prenosnim sistemom sosednje države
članice EU.
(5) V primeru razglasitve krize pri oskrbi s plinom na ravni
izrednih razmer v skladu z Uredbo 2017/1938/EU pristojni organ obvesti
sekretariat Sveta za nacionalno varnost. Pristojni organ o kriznih razmerah in
ukrepih ter solidarnostni pomoči sproti obvešča agencijo, sekretariat Sveta za
nacionalno varnost in javnost.
(6) Če Republika Slovenija zaprosi za solidarnostno pomoč pri
oskrbi s plinom, krizna skupina v skladu z načrtom za izredne razmere oceni
prejete ponudbe in predlaga pristojnemu organu odločitev o nakupu
solidarnostnega plina.
(7) Če je Republika Slovenija zaprošena za solidarnostno
pomoč pri oskrbi s plinom, krizna skupina skladno z načrtom za izredne razmere
pripravi ponudbo in jo predloži pristojnemu organu. Pri tem upošteva dotedanje
in takratne cene kriznega plina v skladu z metodologijo za izračun nadomestila
in cene plina ob neprostovoljnem zmanjšanju ali prekinitvi odjema plina iz
desetega odstavka 120. člena tega zakona. Po posvetovanju s krizno skupino
pristojni organ predloži ponudbo pristojnemu organu sosednje države, ki je
zaprosil za solidarnostno pomoč, in v skladu s petim odstavkom tega člena o tem
obvesti sekretariat Sveta za nacionalno varnost.
(8) Pristojni organ v skladu z načrtom za izredne razmere
pripravi predlog za odločitev vlade glede sprejema solidarnostne pomoči pri
oskrbi s plinom. Ministrstvo pošlje predlog za nakup solidarnostnega plina
vladi, ki odloči o sprejetju ali zavrnitvi ponudbe v okviru solidarnostne
pomoči.
122. člen
(strošek nakupa solidarnostnega plina)
(1) Strošek nakupa solidarnostnega plina, katerega dobavo
zagotavljajo sosednje države članice EU prek solidarnostnega mehanizma, se
krije:
-
kot krizni plin s plačilom pravičnega nadomestila, kot ga je potrdila
vlada v skladu z osmim odstavkom prejšnjega člena, s strani nosilcev bilančnih
skupin v skupnem obsegu usklajenega predloga sprejema ponudbe pristojnega
organa ter v skladu s tretjim in petim odstavkom 120. člena tega zakona in
-
iz proračuna Republike Slovenije v obsegu morebitnih dodatnih stroškov
nakupa solidarnostnega plina v skladu s točko c) osmega odstavka 13. člena
Uredbe 2017/1938/EU, ki presegajo obseg sprejete ponudbe iz prejšnje alineje in
v skladu s petim odstavkom tega člena.
(2) Nosilci bilančnih skupin morajo v primeru nakupa
solidarnostnega plina zagotoviti oskrbo svojih zaščitenih odjemalcev s plačilom
sorazmernih stroškov za nakup kriznega plina glede na delež primanjkljaja plina
bilančne skupine za oskrbo zaščitenih odjemalcev ob smiselni uporabi tretjega
odstavka 120. člena tega zakona.
(3) Operater prenosnega sistema finančno poravna stroške
nakupa za solidarnostni plin s skrbniškega računa po tem, ko so sredstva za ta
namen na skrbniškem računu na voljo.
(4) Vlada za namen zmanjšanja finančne izpostavljenosti
operaterja prenosnega sistema pri nakupu solidarnostnega plina, v okviru
odločitve za sprejem solidarnostne ponudbe sosednjih držav članic EU, določi
začasno finančno podporo za nakup takega plina za namen vzdrževanja oskrbe s
plinom zaščitenih odjemalcev v Republiki Sloveniji v višini stroškov nakupa
plina z nakazilom na namenski skrbniški račun. Začasna finančna podpora iz
proračuna za nakup solidarnostnega plina se s poplačilom stroška nakupa v
skladu s prvim odstavkom tega člena takoj in sproti brezobrestno vrne v
proračun Republike Slovenije.
(5) V primeru nastanka in prejema zahtevka za plačilo
dodatnih stroškov za solidarnostni plin s strani države ponudnice, ki niso bili
vključeni v ponudbo solidarnostnega plina in do katerih je država ponudnica
upravičena v skladu s točko c) osmega odstavka 13. člena Uredbe 2017/1938/EU,
krizna skupina predlaga in pristojni organ pripravi predlog za odločitev vlade
glede odobritve takega dodatnega zahtevka. Vlada na predlog ministrstva odloči
o plačilu teh stroškov v skladu z drugo alinejo prvega odstavka tega člena.
IX. POGLAVJE: DRUGE DOLOČBE
1. oddelek: Izvzetje za novo infrastrukturo
123. člen
(obseg in pogoji izvzetja)
(1) Nova infrastruktura večjega obsega, in sicer povezovalni
plinovod, obrat za UZP in skladišče, se lahko za določeno obdobje na zahtevo
izvzame iz obsega uporabe 24. do 28. člena, 77., 82., 86. ter 104. do 111.
člena tega zakona.
(2) Izvzetje iz prejšnjega odstavka se lahko dovoli, če so
izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
z investicijo se povečuje konkurenca pri oskrbi s plinom in zanesljivost
oskrbe,
2.
raven tveganja, povezana z investicijo, dopušča izvedbo investicije samo
v primeru odobritve izvzetja,
3.
lastnik infrastrukture je pravna ali fizična oseba, ki je vsaj glede
svoje pravne oblike ločena od operaterjev sistemov, v okviru katerih bo
infrastruktura zgrajena,
4.
stroški se zaračunajo uporabnikom infrastrukture in
5.
izvzetje ne ovira konkurence na zadevnih trgih, na katere bodo
investicije najverjetneje vplivale, učinkovitega delovanja notranjega trga s
plinom, učinkovitega obratovanja plinovodnih sistemov, na katere je
infrastruktura priključena, ali zanesljivosti oskrbe s plinom v EU.
(3) Izvzetje iz prvega odstavka tega člena se lahko dovoli tudi
za znatna povečanja zmogljivosti obstoječe infrastrukture in za spremembe
infrastrukture, ki omogoča razvoj novih virov oskrbe s plinom.
124. člen
(odločanje o izvzetju)
(1) O dovolitvi izvzetja iz 123. člena tega zakona odloči
agencija na zahtevo lastnika infrastrukture ali investitorja. Agencija se pred
sprejetjem odločitve o izvzetju posvetuje z državnimi regulativnimi organi
držav članic EU, na katerih trge bo nova infrastruktura verjetno vplivala. Če
je nova infrastruktura povezana s plinovodnim sistemom Republike Slovenije in
izvira iz ene ali več tretjih držav ali se tam konča, se agencija pred
sprejetjem odločitve o izvzetju posvetuje tudi s pristojnimi organi tretjih
držav. Če se organi iz prejšnjega stavka ne odzovejo na posvetovanje v roku, ki
ga določi agencija, in ta ne presega treh mesecev od prejema poziva agencije k
posvetovanju, lahko agencija sprejme odločitev.
(2) Izvzetje lahko zajema celotno zmogljivost, del
zmogljivosti nove infrastrukture ali obstoječe infrastrukture z znatno povečano
zmogljivostjo.
(3) Pri odločanju o odobritvi izvzetja se upošteva potreba po
uvedbi pogojev glede trajanja izvzetja in nediskriminatornega dostopa do
infrastrukture. Pri tem agencija upošteva dodatne zmogljivosti, ki bodo
zgrajene, ali spremembo obstoječih zmogljivosti, časovni rok projekta in stanje
na področju oskrbe s plinom v državi.
(4) Agencija s splošnim aktom določi pravila in mehanizme za
upravljanje in dodeljevanje prenosnih zmogljivosti, s katerimi določi tudi
postopek zbiranja interesa uporabe zmogljivosti vseh potencialnih uporabnikov
infrastrukture, vključno z lastno rabo, še preden se zmogljivosti dodelijo.
(5) Agencija mora v splošnem aktu iz prejšnjega odstavka
določiti obvezno ponudbo neuporabljene prenosne zmogljivosti nove infrastrukture
na trgu, pravico uporabnikov te infrastrukture do trgovanja s pridobljenimi
zmogljivostmi na sekundarnem trgu.
(6) Agencija pri ocenjevanju izpolnjevanja pogojev iz 1., 2.
in 5. točke drugega odstavka 123. člena tega zakona upošteva rezultate postopka
dodeljevanja prenosnih zmogljivosti iz četrtega in petega odstavka tega člena.
(7) Agencija mora o zahtevi za izvzetje odločiti v šestih
mesecih od prejema zahteve, razen v primeru odločanja o novi infrastrukturi v
več državah članicah.
(8) Odločbo o izvzetju agencija objavi na svoji spletni
strani najpozneje v enem mesecu po odobritvi Evropske komisije.
125. člen
(ravnanje agencije po prejemu zahteve)
(1) Agencija Evropski komisiji po prejemu zahteve za izvzetje
iz 123. člena tega zakona predloži kopije zahteve.
(2) Agencija Evropsko komisijo nemudoma seznani z odločbo iz
prejšnjega člena in z informacijami, ki se nanašajo na:
1.
podrobni opis razlogov, na podlagi katerih je agencija odobrila ali
zavrnila izvzetje, vključno s finančnimi informacijami, ki utemeljujejo potrebo
po izvzetju;
2.
opravljene analize o vplivu odobritve izvzetja na konkurenco in na
učinkovito delovanje notranjega trga s plinom;
3.
razloge za časovno obdobje in delež celotne zmogljivosti zadevne plinske
infrastrukture, za katero se izvzetje odobri;
4.
rezultat posvetovanja z regulativnimi organi sosednjih držav v primeru
izvzetja za povezovalne plinovode;
5.
prispevek infrastrukture k raznolikosti oskrbe s plinom.
(3) Agencija mora na zahtevo Evropske komisije dopolniti
obvestilo iz prejšnjega odstavka. Če zahtevani podatki niso predloženi v roku,
določenem v zahtevi Evropske komisije, se šteje, da je obvestilo preklicano,
razen če se pred iztekom tega obdobja rok podaljša po privolitvi Evropske
komisije ali če agencija Evropsko komisijo z utemeljeno izjavo obvesti, da je
obvestilo popolno.
126. člen
(postopek agencije po odločitvi Evropske komisije)
(1) Ne glede na zakon, ki ureja splošni upravni postopek,
agencija po uradni dolžnosti uvede obnovo postopka izdaje odločbe o dovolitvi
izvzetja po prejemu zahteve Evropske komisije o spremembi ali odpravi odločbe o
odobritvi izvzetja.
(2) V obnovljenem postopku agencija odloča brez posebnega
ugotovitvenega postopka, mora pa omogočiti stranki, da se izjavi o dejstvih in
okoliščinah, pomembnih za odločitev.
(3) Na podlagi podatkov, zbranih v obnovljenem postopku,
agencija razveljavi ali odpravi odločbo o dovolitvi izvzetja v skladu z
odločitvijo Evropske komisije najpozneje v enem mesecu po prejemu zahteve
Evropske komisije in o tem obvesti Evropsko komisijo.
(4) Odločba o dovolitvi izvzetja, ki jo je odobrila Evropska
komisija, preneha veljati dve leti po sprejemu odločitve Evropske komisije o
odobritvi odločbe, če se gradnja infrastrukture še ni začela, in pet let po
njenem sprejetju, če infrastruktura še ni začela obratovati, razen če Evropska
komisija odloči, da je do zaostanka prišlo zaradi ovir, na katere oseba, ki ji
je bilo izvzetje odobreno, ni mogla vplivati.
127. člen
(nova infrastruktura v več državah članicah EU)
(1) Kadar se vsi regulativni organi držav članic EU, na
ozemlju katerih je nova infrastruktura, ki je predmet izvzetja, strinjajo glede
zahteve o izvzetju, o svoji odločitvi obvestijo ACER v šestih mesecih od dne,
ko je zahtevo za izvzetje prejel zadnji med njimi.
(2) Kadar je infrastruktura iz prejšnjega odstavka prenosni
plinovod med Republiko Slovenijo in tretjo državo, se lahko agencija pred
sprejetjem odločitve o izvzetju posvetuje s pristojnim organom tretje države.
Če se organ iz prejšnjega stavka ne odzove na posvetovanje v roku, ki ga določi
agencija, in ne presega treh mesecev od prejema poziva agencije k posvetovanju,
lahko agencija sprejme odločitev.
(3) Agencija ne izvaja nalog v zvezi z dovolitvijo izvzetja,
kadar:
-
se regulativni organi iz prejšnjega odstavka ne dogovorijo v šestih
mesecih od dneva, ko zahtevo za izvzetje prejme zadnji od regulativnih organov,
ali
-
je podana skupna zahteva regulativnih organov iz prejšnjega odstavka za
izvajanje nalog v zvezi z dovolitvijo izvzetja s strani ACER.
(4) Regulativni organi iz prvega odstavka tega člena lahko
skupaj zahtevajo podaljšanje roka iz prve alineje prejšnjega odstavka za največ
tri mesece.
2. oddelek: Neposredni plinovodi
128. člen
(dopustnost neposrednega plinovoda)
Podjetja plinskega gospodarstva s sedežem na območju Republike
Slovenije oskrbujejo odjemalce na območju Republike Slovenije po neposrednih
plinovodih.
129. člen
(dovoljenje za gradnjo neposrednega plinovoda)
(1) Neposreden plinovod zgradi podjetje plinskega
gospodarstva, če pridobi dovoljenje agencije.
(2) Agencija izda dovoljenje za zgraditev neposrednega
plinovoda, če je za oskrbo iz prejšnjega člena pravnomočno zavrnjen dostop do
sistema po 78. členu tega zakona ali če potrebni sistem ne obstaja.
(3) Agencija izda dovoljenje iz prvega odstavka tega člena,
če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka in če agencija ne odloči, da se
povečajo zmogljivosti sistema po šestem odstavku 78. člena tega zakona.
3. oddelek: Odstopanja v zvezi z obveznostmi »vzemi ali
plačaj«
130. člen
(možnost odstopanja od pogodb »vzemi ali plačaj«)
(1) Agencija lahko podjetju plinskega gospodarstva dovoli
začasno odstopanje od zahtev v zvezi z dostopom do sistema iz 77., 78. in 82.
člena tega zakona, če se podjetje spoprijema ali meni, da se bo spoprijemalo z
resnimi gospodarskimi in finančnimi težavami zaradi svojih obveznosti »vzemi
ali plačaj«, sprejetih s pogodbo ali več pogodbami o nakupu plina.
(2) Za odobritev odstopanja mora podjetje plinskega
gospodarstva vložiti zahtevo pred zavrnitvijo dostopa do sistema ali po njej.
Če podjetje plinskega gospodarstva zavrne dostop do sistema, mora zahtevo
vložiti nemudoma.
(3) Zahtevi iz prejšnjega odstavka mora podjetje plinskega
gospodarstva priložiti informacije o naravi in obsegu težav iz prvega odstavka
tega člena in o prizadevanjih podjetja plinskega gospodarstva za rešitev.
(4) Pri odločanju o odstopanju iz prvega odstavka tega člena
agencija upošteva zlasti naslednja merila:
1.
zagotovitev konkurenčnega trga s plinom;
2.
izpolnitev obveznosti javnih storitev in zagotovitev zanesljivosti
oskrbe;
3.
položaj podjetja plinskega gospodarstva na trgu s plinom in stanje
konkurence na tem trgu;
4.
resnost gospodarskih in finančnih težav, s katerimi se soočajo podjetja
plinskega gospodarstva in podjetja za prenos ali upravičeni odjemalci;
5.
datume podpisov in pogoje takšne pogodbe ali pogodb, vključno z obsegom,
v katerem ti pogoji omogočajo upoštevanje sprememb na trgu;
6.
prizadevanja pri iskanju rešitve težav;
7.
obseg resnih verjetnih težav, ki bi jih podjetje ob prevzemu obveznosti
»vzemi ali plačaj« ob upoštevanju določb tega zakona lahko razumno predvidelo;
8.
raven povezanosti sistema z drugimi sistemi in stopnjo usklajenosti
obratovanja teh sistemov;
9.
učinke dovolitve odstopanja na nemoteno delovanje notranjega trga s
plinom.
(5) Šteje se, da resne težave obstajajo, če se prodaja plina
zniža pod raven minimalnih zajamčenih količin odjema, ki jih vsebujejo pogodbe
za nakup plina, če se pogodba za nakup plina ne more prilagoditi novim
količinam ali če podjetje plinskega gospodarstva ne najde alternativne
možnosti.
(6) Šteje se, da so ekonomsko upravičene alternativne
možnosti, če gre za pogodbe, sklenjene pred 4. avgustom 2003.
(7) Podjetje plinskega gospodarstva, ki ni dobilo dovoljenja
za odstopanje iz prvega odstavka tega člena, ne sme zavrniti dostopa do sistema
zaradi obveznosti »vzemi ali plačaj«, sprejetih s pogodbo za nakup plina.
131. člen
(obveščanje Evropske komisije v zvezi s pogodbo »vzemi ali
plačaj«)
(1) Agencija seznani Evropsko komisijo o sprejemu odločbe o
dovolitvi odstopanja iz prejšnjega člena ter ji predloži vse informacije glede
odstopanja v zbirni obliki.
(2) Ne glede na zakon, ki ureja splošni upravni postopek,
agencija po uradni dolžnosti uvede obnovo postopka izdaje odločbe o dovolitvi
odstopanja po prejemu zahteve Evropske komisije o spremembi ali odpravi odločbe
o dovolitvi odstopanja.
(3) V obnovljenem postopku odloča agencija brez posebnega
ugotovitvenega postopka, mora pa omogočiti stranki, da se izjavi o dejstvih in
okoliščinah, pomembnih za odločitev.
(4) Na podlagi podatkov, zbranih v obnovljenem postopku,
agencija razveljavi ali odpravi odločbo o dovolitvi odstopanja v skladu z
odločitvijo Evropske komisije najpozneje v štirih tednih po prejemu zahteve
Evropske komisije in o tem obvesti Evropsko komisijo.
(5) Če agencija ne izpolni zahteve Evropske komisije v štirih
tednih, se dokončna odločitev sprejme hitro v skladu s postopkom iz drugega
odstavka 51. člena Direktive 2009/73/ES.
4. oddelek: Evidence in osebni podatki
132. člen
(hramba in zagotavljanje podatkov)
(1) Dobavitelji morajo podatke v zvezi s pravnimi posli o
oskrbi s plinom in v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti za trgovanje s
plinom, ki so jih imeli s trgovci na debelo in operaterji prenosnih sistemov
ter operaterji skladiščnih sistemov in sistemov za UZP, hraniti pet let in
agenciji, državnim organom, organom, pristojnim za varstvo konkurence in
Evropski komisiji za opravljanje njihovih nalog omogočiti dostop do njih.
(2) Podatki iz prejšnjega odstavka vključujejo podrobnosti o
transakcijah, kakor so trajanje, pravila za dobavo in poravnavo, količina,
datum in ura izvedbe, cene transakcij in način identifikacije trgovca na
debelo, pa tudi podrobnosti o neporavnanih pogodbah o dobavi plina in izvedenih
finančnih instrumentih za trgovanje s plinom.
(3) Agencija s splošnim aktom za izvrševanje javnih
pooblastil določi vrste podatkov, ki se lahko predložijo udeležencem na trgu
pod pogojem, da se ne razkrijejo poslovno občutljivi podatki o posameznih
deležnikih na trgu ali o posameznih transakcijah. Ta odstavek se ne uporablja
za podatke o finančnih instrumentih, ki spadajo na področje uporabe zakona, ki
ureja trg finančnih instrumentov.
133. člen
(izvedeni finančni instrumenti)
(1) Hramba in dostop do podatkov v zvezi z izvedenimi
finančnimi instrumenti za trgovanje s plinom iz prejšnjega člena se zagotovita
po sprejetju smernic iz četrtega odstavka 44. člena Direktive 2009/73/ES.
(2) Določbi prejšnjega in tega člena subjektom, za katere se
uporablja zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov, ne nalagata dodatnih
obveznosti do organov iz prvega odstavka 132. člena tega zakona.
(3) Če organi iz prvega odstavka 132. člena tega zakona
potrebujejo dostop do podatkov, ki jih hranijo subjekti, za katere se uporablja
zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov, organ, pristojen za regulacijo trga
finančnih instrumentov, organom iz prvega odstavka 132. člena tega zakona
pošlje zahtevane podatke.
134. člen
(upravljanje, uporaba, hramba in predložitev osebnih
podatkov)
(1) Osebni podatki po tem zakonu se obdelujejo v skladu z
Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o
varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih
podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016,
str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2016/679/EU), z zakonom, ki ureja varstvo
osebnih podatkov, in tem zakonom. Nadzor nad obdelavo osebnih podatkov po tem
zakonu opravljajo državni nadzorniki za varstvo osebnih podatkov v okviru
svojih zakonskih pooblastil.
(2) Osebni podatki uporabnikov sistema, ki se obdelujejo na
podlagi tega zakona, so:
1.
osebno ime, naslov, davčna številka ter elektronski naslov in telefonska
številka, če ju uporabnik sistema ima;
2.
identifikator odjemnega mesta in z njim povezani enolični
identifikatorji ter naziv in naslov odjemnega mesta;
3.
identifikator merilnega mesta in z njim povezani enolični
identifikatorji;
4.
merilni in obračunski podatki, ki jih je mogoče nedvoumno povezati z
uporabnikom sistema, in sicer:
-
izmerjena količina plina v intervalu, ki ga omogoča stanje tehnike, in
-
časovni agregati izmerjene količine plina, ki se nanašajo na uporabnika
sistema.
(3) Osebne podatke uporabnikov sistema iz prejšnjega odstavka
obdelujejo naslednji upravljavci:
-
operater prenosnega sistema za namen izvajanja nalog gospodarske javne
službe dejavnost operaterja prenosnega sistema iz 19. člena tega zakona za
uporabnike sistema na področju izvajanja prenosa plina;
-
operater distribucijskega sistema za namen izvajanja nalog gospodarske
javne službe dejavnost operaterja distribucijskega sistema iz 58. člena tega
zakona za uporabnike sistema na področju izvajanja distribucije plina;
-
operaterji zaprtega distribucijskega sistema za namen izvajanja nalog iz
drugega odstavka 72. člena tega zakona za uporabnike, priključene na omrežje,
ki ga upravljajo;
-
dobavitelji plina za namen izvajanja pogodbe o dobavi z uporabnikom
sistema na podlagi 80. člena tega zakona za uporabnike sistema, od katerih so
pridobili ustrezno privolitev ali s katerimi imajo sklenjeno pogodbo o dobavi.
(4) Upravljavci iz prve, druge in tretje alineje tretjega
odstavka tega člena obdelujejo osebne podatke uporabnikov sistema tudi z
namenom njihovega zagotavljanja uporabnikom sistema in subjektom, ki so
upravičeni do dostopa do osebnih podatkov na podlagi pogodbenega razmerja,
sklenjenega z uporabnikom sistema, ali na podlagi privolitve uporabnika
sistema.
(5) Upravljavci iz tretjega odstavka tega člena obdelujejo
osebne podatke iz drugega odstavka tega člena v obsegu, ki ga potrebujejo za
doseganje namenov iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.
(6) Merilni podatki iz drugega odstavka tega člena se zaradi
zagotavljanja podatkov za učinkovito delovanje trga s plinom, izvajanje
energetskih storitev ter za namen obratovanja in zagotavljanja zanesljivosti
oskrbe hranijo največ tri leta po poteku leta, v katerem nastanejo. Ne glede na
določbe prejšnjega stavka se časovni agregati na ravni od vključno enega
meseca, ki se nanašajo na uporabnika sistema, hranijo največ pet let po poteku
leta, v katerem nastanejo.
(7) Drugi osebni podatki uporabnikov sistema, ki izhajajo iz
pogodbenega razmerja, se hranijo tako dolgo, kot je nujno za izvajanje ukrepov
na zahtevo posameznika pred sklenitvijo pogodbe, za izvajanje pogodbe ter
uveljavljanje pravic in obveznosti iz sklenjene pogodbe ali do poteka roka za
uveljavljanje pravnega varstva pogodbenih strank.
(8) Upravljavci osebnih podatkov iz prve do tretje alineje
tretjega odstavka tega člena uporabnikom sistema in drugim subjektom,
upravičenim do dostopa do osebnih podatkov na podlagi tega zakona, pogodbenega
razmerja, sklenjenega z uporabnikom sistema, ali njegove privolitve,
zagotavljajo varen, učinkovit in brezplačen dostop do osebnih podatkov.
(9) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka upravljavci
osebnih podatkov iz prve do tretje alineje tretjega odstavka tega člena
uporabnikom sistema in drugim subjektom, upravičenim do dostopa do osebnih
podatkov na podlagi tega zakona, pogodbenega razmerja, sklenjenega z
uporabnikom sistema ali njegovega dovolila, omogočijo dostop do osebnih podatkov
tudi prek standardiziranega vmesnika naprednega števca za lokalni dostop do
podatkov.
(10) Upravljavci osebnih podatkov iz prvih dveh alinej
tretjega odstavka tega člena morajo imenovati pooblaščeno osebo za varstvo
podatkov, ki je odgovorna za spremljanje izvajanja ukrepov, ki jih sprejme ta
upravljavec za zagotavljanje nediskriminatornega dostopa do podatkov in za
izpolnjevanja pravil za ravnanje z osebnimi podatki iz tega člena. Pooblaščena
oseba za varstvo podatkov je oseba, imenovana v skladu s 37. členom Uredbe
2016/679/EU.
5. oddelek: Mednarodne pogodbe na področju plina
135. člen
(postopek odobritve mednarodne pogodbe o prenosnem plinovodu
s tretjo državo)
(1) Mednarodne pogodbe na področju plina, na katere se nanaša
ta člen, se sklepajo v skladu z zakonom, ki ureja zunanje zadeve Republike
Slovenije, in v skladu s tem členom.
(2) Ministrstvo o nameri za začetek pogajanj s tretjo državo
zaradi spremembe ali sklenitve mednarodne pogodbe o prenosnem plinovodu obvesti
Evropsko komisijo najmanj pet mesecev pred predvidenim začetkom pogajanj in jo
prosi za odobritev, če se vsebina mednarodne pogodbe v celoti ali deloma nanaša
na naslednja področja:
-
skupna pravila za prenos, distribucijo, dobavo in skladiščenje plina,
-
organiziranost in delovanje sektorja plina,
-
dostop do trga ali
-
merila in postopke, ki se uporabljajo pri izdaji dovoljenj za prenos,
distribucijo, dobavo in skladiščenje plina ter obratovanje sistemov.
(3) Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vključevati
ustrezno dokumentacijo in navedbo vsebin, ki bodo obravnavane v pogajanjih ali
o katerih se bo vnovič pogajalo, cilje pogajanj in vse druge ustrezne
informacije.
(4) Po prejemu odločitve Evropske komisije o odobritvi
začetka pogajanj iz drugega odstavka tega člena za del, ki lahko vpliva na skupna
pravila EU, lahko ministrstvo vloži pobudo za začetek postopka za sklenitev
mednarodne pogodbe v skladu z zakonom, ki ureja zunanje zadeve Republike
Slovenije.
(5) Ministrstvo upošteva smernice ali zahteve Evropske
komisije o vključitvi določenih določb v načrtovano mednarodno pogodbo iz
drugega odstavka tega člena.
(6) Ministrstvo obvešča Evropsko komisijo o napredku in
vmesnih izidih pogajanj iz drugega odstavka tega člena v vseh fazah pogajanj.
Ministrstvo vključi Evropsko komisijo v pogajanja med Republiko Slovenijo in
tretjo državo v skladu s Sklepom (EU) 2017/684 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 5. aprila 2017 o vzpostavitvi mehanizma za izmenjavo informacij v zvezi z
medvladnimi sporazumi in nezavezujočimi instrumenti med državami članicami in
tretjimi državami na področju energije ter o razveljavitvi Sklepa št.
994/2012/EU (UL L št. 99 z dne 12. 4. 2017, str. 1).
(7) Ministrstvo Evropsko komisijo obvesti o končnem izidu
pogajanj in ji pred podpisom mednarodne pogodbe s tretjo državo pošlje besedilo
izpogajane mednarodne pogodbe v odobritev.
(8) Po prejemu odobritve Evropske komisije za podpis in
sklenitev mednarodne pogodbe, Republika Slovenija nadaljuje postopek podpisa in
ratifikacije mednarodne pogodbe s tretjo državo v skladu z zakonom, ki ureja
zunanje zadeve.
(9) Ministrstvo obvesti Evropsko komisijo o ratifikaciji in
začetku veljavnosti mednarodne pogodbe ter o vseh naknadnih spremembah statusa
te mednarodne pogodbe.
X. POGLAVJE: ODLOČANJE AGENCIJE V POSAMIČNIH ZADEVAH, SPLOŠNI
AKTI AGENCIJE IN NADZOR AGENCIJE
136. člen
(odločanje v posamičnih zadevah, splošni akti in nadzor
agencije)
(1) Agencija nadzira izvajanje določb uredb EU s področja
notranjega trga s plinom, določb tega zakona ter na njegovi podlagi izdanih
predpisov in splošnih aktov in izvaja monitoring delovanja trgov na področju
reguliranih in tržnih dejavnosti plinskega gospodarstva po postopku, določenem
v zakonu, ki ureja agencijo.
(2) Agencija odloča v posamičnih zadevah iz tega zakona in
izdaja splošne akte, za katere je pooblaščena na podlagi tega zakona ali uredbe
EU, po postopku, določenem v zakonu, ki ureja agencijo.
XI. POGLAVJE: INŠPEKCIJSKI NADZOR
137. člen
(inšpekcijski nadzor)
(1) Inšpektorat, pristojen za energijo (v nadaljnjem
besedilu: energetska inšpekcija) izvaja nadzor nad določbami tega zakona ter na
njegovi podlagi izdanih predpisov in splošnih aktov za izvrševanje javnih
pooblastil pri gradnji, vzdrževanju, obratovanju in uporabi objektov, naprav in
omrežij plina, ki obsega zlasti:
-
nadzor nad upoštevanjem tehničnih zahtev tega zakona, tehničnih in
drugih predpisov ter obveznih standardov, ki veljajo za področje energetike;
-
nadzor tehničnih zahtev pri gradnji, obratovanju in uporabi objektov,
postrojev, vodov, naprav in napeljav, namenjenih proizvodnji, prenosu,
distribuciji, merjenju, zaščiti, vodenju, lastni porabi in porabi plina, in
sicer:
1.
pri napravah za proizvodnjo plina, napravah za prenos in distribucijo
plina, kompresorskih postajah, centrih vodenja ter pri plinskih omrežjih in
napeljavah v objektih, vključno s posegi v varstveni pas plinovodov,
2.
pri izpolnjevanju tehničnih pogojev za dobavo plina, posebno glede
prekinitev, omejitev v dobavi in kakovosti plina,
3.
nad upoštevanjem določb obratovalnih navodil omrežij, objektov,
postrojev ter posameznih sklopov in sistemskih obratovalnih navodil,
4.
nad izvajanjem predpisov, ki urejajo zmanjšanja ali prekinitve odjema
plina,
5.
nad tehničnimi pogoji iz izdanih soglasij za priključitev objektov na
sistem,
6.
skladnost postrojev, naprav in napeljav uporabnika sistema.
(2) Energetska inšpekcija opravlja tudi nadzor nad
strokovnostjo in usposobljenostjo delavcev, ki upravljajo energetske naprave
plina, v okviru zagotovitve varnosti in zanesljivosti obratovanja.
(3) Organ, pristojen za javnopravne evidence in storitve, je
pristojen za nadzor nad izvajanjem prvega in drugega odstavka 100. člena tega
zakona.
138. člen
(izvajanje inšpekcijskega nadzora)
Inšpekcijski nadzor izvaja energetska inšpekcija v skladu z
določbami zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor in zakona, ki ureja energetsko
inšpekcijo.
XII. POGLAVJE: KAZENSKE DOLOČBE
139. člen
(prekrški v zvezi s prepovedjo nadzora)
(1) Z globo do 10 odstotkov letnega prometa v predhodnem
poslovnem letu se za prekršek kaznuje podjetje plinskega gospodarstva, ki je
pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, če:
-
izvaja neposredni ali posredni nadzor ali uveljavlja kakršne koli
pravice v nasprotju s prvo ali drugo alinejo prvega odstavka 25. člena tega
zakona;
-
imenuje člane nadzornega sveta, uprave ali organov, ki pravno zastopajo
podjetje, pri operaterju prenosnega sistema ali prenosnem sistemu v nasprotju s
tretjim odstavkom 25. člena tega zakona;
-
ne ravna v skladu z izvršljivo odločbo agencije o ukrepih za odpravo
kršitev iz prvega odstavka 30. člena tega zakona;
-
pri zagotavljanju dostopa do prenosnega sistema plina diskriminira v
korist povezanega podjetja v nasprotju s 3. točko drugega odstavka 32. člena
tega zakona
-
zahteva od operaterja prenosnega sistema, da od vertikalno integriranega
podjetja pridobi dovoljenje za izvršitev katere koli obveznosti operaterja
prenosnega sistema v nasprotju s četrtim odstavkom 36. členom tega zakona.
(2) Z globo od 5.000 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek
iz prejšnjega odstavka odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost.
140. člen
(hujši prekrški)
(1) Z globo od 15.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje
pravna oseba, če:
-
sama ali prek posrednikov ali zastopnikov pri prodaji plina uporablja
zavajajoče ali nepoštene poslovne prakse (enajsti odstavek 15. člena tega
zakona);
-
ne obvesti agencije o razlogih, ki pomenijo kršitev 24., 25., 27. ali
28. člena tega zakona ali ne obvesti agencije o načrtovani transakciji, zaradi
katere bi lahko bila potrebna vnovična preučitev izpolnjevanja zahtev iz 24.,
25., 27. ali 28. člena tega zakona (prvi in tretji odstavek 29. člena tega
zakona);
-
uporabnikom sistema ne zagotovi dostopa do distribucijskega sistema pod
objektivnimi in nediskriminatornimi pogoji (četrti odstavek 77. člena tega
zakona);
-
ne vodi ločenih računovodskih evidenc in v pojasnilih k računovodskim
izkazom ne razkrije ločenih računovodskih izkazov za prenosne, distribucijske,
UZP ali skladiščne dejavnosti, kot bi se to od nje zahtevalo, če bi te
dejavnosti opravljala ločena podjetja (prvi odstavek 101. člena tega zakona).
(2) Z globo od 15.000 do 150.000 eurov se za prekršek iz
prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prvega
odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika, ali odgovorna oseba posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost.
141. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 5.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje
pravna oseba, če:
1.
končnim odjemalcem plina ne pošlje energetskega kontrolnega seznama v
skladu s predpisom iz drugega odstavka 12. člena tega zakona;
2.
ne predloži agenciji za delovanje skupne kontaktne točke podatkov o
spremenjeni ceni skladu s tretjim odstavkom 14. člena tega zakona;
3.
sprejme splošne pogodbene pogoje, katerih vsebina je v nasprotju s petim
odstavkom 15. člena tega zakona;
4.
na svoji spletni strani ne objavi splošnih pogodbenih pogojev in
informacij o veljavnih cenah in tarifah za gospodinjske odjemalce in za male
poslovne odjemalce plina v skladu s petim odstavkom 15. člena tega zakona;
5.
spremembe splošnih pogodbenih pogojev o dobavi plina ne sporoči
gospodinjskim odjemalcem ali malim poslovnim odjemalcem v skladu s šestim
odstavkom 15. člena tega zakona;
6.
ob spremembi cene plina, ki lahko pomeni povišanje plačila za plin
odjemalca, ne obvesti končnega odjemalca o spremenjenih pogojih dobave in
možnosti odpovedi pogodbe v skladu s šestim, sedmim in osmim odstavkom 15.
člena tega zakona;
7.
odjemalcu ne ponudi možnosti široke izbire načina plačila v skladu z
devetim odstavkom 15. člena tega zakona;
8.
zaračunava pavšalne stroške poslovanja dobavitelja v nasprotju z desetim
odstavkom 15. člena tega zakona;
9.
ne zagotovi sam ali skupaj z drugimi dobavitelji v okviru združenja
postopka izvensodnega reševanja sporov s potrošniki v zvezi z dobavo plina
gospodinjskim odjemalcem po tem zakonu pred neodvisnim izvajalcem izvensodnega
reševanja sporov v skladu z drugim odstavkom 17. člena tega zakona;
9.a ne
zagotovi dobave plina za osnovno oskrbo v skladu s prvim odstavkom 80.b člena
tega zakona;
10.
ne omogoči izdaje enotnega računa v skladu s prvim odstavkom 89. člena
tega zakona;
11.
nima izdanih in objavljenih sistemskih obratovalnih navodil (četrti
odstavek 90. člena tega zakona);
12.
pred objavo sistemskih obratovalnih navodil ne pridobi soglasja v skladu
s šestim odstavkom 90. člena tega zakona;
13.
energetski objekti, naprave in napeljave pravne osebe ne izpolnjujejo
predpisanih tehničnih normativov in standardov ter drugih pogojev, s katerimi
se zagotavlja tehnična varnost obratovanja energetskih postrojev (prvi odstavek
91. člena tega zakona);
14.
brez predhodnega obvestila in predhodnega soglasja operaterja sistema
izvaja gradbena dela v varstvenem pasu plinovoda (tretji odstavek 91. člena
tega zakona);
15.
v nasprotju s prvim odstavkom 92. člena tega zakona brez soglasja za
priključitev priključi svoje objekte, naprave in napeljave ali omogoči
priključitev drugih objektov, naprav in napeljav na omrežje operaterja sistema;
16.
o začasnem odklopu ne obvesti odjemalca v skladu s tretjim odstavkom 95.
člena tega zakona;
17.
odjemnega mesta ne izključi iz bilančne skupine dosedanjega dobavitelja
v skladu s petim odstavkom 96. člena tega zakona;
18.
ne priključi v roku 24 ur na svoje stroške odjemalca energije iz
omrežja, kadar se ugotovi, da je bil neutemeljeno odklopljen (četrti odstavek
98. člena tega zakona);
19.
ne predloži v revizijo in objavi računovodskih izkazov na način, ki ga
določata prvi in drugi odstavek 100. člena tega zakona;
20.
ne predloži agenciji letnega poročila v rokih iz tretjega odstavka 100.
člena tega zakona;
21.
kot nosilec bilančne skupine ne izpolni obveznosti do poplačila sredstev
na skrbniški račun v skladu z drugim odstavkom 122. člena tega zakona;
22.
ne hrani podatkov v zvezi s pravnimi posli o oskrbi s plinom in podatkov
v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti za trgovanje s plinom najmanj pet
let ali agenciji, državnim organom, organom, pristojnim za varstvo konkurence,
in Evropski komisiji pri izvajanju njihovih pristojnosti ne omogoči dostopa do
teh podatkov (prvi odstavek 132. člena tega zakona);
23.
drugim udeležencem na trgu s plinom ne da na voljo podatkov v skladu s
splošnim aktom agencije iz tretjega odstavka 132. člena tega zakona.
(2) Z globo od 5.000 do 100.000 eurov se za prekršek iz
prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prvega
odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 400 do 2.000 eurov se kaznuje posameznik, ki
stori prekršek iz 15. točke prvega odstavka tega člena.
142. člen
(lažji prekrški)
(1) Z globo od 1.000 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje
pravna oseba, če:
1.
ne omogoči končnemu odjemalcu plina, da zamenja dobavitelja v roku iz
tretjega odstavka 9. člena tega zakona;
2.
končnemu uporabniku v nasprotju s tretjim odstavkom 9. člena tega zakona
zaračuna stroške menjave dobavitelja;
3.
kot dobavitelj ne pošlje zaključnega računa končnemu odjemalcu, ki je
zamenjal dobavitelja, najpozneje v šestih tednih po začetku dobave plina s
strani novega dobavitelja (šesti odstavek 9. člena tega zakona);
4.
kot operater sistema ne obvešča končnih odjemalcev brezplačno obdobno o
njihovi porabi (prvi odstavek 10. člena tega zakona);
5.
končnemu odjemalcu plina ali drugi osebi, ki zahtevi za dostop do
podatkov o porabi energije predloži soglasje tega odjemalca, ne omogoči dostopa
do podatkov o porabi (drugi odstavek 10. člena tega zakona);
6.
v nasprotju s tretjim odstavkom 10. člena tega zakona zaračuna stroške
obvestila o porabi;
7.
kot dobavitelj ponudi gospodinjskemu odjemalcu ali sklene z njim pogodbo
o dobavi plina, ki ne vsebuje vseh minimalnih sestavin iz drugega odstavka 15.
člena tega zakona.
(2) Z globo od 1.000 do 10.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik
posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek
iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 100 do 500 eurov se kaznuje odgovorna oseba
pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna
oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz
prvega odstavka tega člena.
143. člen
(hujši prekrški za kršitve določb Uredbe 715/2009/ES)
(1) Z globo od 30.000 do 100.000 eurov se za prekršek kaznuje
operater prenosnega sistema, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik
posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki:
1.
ne uporablja tarif, ki jih je potrdila agencija v skladu s prvim
odstavkom 13. člena Uredbe 715/2009/ES;
2.
ne nudi storitev vsem uporabnikom prenosnega sistema brez diskriminacije
v skladu z a) točko prvega odstavka 14. člena Uredbe 715/2009/ES;
3.
ne upošteva tržne vrednosti storitve v pogodbah o prenosu v skladu z
drugim odstavkom 14. člena Uredbe 715/2009/ES;
4.
zahteva jamstva, ki pomenijo neupravičeno oviro za vstop na trg ali so
diskriminatorna, nepregledna ali nesorazmerna v skladu s tretjim odstavkom 14.
člena Uredbe 715/2009/ES;
5.
udeležencem na trgu ne zagotovi največje možne zmogljivosti v skladu s
prvim odstavkom 16. člena Uredbe 715/2009/ES;
6.
ne objavi in ne izvaja nediskriminatornih in preglednih postopkov
upravljanja prezasedenosti v skladu s tretjim odstavkom 16. člena Uredbe
715/2009/ES;
7.
ne uporabi nediskriminatornih in preglednih mehanizmov za dodeljevanje
zmogljivosti v primeru fizične prezasedenosti v skladu s četrtim odstavkom 16.
člena Uredbe 715/2009/ES;
8.
ne oblikuje pravil za izravnavo odstopanj na pošten, nediskriminatoren
in pregleden način na podlagi objektivnih meril v skladu s prvim odstavkom 21.
člena Uredbe 715/2009/ES;
9.
ne obračunava odstopanja v skladu s tretjim odstavkom 21. člena Uredbe
715/2009/ES;
10.
ne pripravi usklajene pogodbe o prenosu ter ne razvije postopkov na
primarnem trgu za spodbujanje sekundarnega trgovanja z zmogljivostmi ter ne
prizna prenosa primarnih pravic do zmogljivosti v skladu z 22. členom Uredbe
715/2009/ES.
(2) Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek
tudi odgovorna oseba operaterja prenosnega sistema, ki stori prekršek iz
prejšnjega odstavka.
144. člen
(prekrški za kršitve določb Uredbe 715/2009/ES)
(1) Z globo od 20.000 do 50.000 eurov se kaznuje za prekršek
operater prenosnega sistema, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik
posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1.
določa tarife, ki ovirajo trgovanje (drugi odstavek 13. člena Uredbe
715/2009/ES);
2.
ne nudi zagotovljene in prekinljive storitve dostopa do omrežja v skladu
z b) točko prvega odstavka 14. člena Uredbe 715/2009/ES;
3.
ne nudi uporabnikom omrežja dolgoročne in kratkoročne storitve dostopa
do omrežja v skladu s c) točko prvega odstavka 14. člena Uredbe 715/2009/ES;
4.
ne objavi ali ne izvaja nediskriminatornih in preglednih mehanizmov za
dodeljevanje zmogljivosti v skladu z drugim odstavkom 16. člena Uredbe
715/2009/ES;
5.
ne objavi podrobnih informacij glede storitev in pogojev za pridobitev
dejanskega dostopa do omrežja v skladu s prvim odstavkom 18. člena Uredbe
715/2009/ES;
6.
ne objavi primerne in podrobne informacije o oblikovanju in strukturi
tarif v skladu z drugim odstavkom 18. člena Uredbe 715/2009/ES;
7.
ne objavi informacije o tehničnih, pogodbenih in razpoložljivih
zmogljivostih za relevantne točke sistema v skladu s tretjim odstavkom 18.
člena Uredbe 715/2009/ES;
8.
ne razkrije zahtevanih informacij na smiseln, količinsko jasen, dostopen
in nediskriminatoren način v skladu s petim odstavkom 18. člena Uredbe
715/2009/ES;
9.
ne objavi podrobnih predhodnih in naknadnih informacij o ponudbi in
povpraševanju v skladu s šestim odstavkom 18. člena Uredbe 715/2009/ES.
(2) Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek
tudi odgovorna oseba operaterja prenosnega sistema, ki stori prekršek iz
prejšnjega odstavka.
145. člen
(prekrški za kršitve določb Uredbe 2017/1938/EU)
(1) Z globo od 5.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje
podjetje plinskega gospodarstva, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik
posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1.
ne izpolni obveznosti iz četrtega odstavka 5. člena Uredbe 2017/1938/EU;
2.
ne zagotovi standarda oskrbe s plinom zaščitenim odjemalcem v skladu s
prvim odstavkom 6. člena Uredbe 2017/1938/EU;
3.
v rokih ali po vsebini ne izvede ukrepov, ki jih nalaga veljavni načrt
preventivnih ukrepov, ki ga v skladu z 9. členom Uredbe 2017/1938/EU sprejme
pristojni organ;
4.
v rokih ali po vsebini ne izvede ukrepov, ki jih nalaga veljavni načrt
za izredne razmere, ki ga v skladu z 10. členom Uredbe 2017/1938/EU sprejme
pristojni organ;
5.
ob razglasitvi ene izmed kriznih stopenj pristojnemu organu ne
zagotavlja informacij v skladu s prvim in četrtim odstavkom 14. člena Uredbe
2017/1938/EU;
6.
pristojnemu organu ne priglasijo podrobnosti glede pogodb o dobavi plina
v skladu s šestim in sedmim odstavkom 14. člena Uredbe 2017/1938/EU.
(2) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz
prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost.
146. člen
(globa, izrečena v hitrem postopku)
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči
globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem
zakonom.
Zakon o oskrbi s plini – ZOP (Uradni list RS,
št. 204/21) vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
»XIII. POGLAVJE: PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
147. člen
(prekrškovni, inšpekcijski
in upravni postopki v teku)
Prekrškovni, inšpekcijski in upravni postopki, ki so se
začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
148. člen
(prvi načrti prilagoditve
za prevzem in prenos plinov obnovljivega ali nefosilnega izvora, vključno z
vodikom)
(1) Operater prenosnega sistema pripravi prvi načrt
prilagoditve sistema za prevzem in prenos plinov obnovljivega ali nefosilnega
izvora, vključno z vodikom, iz 7. člena tega zakona v okviru razvojnega načrta,
ki bo prvi po šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Distribucijski operaterji morajo pripraviti prvi načrt
prilagoditve sistema za prevzem in prenos plinov obnovljivega ali nefosilnega
izvora, vključno z vodikom, iz 7. člena tega zakona v 12 mesecih od uveljavitve
tega zakona.
149. člen
(prehodno obdobje za
uskladitev bilančnih pogodb)
Bilančne pogodbe, sklenjene do uveljavitve tega zakona, se
uskladijo s tem zakonom v šestih mesecih od sprejetja metodologije iz desetega
odstavka 120. člena tega zakona.
150. člen
(nadaljevanje izvajanja
dejavnosti operaterja prenosnega sistema)
(1) Pravna ali fizična oseba, ki na dan uveljavitve tega
zakona izvaja gospodarsko javno službo dejavnost operaterja prenosnega sistema,
nadaljuje izvajanje te javne službe v skladu s tem zakonom na podlagi odločbe o
podelitvi koncesije in koncesijske pogodbe, s katerima ji je bila podeljena ta
koncesija. Ta koncesijska pogodba velja kot koncesijska pogodba, sklenjena za
izvajanje gospodarske javne službe iz 19. člena tega zakona.
(2) Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe
dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina (Uradni
list RS, št. 97/04, 8/05, 8/07 in 17/14 – EZ-1) se še naprej uporablja kot
podzakonski predpis, izdan za izvajanje petega odstavka 20. člena tega zakona.
(3) Uredba o koncesiji za izvajanje gospodarske javne službe
dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina (Uradni
list RS, št. 109/04, 73/08, 111/08 in 17/14 – EZ-1) se še naprej uporablja kot
podzakonski predpis, izdan za izvrševanje drugega odstavka 21. člena tega
zakona.
(4) Certifikat operaterja prenosnega sistema zemeljskega
plina, izdan na podlagi 204. člena EZ-1, ki velja ob uveljavitvi tega zakona,
velja kot certifikat za opravljanje dejavnosti operaterja prenosnega sistema
plina iz 46. člena tega zakona.
(5) Sklep o imenovanju operaterja prenosnega sistema (UL C
št. 182 z dne 27. 6. 2013, str. 6) velja kot sklep o imenovanju operaterja
prenosnega sistema iz 51. člena tega zakona.
151. člen
(nadaljevanje izvajanja
dejavnosti operaterja distribucijskega sistema)
(1) Pravna ali fizična oseba, ki na dan uveljavitve tega
zakona izvaja gospodarsko javno službo dejavnost operaterja distribucijskega
sistema zemeljskega plina, nadaljuje izvajanje te javne službe v skladu s tem
zakonom na podlagi aktov in pogodb, na podlagi katerih izvaja to dejavnost ob
uveljavitvi tega zakona.
(2) Akti in pogodbe iz prejšnjega odstavka veljajo kot akti
in pogodbe iz četrtega ali petega odstavka 58. člena tega zakona.
152. člen
(veljavnost podzakonskih predpisov)
(1) Uredba o delovanju trga z zemeljskim plinom (Uradni list
RS, št. 61/16) še naprej velja kot akt, izdan za izvajanje devetega odstavka
80. člena tega zakona.
(2) Pravilnik o dostopu do podatkov o porabi zemeljskega
plina gospodinjskega odjemalca (Uradni list RS, št. 10/17) še naprej velja kot
akt, izdan za izvajanje tretjega odstavka 16. člena tega zakona.
153. člen
(veljavnost splošnih aktov
agencije)
Naslednji splošni akti agencije za izvrševanje javnih
pooblastil veljajo še naprej kot splošni akti za izvrševanje javnih pooblastil
za izvajanje tega zakona:
1.
Akt o načinu elektronskega posredovanja podatkov za primerjavo cenikov
ponudnikov elektrike in zemeljskega plina za gospodinjske in male poslovne
odjemalce (Uradni list RS, št. 69/14) še naprej velja kot splošni akt, izdan na
podlagi četrtega odstavka 14. člena tega zakona;
2.
Akt o metodologiji za pripravo in ocenitev naložbenega načrta operaterja
prenosnega sistema zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 9/15 in 16/18) še
naprej velja kot akt, izdan za izvajanje četrtega odstavka 106. člena tega
zakona;
3.
Akt o metodologiji za pripravo in ocenitev naložbenega načrta operaterja
distribucijskega sistema zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 9/15) še naprej
velja kot akt, izdan za izvajanje četrtega odstavka 106. člena tega zakona;
4.
Akt o obvezni vsebini sistemskih obratovalnih navodil za prenosni sistem
zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 17/15, 66/17) še naprej velja kot akt,
izdan za izvajanje petega odstavka 90. člena tega zakona;
5.
Akt o pravilih monitoringa kakovosti oskrbe z zemeljskim plinom (Uradni
list RS, št. 28/15) še naprej velja kot akt, izdan za izvajanje šestega
odstavka 113. člena tega zakona;
6.
Akt o obvezni vsebini sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski
sistem zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 61/15) še naprej velja kot akt,
izdan za izvajanje petega odstavka 90. člena tega zakona;
7.
Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja sistema
zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 21/18 in 48/21) še naprej velja kot akt,
izdan za izvajanje drugega odstavka 104. člena tega zakona;
8.
Akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za prenosni sistem
zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 20/19, 8/20, 85/20 in 48/21) še naprej
velja kot akt, izdan za izvajanje drugega odstavka 110. člena tega zakona;
9.
Akt o načrtu za izredne razmere pri oskrbi z zemeljskim plinom (Uradni
list RS, št. 97/20) še naprej velja kot akt, izdan za izvajanje prvega odstavka
118. člena tega zakona;
10.
Akt o načrtu preventivnih ukrepov pri oskrbi z zemeljskim plinom (Uradni
list RS, št. 97/20) še naprej velja kot akt, izdan za izvajanje prvega odstavka
118. člena tega zakona;
11.
Akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za distribucijski sistem
zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 21/18 in 48/21) še naprej velja kot akt,
izdan za izvajanje drugega odstavka 110. člena tega zakona.
154. člen
(rok za izdajo splošnih
aktov agencije)
Agencija izda splošne akte iz petega odstavka 6. člena,
drugega odstavka 12. člena, desetega odstavka 120. člena, četrtega odstavka
124. člena in tretjega odstavka 132. člena tega zakona v devetih mesecih od
uveljavitve tega zakona.
155. člen
(veljavnost splošnih aktov
operaterjev sistemov)
(1) Naslednji splošni akti operaterja prenosnega sistema
veljajo kot splošni akti za izvrševanje javnih pooblastil, izdani za izvajanje
tega zakona:
-
Sistemska obratovalna navodila za prenosni sistem zemeljskega plina
(Uradni list RS, št. 55/15, 80/17 in 152/20) veljajo še naprej kot splošni akt,
izdan za izvajanje drugega in četrtega odstavka 90. člena tega zakona;
-
Akt o določitvi tarifnih postavk omrežnine za prenosni sistem
zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 38/19) velja še naprej kot splošni akt,
izdan za izvajanje prvega in tretjega odstavka 111. člena tega zakona;
-
Pravila o postopku za dodeljevanje zmogljivosti prenosnega sistema za
vstopne in izstopne točke znotraj Republike Slovenije (Uradni list RS, št.
152/20) veljajo še naprej kot splošni akt, izdan za izvajanje šestega odstavka
82. člena tega zakona;
-
Pravila o pogojih in načinu razdelitve zmogljivosti na povezovalnih
točkah prenosnega sistema z dražbo, upravljanja prezasedenosti prenosnega
sistema in trgovanja z zmogljivostmi na sekundarnem trgu (Uradni list RS, št.
152/20) veljajo še naprej kot splošni akt, izdan za izvajanje šestega odstavka
82. člena tega zakona.
(2) Splošni akti operaterjev distribucijskega sistema o
tarifnih postavkah omrežnine za posamezni distribucijski sistem veljajo še
naprej kot splošni akti, izdani na podlagi prvega in tretjega odstavka 111.
člena tega zakona.
(3) Sistemska obratovalna navodila operaterjev
distribucijskega sistema za posamezni distribucijski sistem veljajo še naprej
kot splošni akti, izdani na podlagi drugega in četrtega odstavka 90. člena tega
zakona.
(4) Sistemska obratovalna navodila za zaprti distribucijski
sistem zemeljskega plina operaterjev zaprtega distribucijskega sistema
zemeljskega plina veljajo še naprej kot splošni akti, izdani na podlagi drugega
odstavka 72. člena ter drugega in četrtega odstavka 90. člena tega zakona.
156. člen
(uporaba EZ-1)
(1) Določbe prvega dela (Splošne določbe), šestega dela
(Agencija za energijo), osmega dela (Energetska infrastruktura) in devetega
dela (Druge skupne določbe) Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 –
uradno prečiščeno besedilo, 65/20, 158/20 – ZURE, 121/21 – ZSROVE in 172/21 –
ZOEE) se uporabljajo za področje urejanja tega zakona, razen če ta zakon
določenega vprašanja ne ureja drugače.
(2) Do uveljavitve zakona, ki bo urejal agencijo, se vsi
sklici na zakon, ki ureja agencijo, štejejo za sklice na Energetski zakon
(Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20, 158/20 – ZURE,
121/21 – ZSROVE in 172/21 – ZOEE).
157. člen
(prenehanje veljavnosti
nekaterih določb EZ-1)
V Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno
prečiščeno besedilo, 65/20, 158/20 – ZURE, 121/21 – ZSROVE in 172/21 – ZOEE):
1.
v 2. členu:
-
v prvem odstavku prenehata veljati druga in deseta alineja,
-
v drugem odstavku prenehata veljati druga in tretja alineja;
2.
preneha veljati 30. člen;
3.
preneha veljati tretji del: ZEMELJSKI PLIN, I. poglavje: SPLOŠNE
DOLOČBE, 1. oddelek: Uvodne določbe ter 158. in 159. člen, 2. oddelek: Naloge v
javnem interesu in izvajanje gospodarske javne službe ter 160. člen, 3.
oddelek: Varstvo odjemalcev in potrošnikov, 1. pododdelek: Splošne določbe o
varstvu odjemalcev ter 161. do 165. člen, 2. pododdelek: Zagotavljanje
zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom ter 166. do 169. člen, 3. pododdelek:
Posebne določbe o varstvu gospodinjskih in malih poslovnih odjemalcev ter
drugih uporabnikov sistema ter 170. do 173., 175. in 176. člen, II. poglavje:
PRENOS, SKLADIŠČENJE IN UZP, 1. oddelek: Gospodarska javna služba dejavnost
operaterja prenosnega sistema ter 177. do 181. člen, 2. oddelek: Ločevanje
prenosnih sistemov in operaterjev prenosnih sistemov, 1. pododdelek: Lastniška
ločitev ter 182. do 188. člen, 2. pododdelek: Neodvisni operater prenosnega
sistema ter 189. do 203. člen, 3. pododdelek: Certificiranje in imenovanje
operaterja prenosnega sistema ter 204. do 210. člen, 3. oddelek: Operaterji
skladiščnih sistemov in sistemov UZP ter 211. do 213. člen, 4. oddelek:
Zaupnost podatkov za operaterje prenosnih sistemov, skladiščnih sistemov in
sistemov za UZP in za lastnike prenosnih sistemov ter 214. in 215. člen, III.
poglavje: DISTRIBUCIJA, 1. oddelek: Gospodarska javna služba dejavnost
operaterja distribucijskega sistema ter 216. do 220. člen, 2. oddelek:
Ločevanje operaterjev distribucijskih sistemov ter 221. do 224. člen, 3.
oddelek: Zaupnost podatkov za operaterje distribucijskih sistemov ter 225.
člen, 4. oddelek: Zaprti distribucijski sistemi ter 226. do 233. člen, IV.
poglavje: LOČEVANJE IN PREGLEDNOST RAČUNOVODSKIH IZKAZOV ter 234. do 237. člen,
V. poglavje: DOSTOP DO SISTEMA, 1. oddelek: Organiziranje dostopa do sistema,
1. pododdelek: Splošne določbe o dostopu do prenosnega in distribucijskega
sistema ter 238. do 240. člen, 2. pododdelek: Dostop do prenosnega sistema
zemeljskega plina ter 241. do 246. člen, 3. pododdelek: Dostop do
distribucijskega sistema zemeljskega plina ter 247. do 249. člen, 2. oddelek:
Omrežnina za prenosni in distribucijski sistem, 1. pododdelek: Regulativni
okvir ter 250. do 255. člen, 2. pododdelek: Tarifa za uporabo sistema zemeljskega
plina ter 256. in 257. člen, 3. pododdelek: Posebne določbe o zagotavljanju
kakovosti na prenosnem in distribucijskem sistemu zemeljskega plina ter 258. do
260. člen, 3. oddelek: Izvzetje za novo infrastrukturo ter 261. do 265. člen,
VI. poglavje: DRUGE DOLOČBE, 1. oddelek: Neposredni plinovodi ter 266. in 267.
člen, 2. oddelek: Sistemska obratovalna navodila in tehnična varnost
obratovanja ter 268. in 269. člen, 3. oddelek: Priključevanje na sistem in
možnost odklopa uporabnika sistema ter 270. do 277. člen, 4. oddelek:
Odstopanja v zvezi z obveznostmi »vzemi ali plačaj« ter 278. in 279. člen, 5.
oddelek: Evidence ter 280. in 281. člen, 6. oddelek: Mednarodne pogodbe na
področju zemeljskega plina ter 281.a člen;
4.
v 451. členu preneha veljati četrti odstavek;
5.
v 485.a členu preneha veljati drugi odstavek;
6.
prenehajo veljati 491., 499. in 500. člen.
158. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
oskrbi s plini – ZOP-A (Uradni list RS, št. 121/22) vsebuje naslednje prehodne in končni
določbi:
»PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI
14. člen
(rok za izdajo splošnega
akta agencije, rok za prvo določitev dobavitelja nadomestne oskrbe, rok za
vzpostavitev enotnega informacijskega sistema in rok za objavo cene plina za
osnovno oskrbo)
(1) Agencija sprejme splošni akt iz devetega odstavka novega
18.a člena zakona najpozneje v tridesetih dneh od uveljavitve tega zakona.
(2) Agencija prvič določi dobavitelja nadomestne oskrbe
skladno s petim odstavkom novega 18.a člena zakona najpozneje v petnajstih dneh
od uveljavitve splošnega akta iz devetega odstavka novega 18.a člena zakona, in
sicer za obdobje najmanj enega leta.
(3) Operater prenosnega sistema vzpostavi enoten
informacijski sistem iz novega 80.a člena zakona najpozneje v treh mesecih od
uveljavitve tega zakona.
(4) Dobavitelji plina morajo skladno s drugim odstavkom
novega 80.b člena zakona objaviti ceno plina za osnovno oskrbo s plinom
najpozneje v osmih dneh od uveljavitve tega zakona.
15. člen
(začetek uporabe določb v
zvezi s prenosom pristojnega organa)
Določbe spremenjenega 116. člena, spremenjenega prvega
odstavka 118. člena in spremenjenega petega odstavka 121. člena
zakona se začnejo uporabljati 1. maja 2023. Do takrat se uporablja
116. člen, prvi odstavek 118. člena in peti odstavek 121. člena
Zakona o oskrbi s plini (Uradni list RS, št. 204/21).
16. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.