Opozorilo: Besedilo osnovnega predpisa
ZAKON
O OMEJITVI IN PORAZDELITVI VALUTNEGA TVEGANJA MED
KREDITODAJALCI IN KREDITOJEMALCI KREDITOV V ŠVICARSKIH FRANKIH (ZOPVTKK)
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja razmerja med kreditodajalci in kreditojemalci
ali kreditojemalkami ter poroki (v nadaljnjem besedilu: kreditojemalci), ki so
v obdobju od 28. junija 2004 do 31. decembra 2010 sklenili kreditno
pogodbo, nominirano v švicarskih frankih ali z valutno klavzulo v švicarskih
frankih.
2. člen
(pomen izrazov)
V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1.
kreditodajalec je kreditna institucija, ki je v času med
28. junijem 2004 in 31. decembrom 2010 s kreditojemalcem sklenila
kreditno pogodbo, ki je nominirana v švicarskih frankih ali z valutno klavzulo v
švicarskih frankih (v nadaljnjem besedilu: kreditodajalec);
2.
kreditojemalec ali kreditojemalka je fizična oseba, ki je za namen izven
svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti sklenila kreditno pogodbo iz 5. točke
tega člena (v nadaljnjem besedilu: kreditojemalec);
3.
porok ali porokinja je fizična oseba, ki se je s pogodbo zavezala, da bo
izpolnila veljavno in zapadlo obveznost kreditojemalca, če ta tega ne bi storil
(v nadaljnjem besedilu: porok);
4.
prevzemnik ali prevzemnica terjatve je fizična ali pravna oseba, ki je
na podlagi pogodbe o odstopu terjatve prevzela terjatev iz kreditne pogodbe iz
5. točke tega člena (v nadaljnjem besedilu: prevzemnik terjatve);
5.
kreditna pogodba v CHF je pogodba, s katero je kreditodajalec
kreditojemalcu dal kredit v obliki posojila, odloga plačila ali podobnega
finančnega dogovora, nominirana v švicarskih frankih ali z valutno klavzulo v
švicarskih frankih in je bila sklenjena v obdobju od 28. junija 2004 do
31. decembra 2010 (v nadaljnjem besedilu: kreditna pogodba v CHF);
6.
pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij je sporazum med kreditodajalcem
in kreditojemalcem, s katerim se v kreditno pogodbo v CHF vnaša določba o
valutni kapici;
7.
valutna kapica je s tem zakonom določen obseg najvišje dopustne
spremembe valutnega tečaja in je izražena v odstotku spremembe tečaja glede na
tečaj na dan črpanja kredita (v nadaljnjem besedilu: valutna kapica); valutna
kapica omejuje vpliv spremembe tečaja na višino anuitete in na skupni znesek
preostanka kredita;
8.
odgovorna oseba kreditodajalca pomeni odgovorno osebo, kot je določena v
15. členu Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno
prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16,
15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US).
3. člen
(obvezna uporaba tega zakona)
Ta zakon se uporablja za vse kreditne pogodbe v CHF, ki so
bile sklenjene v obdobju od 28. junija 2004 do 31. decembra 2010, ne
glede na trenutno stanje kredita, ne glede na to, ali je pogodba prenehala ter
ne glede na to, ali je bila terjatev iz kreditne pogodbe v CHF odprodana.
4. člen
(prenova pogodbe)
(1) Kreditodajalec mora v roku 60 dni od uveljavitve tega
zakona za vse kreditne pogodbe v CHF, skladno z metodologijo, določeno v
5. členu tega zakona, pripraviti naslednjo dokumentacijo:
-
predlog pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij v obliki aneksa k
veljavni kreditni pogodbi v CHF oziroma v obliki nove pogodbe, v primeru da je
kreditna pogodba v CHF prenehala veljati (v nadaljevanju: pogodba o ureditvi
medsebojnih razmerij),
-
nov amortizacijski načrt,
-
izračun preostanka dolga.
(2) Kreditodajalec mora dokumentacijo iz prvega odstavka tega
člena vročiti kreditojemalcu s priporočeno pošiljko s povratnico najkasneje v
roku 75 dni. Če naslovnik pošiljke ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila
vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika opozoriti
ob vročanju. Po preteku tega roka vročevalec pusti pošiljko v hišnem oziroma
izpostavljenem predalčniku naslovnika.
(3) Kreditojemalca ne smejo bremeniti nobeni stroški v zvezi
s pripravo dokumentacije iz prvega odstavka tega člena.
(4) Morebitne notarske stroške in stroške vpisa v zemljiško
knjigo, povezane s pogodbo o uskladitvi medsebojnih razmerij, nosi
kreditodajalec, razen če iz novega izračuna sledi, da je kredit poplačan. V tem
primeru stroški izbrisa hipoteke bremenijo kreditojemalca.
(5) Kreditodajalec ne sme pogojevati podpisa pogodbe o
ureditvi medsebojnih razmerij po tem zakonu z drugimi spremembami pogodbenih
pogojev.
5. člen
(metodologija izračuna valutne kapice)
(1) Kreditodajalec je dolžan v predlog pogodbe o ureditvi
medsebojnih razmerij vključiti določbo, s katero se v pogodbeno razmerje vnaša
omejitev valutnega tveganja z valutno kapico.
(2) Valutna kapica se aktivira, ko zaradi spremembe
menjalnega tečaja znesek preostanka kredita za več kot 10 % odstopa od zneska
preostanka kredita, izračunanega po tečaju na dan črpanja kredita, ali ko
zaradi spremembe menjalnega tečaja višina anuitete za več kot 10 % odstopa od
vrednosti anuitete, izračunane po tečaju na dan črpanja kredita. V času
aktivacije valutne kapice se vrednost posamezne anuitete in drugih plačil
obračunava po vrednosti, pri kateri se aktivira valutna kapica. Kadar je
menjalni tečaj v območju valutne kapice, se plačila obračunajo po menjalnem
tečaju Banke Slovenije na dan plačila.
(3) Pri pripravi novega amortizacijskega načrta in izračuna
preostanka dolga iz prvega odstavka 4. člena tega zakona se prejeta
plačila anuitet, ki presegajo anuitete, izračunane z upoštevanjem valutne
kapice, vračunavajo po vrstnem redu tako, da se s plačili poravnavajo anuitete
po vrstnem redu zapadlosti.
(4) Iz amortizacijskega načrta iz prvega odstavka
4. člena tega zakona mora biti za vsak obrok razvidna višina prvotnega
obroka brez upoštevanja valutne kapice, višina novega obroka z upoštevanjem
valutne kapice, znesek preplačila glede na novo obračunano vrednost, znesek
plačanih zamudnih obresti, znesek preračunanih zamudnih obresti glede na
razliko med zneskom plačila na dan zapadlosti obroka in višino zapadlega obroka
z upoštevanjem valutne kapice. Kreditodajalec pri pripravi novega
amortizacijskega načrta upošteva zamudne obresti, če znesek plačil do trenutka
nastanka zamude ne zadošča za pokritje zamujenega obroka. V primeru preplačila
je kreditodajalec dolžan kreditojemalcu obračunati in povrniti zamudne obresti,
ki tečejo od dneva nastanka preplačila do dneva izplačila preplačila.
6. člen
(vpliv preračuna na nadaljevanje pogodbenega razmerja)
(1) Če iz amortizacijskega načrta, pripravljenega skladno z
metodologijo, določeno v 5. členu tega zakona, izhaja, da je obveznost iz
kreditne pogodbe v CHF v celoti poplačana, mora kreditodajalec v roku 30 dni od
prejema s strani kreditojemalca podpisane pogodbe o ureditvi medsebojnih
razmerij kreditojemalcu vrniti morebitno preplačilo. Če je bil kredit zavarovan
s hipoteko, je kreditodajalec dolžan kreditojemalcu v istem roku izročiti
zemljiškoknjižno dovolilo za izbris hipoteke.
(2) Če iz amortizacijskega načrta, pripravljenega skladno z
metodologijo, določeno v 5. členu tega zakona, izhaja, da obveznost iz
kreditne pogodbe v CHF ni bila poplačana v celoti, se pogodbeno razmerje
nadaljuje skladno s pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij in novim
amortizacijskim načrtom.
7. člen
(odpovedane pogodbe)
(1) Če je bila kreditna pogodba v CHF odpovedana s strani
kreditodajalca, je kreditodajalec dolžan za obdobje veljavnosti kreditne
pogodbe v CHF izdelati nov amortizacijski načrt, skladno z metodologijo,
določeno v 5. členu tega zakona, in pripraviti predlog pogodbe o ureditvi
medsebojnih razmerij.
(2) Če anuitete, ki so bile plačane v času veljavnosti
kreditne pogodbe v CHF, ne zadoščajo za poplačilo obveznosti iz kreditne
pogodbe v CHF v celoti, se kreditodajalec in kreditojemalec lahko dogovorita,
da se preostali dolg poplača pod pogoji iz kreditne pogodbe ob upoštevanju
valutne kapice, določene skladno s tem zakonom.
(3) Če anuitete, ki so bile plačane v času veljavnosti
kreditne pogodbe v CHF, presegajo znesek po izračunu z upoštevanjem valutne
kapice, se presežek obravnava kot plačilo preostanka dolga po odpovedani
pogodbi, kreditodajalec in kreditojemalec pa se lahko dogovorita tudi drugače.
(4) Če anuitete, ki so bile plačane v času veljavnosti
kreditne pogodbe v CHF, presegajo dolg iz odpovedane kreditne pogodbe v CHF,
mora kreditodajalec v roku 30 dni od prejema s strani kreditojemalca podpisane
pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij kreditojemalcu vrniti preplačilo. Če je
bil kredit zavarovan s hipoteko, je kreditodajalec dolžan kreditojemalcu v istem
roku izročiti zemljiškoknjižno dovolilo za izbris hipoteke.
(5) Če teče postopek izterjave, je kreditodajalec v primerih
iz tretjega in četrtega odstavka tega člena dolžan nemudoma obvestiti sodišče o
spremembi izterjevanega zneska in ustrezno prilagoditi zahtevek.
8. člen
(ravnanje v primeru odprodanih terjatev)
(1) Če je bila terjatev iz kreditne pogodbe v CHF odprodana,
je kreditodajalec dolžan za obdobje do prenosa terjatve na prevzemnika izdelati
nov amortizacijski načrt skladno z metodologijo, določeno v 5. členu tega
zakona in pripraviti predlog pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij.
(2) Če plačane anuitete ter druga plačila v času do prenosa
terjatve presegajo znesek po izračunu z upoštevanjem valutne kapice, mora
kreditodajalec presežek vrniti kreditojemalcu v roku 30 dni od prejema
podpisane pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij in v istem roku
kreditojemalcu vrniti obojestransko podpisano pogodbo.
(3) Če prevzemnik terjatve izkazuje odprto terjatev do
kreditojemalca, se lahko kreditodajalec in prevzemnik dogovorita, da se znesek
odprte terjatve zmanjša za ugotovljeno višino preplačil. O tem je
kreditodajalec dolžan obvestiti kreditojemalca in mu predložiti dokazila o
zmanjšanju dolga pri prevzemniku dolga. V tem primeru se o plačilu zamudnih obresti
dogovorita prevzemnik terjatve in kreditodajalec, pri čemer kreditojemalca ne
smejo bremeniti zamudne obresti, ki so obračunane na obroke, ki se poplačajo iz
presežka.
9. člen
(upoštevanje porokov pri kreditu)
Če je obveznosti iz kreditne pogodbe v CHF plačeval tudi
porok, je kreditodajalec dolžan pri vračilu morebitnih preplačil prednostno
poplačati poroka.
10. člen
(sodni postopki)
(1) Zakon ne odreka pravice do sodnega varstva nobeni
pogodbeni stranki.
(2) Če kreditojemalec sprejme ponujeno pogodbo o ureditvi
medsebojnih razmerij in v roku 30 dni od prejema obojestransko podpisane
pogodbe umakne tožbo, mu je kreditodajalec dolžan povrniti vse stroške sodnega
postopka, ki so nastali do uveljavitve tega zakona, vključno s sodno takso.
Kreditojemalec je ob umiku tožbe dolžan kreditodajalcu predložiti zahtevek z
zbirnikom stroškov, kreditodajalec pa je dolžan vse priglašene stroške
kreditojemalcu povrniti v roku 30 dni od prejema sklepa o ustavitvi postopka.
11. člen
(poročanje in nadzor)
(1) Nadzor nad izvajanjem tega zakona opravlja Banka
Slovenije, ki je hkrati tudi prekrškovni organ.
(2) Kreditodajalec je dolžan enkrat mesečno, najkasneje do
10. v mesecu za pretekli mesec, Banki Slovenije poročati o pripravljenih in
podpisanih pogodbah o ureditvi medsebojnih razmerij vse dokler ne obravnava in
zaključi vseh kreditnih pogodb v CHF.
(3) Banka Slovenije ob vsakokratni zaznani kršitvi določb
tega zakona izda odločbo in določi globo, skladno z 12. členom tega
zakona, ter rok za odpravo kršitve, ki ne sme biti krajši od 8 in ne daljši od
30 dni.
12. člen
(kazenske določbe)
(1) Z globo od 50.000 do 125.000 eurov za vsak posamezni
prekršek se kaznuje kreditodajalec, če:
-
ne pripravi novega amortizacijskega načrta skladno z metodologijo,
določeno v 5. členu tega zakona, in aneksa oziroma pogodbe o uskladitvi
medsebojnih razmerij;
-
kreditojemalcu ne vrne preplačil v roku 30 dni od prejema s strani
kreditojemalca podpisanega aneksa oziroma ponujene pogodbe o uskladitvi
medsebojnih razmerij;
-
kreditojemalcu v roku iz prejšnje alineje ne vrne obojestransko
podpisanega aneksa oziroma pogodbe o uskladitvi medsebojnih razmerij;
-
kreditojemalcu ne vrne vseh priglašenih stroškov, vključno s sodno
takso, v roku 30 dni od prejema sklepa sodišča o ustavitvi sodnega postopka.
(2) Odgovorna oseba kreditodajalca se za vsak posamezni
prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 4.000 do 10.000
eurov.
(3) Če kreditodajalec v postavljenem roku ne odpravi
nepravilnosti, ugotovljene z odločbo iz tretjega odstavka prejšnjega člena, se
mu izreče nova globa v dvakratni višini predhodno izrečene globe.
(4) Če kreditodajalec v več kot desetih primerih v
postavljenem roku ne odpravi nepravilnosti, ugotovljenih z odločbo iz tretjega
odstavka prejšnjega člena, Banka Slovenije na podlagi 4. točke drugega odstavka
263. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15, 44/16 –
ZRPPB, 77/16 – ZCKR, 41/17, 77/18 – ZTFI-1, 22/19 – ZIUDSOL in 44/19 – odl. US)
zoper njega začne postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih
storitev.
13. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 450-05/21-4/42
Ljubljana, dne 2. februarja 2022
EPA 1797-VIII
Državni zbor
Republike Slovenije
Tina Heferle
podpredsednica