Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o ustavnem sodišču
obsega:
-
Zakon o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 z dne 18. 3. 1994),
-
Zakon o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike
mednarodnih sodišč – ZPKSMS (Uradni list RS, št. 64/01 z dne 3. 8. 2001),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustavnem sodišču – ZUstS-A
(Uradni list RS, št. 51/07 z dne 8. 6. 2007),
-
Zakon o ustavnem sodišču – uradno prečiščeno besedilo – ZUstS-UPB1
(Uradni list RS, št. 64/07 z dne 16. 7. 2007),
-
Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o ustavnem sodišču – ZUstS-B
(Uradni list RS, št. 109/12 z dne 31. 12. 2012),
-
Zakon o dopolnitvi Zakona o ustavnem sodišču – ZUstS-C (Uradni list RS,
št. 23/20 z dne 14. 3. 2020),
-
Zakon o spremembah Zakona o ustavnem sodišču – ZUstS-D (Uradni list RS,
št. 92/21 z dne 8. 6. 2021).
ZAKON
o ustavnem sodišču
(neuradno prečiščeno besedilo št. 6)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) Ustavno sodišče je najvišji organ
sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in
temeljnih svoboščin.
(2) Ustavno sodišče je v razmerju do
drugih državnih organov samostojen in neodvisen državni organ.
(3) Odločbe ustavnega sodišča so
obvezne.
2. člen
(1) Sedež ustavnega sodišča je v
Ljubljani.
(2) Svojo organizacijo in delo ureja
ustavno sodišče s poslovnikom in drugimi splošnimi akti.
3. člen
(1) Delo ustavnega sodišča je javno v
skladu s tem zakonom.
(2) Ustavno sodišče z namenom odločanja o
zadevah iz svoje pristojnosti zbira in obdeluje osebne podatke o udeleženkah
oziroma udeležencih (v nadaljnjem besedilu: udeleženec) v postopku oziroma
podatke, katere mu sporočijo udeleženci ali državni organi, organi lokalnih
skupnosti ali nosilci javnih pooblastil za potrebe odločanja ustavnega sodišča.
(3) Glede obdelave in varstva osebnih
podatkov iz prejšnjega odstavka ustavno sodišče uporablja zakon, ki ureja
varstvo osebnih podatkov.
4. člen
(1) Udeleženci v postopku pred
ustavnim sodiščem imajo pravico vpogleda v spis ves čas, ko teče postopek,
druge osebe pa, če jim to dovoli predsednica oziroma
predsednik ustavnega sodišča (v nadaljnjem besedilu: predsednik ustavnega
sodišča).
(2) Zoper odklonitev vpogleda v spis
je v roku 3 dni od vročitve sklepa dovoljen ugovor. O ugovoru odloči ustavno
sodišče na nejavni seji.
5. člen
Državni organi, organi lokalnih skupnosti
in nosilci javnih pooblastil morajo dajati ustavnemu sodišču na njegovo zahtevo
podatke, spise in listine na vpogled, sodišča pa tudi pravno pomoč.
6. člen
(1) O vprašanjih postopka, ki niso urejena
s tem zakonom, ustavno sodišče glede na pravno naravo zadeve smiselno uporablja
določbe zakonov, ki urejajo postopke pred sodišči.
(2) Ustavno sodišče s poslovnikom
podrobneje uredi pravila postopka, določena z zakonom.
7. člen
(1) Ustavno
sodišče imenuje generalno sekretarko oziroma generalnega sekretarja ustavnega
sodišča (v nadaljnjem besedilu: generalni sekretar), ki opravlja naloge,
določene s tem zakonom in poslovnikom ustavnega sodišča.
(2) Ustavno
sodišče imenuje svetovalce ustavnega sodišča izmed pravnih in drugih
strokovnjakov.
(3) Ustavno
sodišče lahko sprejema pripravnike v skladu z zakonom.
8. člen
(1) Sredstva za delo ustavnega sodišča
določi državni zbor na predlog ustavnega sodišča in so sestavni del proračuna
Republike Slovenije.
(2) O porabi sredstev iz prejšnjega
odstavka odloča ustavno sodišče.
(3) Nadzor nad uporabo sredstev iz
prvega odstavka tega člena opravlja računsko sodišče.
II. PREDSEDNIK IN SODNIKI USTAVNEGA SODIŠČA
9. člen
Za sodnico oziroma
sodnika ustavnega sodišča (v nadaljnjem besedilu: sodnik ustavnega sodišča) je lahko izvoljen državljan Republike Slovenije, ki je pravni
strokovnjak in je star najmanj 40 let.
10. člen
(1) Predsednika ustavnega sodišča
izvolijo sodniki ustavnega sodišča izmed sebe s tajnim glasovanjem za dobo treh
let. Volitve morajo biti opravljene pred iztekom mandata prejšnjega predsednika
ustavnega sodišča.
(2) V
odsotnosti nadomešča predsednika ustavnega sodišča podpredsednica oziroma
podpredsednik ustavnega sodišča (v nadaljnjem besedilu: podpredsednik ustavnega
sodišča), ki se izvoli za dobo in na način, določena v prejšnjem odstavku.
11. člen
Predsednik ustavnega sodišča obvesti predsednico oziroma predsednika republike
(v nadaljnjem besedilu: predsednik republike) in
državni zbor o izteku mandata sodnika ustavnega sodišča najpozneje 6 mesecev pred iztekom mandata.
12. člen
(1) Predsednik Republike Slovenije
objavi v 30 dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega člena v Uradnem listu
Republike Slovenije poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za sodnika
ustavnega sodišča.
(2) Predloge je treba poslati v roku,
ki ne sme biti krajši od 30
dni, v primeru predčasnega prenehanja mandata pa ne krajši od 15 dni po objavi
poziva. Predlogi morajo biti obrazloženi, posebej mora biti priloženo pisno
soglasje možnega kandidata, da je kandidaturo pripravljen sprejeti.
13. člen
(1) Predsednik republike predlaga
kandidate za prosta mesta sodnikov ustavnega sodišča izmed možnih kandidatov,
ki so predlagani na način iz prejšnjega člena, lahko pa predlaga tudi druge
kandidate.
(2) Predsednik republike lahko
predlaga tudi več kandidatov kot je prostih mest sodnikov ustavnega sodišča.
Vsak predlog kandidature mora biti obrazložen, priloženo mora biti tudi pisno
soglasje kandidata.
14. člen
(1) Sodnika ustavnega sodišča izvoli
državni zbor s tajnim glasovanjem z večino glasov vseh poslancev.
(2) Če sodnik
ustavnega sodišča ni izvoljen, predsednik republike najpozneje v 14 dneh po
dnevu glasovanja v državnem zboru izvede nov postopek po 12. členu tega zakona
ali v istem roku za prosta mesta sodnikov ustavnega sodišča predlaga kandidate
izmed kandidatov, ki so se prijavili na prejšnji poziv, ali druge kandidate po
prvem odstavku 13. člena tega zakona.
(3) Če sodnik ustavnega sodišča tudi na
podlagi novega predloga ni izvoljen, se volitve opravijo na podlagi novega
postopka po 12. členu tega zakona, s tem da predsednik republike poziv objavi
najpozneje v osmih dneh po dnevu glasovanja v državnem zboru. Rok za zbiranje
predlogov možnih kandidatov ne sme biti krajši od 15 dni po objavi poziva.
(4) Če je
predsednik republike predlagal več kandidatov, kot se voli sodnikov ustavnega
sodišča, se vrstni red kandidatov na glasovnici določi z žrebom. Če noben
kandidat ni dobil predpisane večine ali če je bilo izvoljenih premalo sodnikov,
se volitve ponovijo med kandidati, ki so dobili največ glasov. Glasuje se o
toliko kandidatih, kot je potrebno izvoliti sodnikov ustavnega sodišča. Če tudi
na ponovljenih volitvah ni izvoljeno toliko kandidatov, kot je potrebno
izvoliti sodnikov ustavnega sodišča, se za prosta mesta sodnikov ustavnega
sodišča opravijo nove volitve na podlagi novih kandidatur.
(5) Do
začetka glasovanja lahko kandidat odstopi od kandidature.
15. člen
Po izvolitvi poda sodnik ustavnega sodišča
pred državnim zborom naslednjo prisego:
"Prisegam, da bom sodil po ustavi in
zakonu in po svoji vesti in si z vsemi svojimi močmi prizadeval za ustavnost in
zakonitost ter za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin".
16. člen
(1) Funkcija sodnika ustavnega sodišča
ni združljiva:
-
s funkcijami v državnih organih, v organih lokalnih skupnostih, v
organih političnih strank in v organih sindikatov,
-
z delom v državnih organih, v organih lokalnih skupnostih in pri
nosilcih javnih pooblastil,
-
s članstvom v organih vodenja in nadzora gospodarskih družb, zavodov in
zadrug,
-
z opravljanjem poklica ali pridobitne dejavnosti, razen dejavnosti
visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca.
(2) Z dnem začetka izvrševanja
funkcije ustavnega sodnika preneha sodniku ustavnega sodišča funkcija ali delo
iz prve oziroma druge alinee prejšnjega odstavka.
(3) Najpozneje v treh mesecih od dneva
izvolitve mora izvoljeni sodnik ustavnega sodišča prenehati z opravljanjem
dejavnosti iz tretje oziroma četrte alinee prvega odstavka tega člena. Če tega ne stori, mu preneha funkcija sodnika
ustavnega sodišča.
17. člen
(1) Izvoljeni sodnik ustavnega sodišča
začne izvrševati funkcijo ustavnega sodnika po dani prisegi.
(2) Če prejšnjemu sodniku mandatna
doba še ni potekla, začne izvoljeni sodnik ustavnega sodišča izvrševati
funkcijo ustavnega sodnika z dnem izteka mandatne dobe prejšnjega sodnika.
(3) V primeru iz tretjega odstavka
prejšnjega člena začne izvoljeni sodnik ustavnega sodišča izvrševati funkcijo
ustavnega sodnika z dnem prenehanja opravljanja nezdružljive dejavnosti.
17.a člen
(1) Če predsednik republike hkrati predlaga
kandidate za več prostih mest sodnikov ustavnega sodišča, ki se jim izteče
mandat na isti dan, pa državni zbor ne izvoli kandidatov za vsa prosta mesta,
se v primeru, ko izvolitev novih sodnikov pred iztekom mandata prejšnjih
sodnikov ni več mogoča, določi z žrebom, kateri izmed sodnikov, ki se jim
mandatna doba izteka, bodo po izteku mandata opravljali funkcijo sodnika do
izvolitve novih sodnikov.
(2) Žreb iz prejšnjega odstavka se izvede
na seji ustavnega sodišča na način, določen s poslovnikom ustavnega sodišča, ob
navzočnosti predsednice oziroma predsednika državnega zbora (v nadaljnjem
besedilu: predsednik državnega zbora).
(3) Žreb se opravi najpozneje deset dni
pred iztekom mandata sodnika ustavnega sodišča, če to ni mogoče, pa najkasneje
naslednji dan, ko je znan izid volitev v državnem zboru.
(4) Po opravljenem postopku žreba iz
prejšnjih odstavkov ustavno sodišče v Uradnem listu Republike Slovenije objavi
osebno ime sodnika ustavnega sodišča, ki nadaljuje z opravljanjem funkcije.
18. člen
(1) Sodniki
ustavnega sodišča uživajo enako imuniteto kot poslanci državnega zbora.
(2) Državni
zbor odloči o zahtevi pristojnega organa za začetek kazenskega postopka zoper
sodnika ustavnega sodišča po predhodnem mnenju ustavnega sodišča najpozneje v
30 dneh od dneva vložitve zahteve. Ustavno sodišče mora dati predhodno mnenje v
roku osmih dni od dneva, ko je seznanjeno z zahtevo pristojnega organa za
začetek kazenskega postopka.
19. člen
(1) Državni zbor na predlog predsednika
republike predčasno razreši sodnika ustavnega sodišča v primerih, ki jih določa
ustava.
(2) O nastanku primera iz prejšnjega
odstavka predsednik ustavnega sodišča obvesti predsednika republike.
(3) Če sodnik ustavnega sodišča sam zahteva
razrešitev, pošlje predsednik ustavnega sodišča njegovo zahtevo predsedniku
republike. Predsednik republike predlaga razrešitev ustavnega sodnika državnemu
zboru, ki sodnika ustavnega sodišča razreši z dnem, ki ga predlaga sodnik
ustavnega sodišča.
(4) Ob razrešitvi sodnika ustavnega sodišča
zaradi pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje s kaznijo odvzema prostosti ali
zaradi trajne izgube delovne zmožnosti za opravljanje funkcije sodniku
ustavnega sodišča preneha mandat naslednji dan po objavi odločitve o razrešitvi
v Uradnem listu Republike Slovenije.
20. člen
(1) Sodniku ustavnega sodišča pripada
službeno oblačilo, to je sodniška toga.
(2) Vrste službenih oblačil in način
nošenja predpiše ustavno sodišče s poslovnikom.
III. PRISTOJNOSTI USTAVNEGA SODIŠČA
21. člen
(1) Ustavno sodišče odloča:
-
o skladnosti zakonov z ustavo,
-
o skladnosti zakonov in drugih predpisov z ratificiranimi mednarodnimi
pogodbami in s splošnimi načeli mednarodnega prava,
-
o skladnosti podzakonskih predpisov z ustavo in z zakoni,
-
o skladnosti predpisov lokalnih skupnosti z ustavo in z zakoni,
-
o skladnosti splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, z
ustavo, zakoni in podzakonskimi predpisi,
-
o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih
svoboščin s posamičnimi akti,
-
o sporih glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi in med
samimi lokalnimi skupnostmi,
-
o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi,
-
o sporih o pristojnostih med državnim zborom, predsednikom republike in
vlado,
-
o odgovornosti predsednika republike iz 109. člena ustave in predsednika
vlade ter ministrov iz 119. člena ustave,
-
o protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank,
-
o pritožbah v postopku potrditve poslanskih mandatov,
-
v drugih zadevah, ki so mu naložene z zakoni.
(2) V postopku ratifikacije mednarodne
pogodbe ustavno sodišče izreka mnenje o njeni skladnosti z ustavo na način, ki
ga določa ta zakon.
(3) Pri odločanju o zadevah iz
pristojnosti iz prve do pete alinee prvega odstavka tega člena odloča ustavno
sodišče tudi o ustavnosti in zakonitosti postopkov, po katerih so bili ti akti
sprejeti.
21.a člen
(1) Vloge, naslovljene na ustavno sodišče,
za katere po določbah prejšnjega člena ni pristojno ustavno sodišče, rešuje
generalni sekretar ustavnega sodišča.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka
generalni sekretar pojasni vložniku, zakaj vloge ni mogoče uvrstiti med zadeve,
o katerih je pristojno odločati ustavno sodišče, in navede pogoje, pod katerimi
je mogoče v skladu z določbami zakona sprožiti postopek pred ustavnim sodiščem.
(3) Generalni sekretar ustavnega sodišča
odgovarja s pojasnili tudi na pritožbe in ugovore zoper odločitve ustavnega
sodišča ter na vloge, glede katerih tako sklene ustavno sodišče.
IV. OCENA USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI PREDPISOV IN SPLOŠNIH
AKTOV, IZDANIH ZA IZVRŠEVANJE JAVNIH POOBLASTIL
1. Zahteva in pobuda za začetek
postopka
22. člen
(1) Postopek za oceno ustavnosti in
zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih
pooblastil, se začne z vložitvijo pisne zahteve predlagatelja oziroma s sklepom
ustavnega sodišča o sprejetju pobude za začetek postopka.
(2) Ocena ustavnosti in zakonitosti
predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, obsega
tudi oceno skladnosti zakonov in drugih predpisov z ratificiranimi mednarodnimi
pogodbami in s splošnimi načeli mednarodnega prava.
23. člen
(1) Sodišče, ki pri odločanju meni, da je
zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek
in z zahtevo začne postopek za oceno njegove ustavnosti.
(2) Če vrhovno sodišče meni, da je zakon
ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek v
vseh zadevah, pri katerih mora pri odločanju o pravnih sredstvih uporabiti
takšen zakon ali del zakona, in z zahtevo začne postopek za oceno njegove
ustavnosti.
(3) Če je vrhovno sodišče z zahtevo začelo
postopek za oceno ustavnosti zakona ali dela zakona, lahko sodišče, ki bi
moralo pri odločanju uporabiti ta zakon ali del zakona, prekine postopek do
končne odločitve ustavnega sodišča, ne da bi s posebno zahtevo tudi samo začelo
postopek za oceno ustavnosti zakona ali dela zakona.
23.a člen
(1) Z zahtevo lahko začnejo postopek za
oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za
izvrševanje javnih pooblastil:
-
državni zbor,
-
tretjina poslancev,
-
državni svet,
-
vlada,
-
varuh človekovih pravic, če meni, da predpis ali splošni akt, izdan za
izvrševanje javnih pooblastil, nedopustno posega v človekove pravice ali
temeljne svoboščine,
-
informacijski pooblaščenec, če nastane vprašanje ustavnosti ali
zakonitosti v zvezi s postopkom, katerega vodi,
-
Banka Slovenije in računsko sodišče, če nastane vprašanje ustavnosti ali
zakonitosti v zvezi s postopki, ki jih vodita,
-
generalni državni tožilec, če nastane vprašanje ustavnosti v zvezi z
zadevo, ki jo obravnava državno tožilstvo,
-
predstavniški organ samoupravne lokalne skupnosti, če se posega v
ustavni položaj ali v ustavne pravice samoupravne lokalne skupnosti,
-
reprezentativno združenje samoupravnih lokalnih skupnosti, če so
ogrožene pravice samoupravnih lokalnih skupnosti,
-
reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali
poklic, če so ogrožene pravice delavcev.
(2) Predlagateljica oziroma predlagatelj (v
nadaljnjem besedilu: predlagatelj) iz prejšnjega odstavka ni upravičen vložiti
zahteve za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisov in splošnih aktov,
izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, ki jih je sam sprejel.
(3) Če tretjina poslancev vloži zahtevo iz
prvega odstavka tega člena, Ustavno sodišče nadaljuje postopek tudi v primeru,
ko se število poslancev med postopkom zmanjša pod tretjino vseh poslancev
zaradi prenehanja mandata posameznim poslancem. Ustavno sodišče nadaljuje
postopek obravnavanja zahteve tudi, če se med postopkom konča mandatna doba
Državnega zbora.
24. člen
(1) Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti
oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih
pooblastil, lahko da, kdor izkaže pravni interes ob
vložitvi pobude.
(2) Pravni interes je podan, če predpis ali
splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnica
oziroma pobudnik (v nadaljnjem besedilu: pobudnik) predlaga, neposredno posega
v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.
(3) Kadar podzakonski predpis ali splošni
akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v
pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, se pobuda lahko
vloži v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je
pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic.
24.a člen
(1) Če udeleženca v postopku pred ustavnim
sodiščem zastopa pooblaščenka oziroma pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu:
pooblaščenec), mora predložiti pooblastilo, ki je dano posebej za postopek pred
ustavnim sodiščem.
(2) Pooblaščenec, ki ni odvetnik, mora
imeti posebno pooblastilo za prenos pooblastila za zastopanje v postopku pred
ustavnim sodiščem na drugo osebo.
24.b člen
(1) Zahteva mora vsebovati naslednje
podatke:
-
navedbo členov predpisa, ki se z zahtevo izpodbijajo,
-
navedbo številke Uradnega lista Republike Slovenije ali drugega uradnega
glasila, v katerem je bil izpodbijani predpis objavljen,
-
navedbo razlogov neskladnosti z ustavo ali zakonom,
-
podatke o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za vložitev zahteve,
in
-
druge podatke, ki jih določi poslovnik ustavnega sodišča.
(2) Pobuda mora vsebovati poleg podatkov iz
prejšnjega odstavka še podatke, iz katerih je razvidno, da izpodbijani predpis
neposredno posega v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma v njegov
pravni položaj, in dokazilo o pobudnikovem pravnem statusu, kadar vlagatelj ni
fizična oseba. Pobudnik mora predložiti tudi ustrezne listine, na katere se
sklicuje za utemeljitev svojega pravnega interesa.
(3) Če pobuda ne
vsebuje ustreznih listin za utemeljitev svojega pravnega interesa, ustavno
sodišče pozove pobudnika, naj v določenem roku predloži listine, iz katerih je
razvidno, da je predpis neposredno posegal v njegove pravice, pravne interese
oziroma v njegov pravni položaj ob vložitvi pobude.
25. člen
(1) Ustavno sodišče zavrže zahtevo, če niso
izpolnjeni pogoji iz 21., 23., 23.a, 24.a, prvega odstavka 24.b in 47. člena
tega zakona.
(2) Ustavno sodišče ustavi postopek za
oceno ustavnosti oziroma zakonitosti, če predlagatelj pred sprejemom odločitve
umakne zahtevo.
(3) Ustavno
sodišče zavrže pobudo, če niso izpolnjeni pogoji iz 21., 24.a, drugega odstavka
24.b in 47. člena tega zakona ter 24. člena, razen v primeru, ko že izkazan
pravni interes pobudnika preneha obstajati po vložitvi pobude.
(4) Ustavno sodišče ustavi postopek za
preizkus pobude ali postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti:
-
če pobudnik pred sprejemom odločitve pobudo umakne,
-
če pobudnik v določenem roku ne da zahtevanih podatkov.
2. Postopek preizkusa pobude
26. člen
(1) Pobudo preizkusi najprej z
razporedom dela določeni sodnik ustavnega sodišča, ki zbere podatke in
pojasnila, potrebna za odločitev, ali naj ustavno sodišče začne postopek.
(2) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če
je očitno neutemeljena ali če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega
pravnega vprašanja.
(3) O sprejetju oziroma zavrnitvi
pobude odloči ustavno sodišče s sklepom z večino glasov navzočih sodnikov.
Sklep o zavrnitvi pobude mora biti obrazložen.
(4) Kadar ustavno sodišče pobudo
sprejme, lahko takoj nadaljuje z odločanjem o stvari sami, če je dejansko
stanje pojasnjeno in če je bila ob preizkusu pobude nasprotnemu udeležencu dana
možnost, da se izjavi.
3. Pripravljalni postopek
27. člen
Zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti
predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, in
pobudo, na podlagi katere je ustavno sodišče začelo postopek, obravnava ustavno
sodišče v pripravljalnem postopku.
28. člen
(1) Ustavno sodišče pošlje organu, ki
je izdal predpis oziroma splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil
(nasprotni udeleženec), zahtevo oziroma pobudo in sklep o sprejetju pobude ter
mu določi primeren rok za odgovor oziroma za dopolnitev odgovora, če je bil
odgovor že dan v postopku preizkusa pobude.
(2) Ustavno sodišče lahko pridobi
potrebna pojasnila tudi od drugih udeležencev v postopku ter od državnih
organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil; lahko
pridobi tudi mnenja strokovnjakov, strokovnih in drugih organizacij, zasliši
priče in izvedence ter izvede druge dokaze, ali pridobi posamezne dokaze od
drugih sodišč ali drugih organov.
(3) Če predlagatelj zahteve ali
pobudnik v določenem roku ne da podatkov, potrebnih za nadaljevanje postopka,
lahko ustavno sodišče s sklepom ustavi postopek.
29. člen
Ko je pripravljalni postopek končan,
ustavno sodišče odloči, ali bo zadevo obravnavalo na nejavni seji ali na javni
obravnavi.
30. člen
Pri odločanju o ustavnosti in zakonitosti
predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, ustavno
sodišče ni vezano na predlog iz zahteve oziroma pobude. Ustavno sodišče lahko
oceni tudi ustavnost in zakonitost drugih določb istega ali drugega predpisa
ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, katerih ocena
ustavnosti ali zakonitosti ni bila predlagana, če so te določbe v medsebojni
zvezi ali če je to nujno za rešitev zadeve.
31. člen
(1) Pri odločanju o posamezni zadevi lahko ustavno sodišče sodnika ustavnega sodišča
izloči ob smiselni uporabi izločitvenih razlogov v postopkih pred sodišči.
(2) Ni izločitveni razlog po prejšnjem
odstavku:
-
sodelovanje v zakonodajnem postopku oziroma pri sprejemanju drugih
spodbijanih predpisov ali splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih
pooblastil, pred izvolitvijo za ustavnega sodnika,
-
izražanje znanstvenega mnenja o pravnemu vprašanju, ki bi lahko bilo
pomembno za postopek.
32. člen
Takoj ko sodnik ustavnega sodišča izve za
kakšen razlog svoje izločitve iz prejšnjega člena, mora prenehati z delom v tej
zadevi in to sporočiti predsedniku ustavnega sodišča.
33. člen
(1) Zahtevo za izločitev lahko vložijo
udeleženci v postopku najpozneje do začetka javne obravnave, če je ta
razpisana, sicer pa do začetka nejavne seje ustavnega sodišča, na kateri se o
zadevi odloča. Zahteva mora biti obrazložena.
(2) Sodnik ustavnega sodišča, katerega
izločitev se zahteva, se ima pravico izreči o navedbah v zahtevi, pri odločanju
o svoji izločitvi pa ne sodeluje. O izločitvi sodnika ustavnega sodišča odloči
ustavno sodišče na nejavni seji. Pri enakem številu glasov odloči glas
predsedujočega.
34. člen
(1) V postopku pred ustavnim sodiščem
nosi vsak udeleženec svoje stroške, če ustavno sodišče ne odloči drugače.
(2) Če udeleženec zaradi neopravičene
odsotnosti ali zaradi nepripravljenosti ali iz drugih razlogov ne da za
odločanje sodišča potrebnih podatkov in je zato potrebno preložiti obravnavo,
lahko ustavno sodišče sklene, da se obravnava preloži na stroške udeleženca.
34.a člen
(1) Ustavno sodišče lahko udeleženca v
postopku ali njegovega pooblaščenca kaznuje z denarno kaznijo od 100 eurov do
2.000 eurov, če zlorablja pravice, ki jih ima po tem zakonu.
(2) Ustavno sodišče lahko pooblaščenca
udeleženca v postopku, ki je odvetnik, kaznuje z denarno kaznijo iz prejšnjega
odstavka, če vloga ne vsebuje bistvenih sestavin, ki so določene z zakonom.
4. Obravnavanje
35. člen
(1) Ustavno sodišče obravnava zadevo
na nejavni seji ali na javni obravnavi. Na nejavni
seji oziroma na javni obravnavi mora biti navzoča večina vseh sodnikov
ustavnega sodišča.
(2) Predsednik ustavnega sodišča lahko
razpiše javno obravnavo na lastno pobudo ali na predlog udeležencev v postopku.
Predsednik ustavnega sodišča mora razpisati javno obravnavo na predlog treh
sodnikov.
36. člen
(1) Na javno obravnavo ustavno sodišče
povabi udeležence v postopku, predstavnike oziroma zastopnike in pooblaščence
udeležencev v postopku in druge osebe, za katere meni, da je potrebna njihova
udeležba na javni obravnavi.
(2) Izostanek udeležencev in drugih
vabljenih oseb ne preprečuje ustavnemu sodišču, da izvede postopek in odloči v zadevi.
37. člen
Ustavno sodišče lahko izključi javnost
obravnave ali njenega dela, če to zahtevajo razlogi varovanja morale, javnega
reda, varnosti države ali pravic zasebnosti in osebnostnih pravic.
38. člen
(1) O izključitvi javnosti odloči
ustavno sodišče s sklepom, ki mora biti obrazložen.
(2) Zoper sklep o izključitvi javnosti
ni pritožbe.
38.a člen
(1) Udeleženci v postopku, njihovi zakoniti
zastopniki ter pooblaščenci udeležencev se v odločbah in sklepih ustavnega
sodišča navedejo s polnim osebnim imenom, z navedbo imena pravne osebe oziroma
organa ter z navedbo kraja, kjer imajo prebivališče oziroma sedež.
(2) Zaradi varstva zasebnosti udeleženca v
postopku lahko ustavno sodišče samo ali na predlog predlagatelja ali pobudnika
odloči, da se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki udeleženca v
postopku ali osebni podatki drugega posameznika. Predlog mora biti vložen hkrati
z zahtevo oziroma s pobudo.
(3) O predlogu iz prejšnjega odstavka
odloči ustavno sodišče. Če ustavno sodišče predlog zavrne, mora biti sklep
obrazložen.
(4) Kadar ustavno sodišče odloči, da se v
odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki udeleženca v postopku ali drugega
posameznika, teh tudi ni mogoče razkriti drugim osebam, ki bi jim bil v skladu
z določbami tega zakona dovoljen vpogled v spis, in tudi ne posredovati
javnosti. Posredovanje navedenih podatkov javnosti tudi ni dovoljeno, preden
ustavno sodišče odloči o predlogu iz drugega odstavka tega člena.
39. člen
(1) Ustavno sodišče sme do končne odločitve
v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona ali drugega predpisa ali splošnega
akta za izvrševanje javnih pooblastil, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko
nastale težko popravljive škodljive posledice.
(2) Če udeleženec v postopku predlaga
zadržanje iz prejšnjega odstavka, pa ustavno sodišče meni, da niso izpolnjeni
pogoji za zadržanje, predlog s sklepom zavrne. Če ustavno sodišče ne odloči
drugače, obrazložitev sklepa o zavrnitvi predloga vsebuje le navedbo pravne
podlage za sprejem odločitve in sestavo ustavnega sodišča.
(3) Če ustavno sodišče zadrži izvrševanje
predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, lahko
hkrati določi, na kakšen način se odločitev izvrši.
(4) Sklep, s katerim se zadrži izvrševanje
predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, mora
biti obrazložen.
(5) Sklep iz prejšnjega odstavka se objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije in v uradnem glasilu, v katerem je bil
objavljen predpis oziroma splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil.
Zadržanje začne učinkovati naslednji dan po objavi sklepa v Uradnem listu
Republike Slovenije, v primeru javne razglasitve sklepa, pa z dnevom njegove
razglasitve.
5. Odločanje
40. člen
(1) Po končanem obravnavanju ustavno
sodišče odloči na nejavni seji z odločbo.
(2) Če je potrebno, določi ustavno
sodišče, kateri organ mora izvršiti odločbo in na kakšen način. Odločba mora
biti obrazložena.
(3) Sodnik, ki ne soglaša z
odločitvijo ali z obrazložitvijo odločbe, lahko napove ločeno mnenje, ki ga
mora predložiti v roku, določenem s poslovnikom ustavnega sodišča.
41. člen
(1) Na nejavni seji mora biti navzoča
večina vseh sodnikov ustavnega sodišča.
(2) O glavni
stvari v zadevah iz 21. člena tega zakona odloči ustavno sodišče z večino
glasov vseh sodnikov, če ni s tem zakonom določeno drugače. O drugih vprašanjih
odloči s sklepom z večino glasov navzočih sodnikov. O ustavitvi postopka zaradi
umika zahteve ali pobude odloči z razporedom dela določeni sodnik ustavnega
sodišča.
(3) Predsednik in sodniki ustavnega
sodišča se ne smejo vzdržati glasovanja.
(4) Zoper odločbe in sklepe, izdane v
zadevah iz pristojnosti ustavnega sodišča, ni dovoljena pritožba.
42. člen
Odločbe ustavnega sodišča se objavljajo v
Uradnem listu Republike Slovenije ter v uradnem glasilu, v katerem je bil
objavljen predpis oziroma splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil.
Po odločitvi ustavnega sodišča se objavljajo tudi njegovi sklepi.
6. Pravne posledice odločitve
43. člen
Ustavno sodišče lahko v celoti ali delno
razveljavi zakon, ki ni v skladu z ustavo. Razveljavitev začne učinkovati
naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi, oziroma po poteku roka, ki ga
je določilo ustavno sodišče.
44. člen
Zakon ali del zakona, ki ga je ustavno
sodišče razveljavilo, se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev
začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.
45. člen
(1) Protiustavne ali nezakonite
podzakonske predpise ali splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil,
ustavno sodišče odpravi ali razveljavi.
(2) Ustavno sodišče odpravi
protiustavne ali nezakonite podzakonske predpise ali splošne akte, izdane za
izvrševanje javnih pooblastil, kadar ugotovi, da je potrebno odpraviti
škodljive posledice, ki so nastale zaradi protiustavnosti ali nezakonitosti.
Odprava učinkuje za nazaj.
(3) V drugih primerih ustavno sodišče
razveljavi protiustavne ali nezakonite podzakonske predpise ali splošne akte,
izdane za izvrševanje javnih pooblastil. Razveljavitev učinkuje za naprej od
naslednjega dne po objavi odločbe ustavnega sodišča o razveljavitvi oziroma po
poteku roka, ki ga določi ustavno sodišče. V primeru razveljavitve se smiselno
uporablja določba 44. člena tega zakona.
46. člen
(1) Vsakdo, ki so mu na podlagi
odpravljenega podzakonskega predpisa oziroma splošnega akta, izdanega za
izvrševanje javnih pooblastil, nastale škodljive posledice, lahko zahteva
njihovo odpravo. Če so posledice nastale s posamičnim aktom, sprejetim na
podlagi odpravljenega predpisa oziroma splošnega akta, izdanega za izvrševanje
javnih pooblastil, ima upravičeni pravico zahtevati spremembo ali odpravo
posamičnega akta pri organu, ki je odločil na prvi stopnji.
(2) Spremembo oziroma odpravo
posamičnega akta iz prejšnjega odstavka lahko upravičena oseba zahteva v treh
mesecih od dneva objave odločbe ustavnega sodišča, če od vročitve posamičnega
akta do vložitve pobude ali zahteve ni preteklo več kot eno leto.
(3) Če so posledice nastale neposredno
na podlagi predpisa ali drugega splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih
pooblastil, ki ga je ustavno sodišče odpravilo, se odprava posledic zahteva od
organa, ki je izdal predpis oziroma splošni akt, izdan za izvrševanje javnih
pooblastil. Upravičena oseba poda zahtevo v rokih iz prejšnjega odstavka tega
člena.
(4) Če ni mogoče odpraviti posledic po
prejšnjih odstavkih, lahko upravičena oseba zahteva odškodnino pred sodiščem.
47. člen
(1) Če se z zahtevo ali s pobudo izpodbija
predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, ki v času
vložitve zahteve ali pobude ne velja več, niso pa bile odpravljene posledice
njegove neustavnosti oziroma nezakonitosti, ustavno sodišče odloči o njegovi
ustavnosti oziroma zakonitosti. Pri podzakonskih predpisih ali splošnih aktih, izdanih
za izvrševanje javnih pooblastil, ustavno sodišče odloči, ali ima njegova
ugotovitev učinek razveljavitve ali odprave.
(2) Če je med postopkom pred ustavnim
sodiščem predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, v
izpodbijanem delu prenehal veljati ali je bil spremenjen ali dopolnjen, ustavno
sodišče odloči o njegovi ustavnosti oziroma zakonitosti, če predlagatelj ali
pobudnik izkaže, da so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka.
48. člen
(1) Če ustavno sodišče oceni, da je
zakon, drug predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil,
protiustaven ali nezakonit zato, ker določenega vprašanja, ki bi ga moral
urediti, ne ureja ali ga ureja na način, ki ne omogoča razveljavitve oziroma
odprave, sprejme o tem ugotovitveno odločbo.
(2) Zakonodajalec oziroma organ, ki je
izdal protiustaven oziroma nezakonit predpis ali splošni akt, izdan za
izvrševanje javnih pooblastil, mora ugotovljeno protiustavnost oziroma
nezakonitost odpraviti v roku, ki ga določi ustavno sodišče.
7. Smiselna uporaba določb tega
poglavja v drugih postopkih
49. člen
(1) Določbe IV. poglavja tega zakona se
smiselno uporabljajo tudi za postopek in odločanje o drugih zadevah iz
pristojnosti ustavnega sodišča, kolikor ni drugače določeno s tem zakonom.
(2) S poslovnikom ustavnega sodišča se
določi, katere podatke morajo vsebovati vloge v drugih zadevah iz pristojnosti
ustavnega sodišča, če niso določeni že z zakonom.
V. USTAVNA PRITOŽBA
50. člen
(1) Ustavna pritožba se lahko vloži zaradi
kršitve človekove pravice ali temeljne svoboščine zoper posamični akt, s
katerim je državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil
odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe,
pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
(2) Varuh človekovih pravic lahko ob
pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži ustavno pritožbo v zvezi s posamično
zadevo, ki jo obravnava.
(3) Če pritožnico oziroma pritožnika (v
nadaljnjem besedilu: pritožnik) v postopku z ustavno pritožbo zastopa
pooblaščenec, mora ta predložiti pooblastilo, ki je dano posebej za postopek z
ustavno pritožbo. Pooblastilo mora biti izdano po vročitvi posamičnega akta,
zoper katerega se vlaga ustavna pritožba. Za prenos pooblastila za zastopanje
velja drugi odstavek 24.a člena tega zakona.
51. člen
(1) Ustavna pritožba se lahko vloži
šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva.
(2) Pred izčrpanjem izrednih pravnih
sredstev lahko ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi, če je
zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za
pritožnika nepopravljive posledice.
52. člen
(1) Ustavna pritožba se vloži v 60
dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna
pritožba.
(2) Varuh človekovih pravic vloži
ustavno pritožbo s soglasjem tistega, katerega človekove pravice ali temeljne
svoboščine v posamični zadevi varuje.
(3) V posebno utemeljenih primerih
lahko ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi, ki je vložena po
izteku roka iz prvega odstavka tega člena.
53. člen
(1) Ustavna pritožba mora vsebovati navedbe
o:
-
posamičnem aktu, ki se izpodbija, z navedbo organa, ki ga je izdal, z
njegovo opravilno številko in z datumom izdaje,
-
domnevno kršenih človekovih pravicah ali temeljnih svoboščinah,
-
razlogih, s katerimi se utemeljujejo kršitve,
-
datumu, ko je bil pritožniku vročen posamični akt, ki ga izpodbija,
-
polnem osebnem imenu pritožnika in naslovu stalnega ali začasnega
prebivališča, če gre za fizično osebo, oziroma imenu ter sedežu, če gre za
pravno osebo, državni organ, nosilca javnega pooblastila ali drug pravni
subjekt, ter o osebnem imenu, nazivu ali funkciji njegovega zastopnika,
-
drugih podatkih, ki jih določa poslovnik ustavnega sodišča.
(2) Ustavna pritožba se vloži pisno.
Ustavni pritožbi je treba priložiti kopijo posamičnega akta, ki ga pritožnik
izpodbija, in vse druge posamične akte, ki so bili v zvezi z izpodbijanim
posamičnim aktom izdani v postopkih pred pristojnimi organi v zadevi, ter
ustrezne listine, na katere pritožnik opira svojo ustavno pritožbo.
1. Postopek preizkusa ustavne pritožbe
54. člen
(1) O tem, ali bo začelo postopek na
podlagi ustavne pritožbe, odloči ustavno sodišče v senatu treh sodnikov
ustavnega sodišča (v nadaljnjem besedilu: senat) na nejavni seji.
(2) V zadevah ustavnih pritožb o predlogu
iz drugega odstavka 38.a člena in o kaznovanju po 34.a členu tega zakona odloči
senat.
(3) O ustavitvi postopka zaradi umika
ustavne pritožbe odloči z razporedom dela določeni sodnik ustavnega sodišča.
55. člen
(1) Če je
ustavna pritožba pomanjkljiva, ker ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov ali
listin iz 53. člena tega zakona, in je ustavno sodišče ne more preizkusiti, z
razporedom dela določeni sodnik ustavnega sodišča pozove pritožnika, naj jo v
določenem roku dopolni.
(2) Če je
pritožnik pred vložitvijo ustavne pritožbe že prejel pojasnilo generalnega
sekretarja ustavnega sodišča iz drugega odstavka 21.a člena tega zakona, pod
katerimi pogoji je mogoče vložiti ustavno pritožbo in kaj mora ta vsebovati,
ustavno sodišče odloči o ustavni pritožbi, ne da bi pritožnika pozivalo k njeni
dopolnitvi.
55.a člen
(1) Ustavna pritožba ni dovoljena, če ne
gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše
posledice za pritožnika.
(2) Šteje se, da ne gre za kršitev
človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za
pritožnika, kadar gre za posamične akte:
-
izdane v sporih majhne vrednosti po določbah zakona, ki ureja pravdni
postopek, oziroma v drugih sporih, če vrednost spornega predmeta za pritožnika
ne presega zneska, ki je določen za opredelitev spora majhne vrednosti v zakonu,
ki ureja pravdni postopek,
-
če se z ustavno pritožbo izpodbija le odločitev o stroških postopka,
-
izdane v sporih zaradi motenja posesti,
-
izdane v zadevah prekrškov.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
lahko ustavno sodišče v posebno utemeljenih primerih izjemoma odloča o ustavni
pritožbi zoper posamične akte iz prejšnjega odstavka. Za posebej utemeljen
primer gre, če gre za odločitev o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, ki
presega pomen konkretne zadeve.
55.b člen
(1) Ustavna pritožba se zavrže:
-
če ne gre za posamičen akt državnega organa, organa lokalne skupnosti
ali nosilca javnih pooblastil, s katerim bi bilo odločeno o pritožnikovi
pravici, obveznosti ali o pravni koristi,
-
če pritožnik nima pravnega interesa za odločitev o ustavni pritožbi,
-
če ni dovoljena, razen v primeru iz tretjega odstavka prejšnjega člena,
-
če je prepozna, razen v primeru iz tretjega odstavka 52. člena tega
zakona,
-
če niso izčrpana pravna sredstva, razen v primeru iz drugega odstavka
51. člena tega zakona,
-
če jo je vložila neupravičena oseba,
-
če v primeru iz prvega odstavka 55. člena tega zakona pritožnik vloge ne
dopolni v skladu s pozivom ustavnega sodišča,
-
če je v primeru iz drugega odstavka 55. člena tega zakona tako nepopolna,
da je ustavno sodišče ne more preizkusiti.
(2) Ustavna pritožba se sprejme v
obravnavo:
-
če gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki je imela
hujše posledice za pritožnika, ali
-
če gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne
zadeve.
(3) Postopek za preizkus ustavne pritožbe
oziroma postopek odločanja o ustavni pritožbi se ustavi, če pritožnik umakne
ustavno pritožbo.
55.c člen
(1) O zavrženju oziroma o sprejetju ustavne
pritožbe odloči senat soglasno s sklepom.
(2) Če senat ni soglasen o tem, ali so
izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 55.b člena, se ustavna pritožba zavrže, če
se za njeno zavrženje v 15 dneh pisno izreče pet sodnikov ustavnega sodišča.
(3) Če senat ni soglasen o tem, ali so
izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena, je ustavna pritožba sprejeta
v obravnavo, če se za njen sprejem v 15 dneh izrečejo katerikoli trije sodniki
ustavnega sodišča.
(4) Če senat ne odloči drugače,
obrazložitev sklepa o zavrženju ali o nesprejemu ustavne pritožbe vsebuje samo
navedbo razloga iz prvega ali drugega odstavka prejšnjega člena tega zakona in
sestavo senata ustavnega sodišča.
2. Obravnavanje in odločanje
56. člen
(1) Če ustavno sodišče sprejme ustavno
pritožbo v obravnavo, o tem obvesti organ, ki je izdal izpodbijani posamični
akt. Z razporedom dela določeni sodnik ustavnega sodišča lahko od organa, ki je
izdal izpodbijani posamični akt, zahteva podatke in pojasnila, potrebne za
odločitev.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka se
ustavna pritožba pošlje osebam, ki so bile udeležene v postopku izdaje
izpodbijanega posamičnega akta, če je bilo z njim odločeno o njihovi pravici,
obveznosti ali pravni koristi, da se o njej v določenem roku izjavijo.
57. člen
Če je ustavna pritožba sprejeta, jo
obravnava ustavno sodišče praviloma na nejavni seji, lahko pa razpiše javno
obravnavo.
58. člen
Če je ustavna pritožba sprejeta, lahko
senat ali ustavno sodišče na nejavni seji zadrži izvršitev posamičnega akta, ki
se z ustavno pritožbo spodbija, če bi z izvršitvijo lahko nastale težko popravljive škodljive posledice.
59. člen
(1) Ustavno sodišče z odločbo ustavno
pritožbo kot neutemeljeno zavrne ali pa ji ugodi in posamični akt v celoti ali
deloma odpravi ali razveljavi in zadevo vrne organu, ki je pristojen za
odločanje.
(2) Če
izpodbijani posamični akt temelji na predpisu ali na splošnem aktu, izdanem za
izvrševanje javnih pooblastil, za katerega ustavno sodišče oceni, da bi bil
lahko protiustaven ali nezakonit, začne postopek za oceno ustavnosti oziroma
zakonitosti takšnega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje
javnih pooblastil, in odloči ob uporabi določb IV. poglavja tega zakona.
(3) Če je ustavno sodišče že odločilo o
enakem ustavnopravnem primeru tako, da je pritožniku ugodilo, izda odločbo, s
katero ugodi ustavni pritožbi, posamični akt v celoti ali deloma razveljavi ali
odpravi in vrne zadevo organu, ki je pristojen za odločanje, senat, ki lahko v
takšnem primeru odloči tudi po 60. členu tega zakona.
60. člen
(1) Če ustavno sodišče razveljavi ali
odpravi posamični akt, lahko odloči tudi o sporni pravici oziroma svoboščini,
če je to nujno zaradi odprave posledic, ki so na podlagi odpravljenega
posamičnega akta že nastale ali če to terja narava ustavne pravice oziroma
svoboščine, in če je na podlagi podatkov v spisu možno odločiti.
(2) Odločbo iz prejšnjega odstavka
izvrši organ, ki je pristojen za izvršitev posamičnega akta, ki ga je ustavno
sodišče razveljavilo ali odpravilo in nadomestilo s svojo odločbo. Če po veljavnih
predpisih ni pristojnega organa, ga določi ustavno sodišče.
VI. SPORI GLEDE PRISTOJNOSTI
61. člen
(1) Zahtevo za odločitev o sporu glede
pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi in o sporu glede pristojnosti med državnim zborom,
predsednikom republike in vlado lahko prizadeti organ vloži v roku 90 dni od
dneva, ko je zvedel, da je drug organ posegel v njegovo pristojnost ali jo
prevzel.
(2) Če pride do spora o pristojnosti
zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, lahko zahteva
rešitev spora o pristojnosti organ, kateremu je bila zadeva odstopljena, pa
meni, da zanjo ni pristojen.
(3) Pobudo za rešitev spora o
pristojnosti lahko vloži tudi stranka v postopku, zaradi katerega je prišlo do
spora o pristojnosti.
(4) Ustavno sodišče z odločbo ugotovi,
kateri organ je pristojen, lahko pa tudi razveljavi oziroma odpravi predpis,
splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega protiustavnost
ali nezakonitost je pri tem ugotovilo.
62. člen
Za spore glede pristojnosti med državo in
lokalnimi skupnostmi in med samimi lokalnimi skupnostmi se smiselno uporabljajo
določbe prejšnjega člena.
VII. POSTOPEK UGOTAVLJANJA ODGOVORNOSTI PREDSEDNIKA
REPUBLIKE, PREDSEDNIKA VLADE ALI MINISTROV
63. člen
(1) Državni zbor odloča o obtožbi zoper predsednika republike z večino glasov vseh
poslancev. Sklep o obtožbi pošlje predsednik državnega zbora predsedniku
ustavnega sodišča.
(2) Sklep o obtožbi zoper predsednika
republike mora vsebovati opis zatrjevane kršitve ustave oziroma hujše kršitve
zakona in predlog dokazov o kršitvi ustave oziroma hujše kršitve zakona.
(3) V času od razpisa volitev za
predsednika republike pa do razglasitve volilnih rezultatov za predsednika
republike ni dopustno vložiti sklepa o obtožbi zoper predsednika republike.
64. člen
(1) Sklep o obtožbi pošlje ustavno
sodišče predsedniku republike, ki lahko na obtožbo odgovori.
(2) Ustavno sodišče opravi javno
obravnavo, na kateri od državnega zbora pooblaščeni predstavnik zastopa
obtožbo.
(3) Z dvotretjinsko večino glasov vseh
sodnikov lahko ustavno sodišče odloči, da predsednik republike do odločitve o
obtožbi začasno ne sme opravljati svoje funkcije.
(4) Na javni obravnavi ima pravico
biti navzoč predsednik republike.
65. člen
(1) Če ustavno sodišče ugotovi, da
obtožba ni utemeljena, z odločbo oprosti obtoženega.
(2) Če ustavno sodišče ugotovi kršitev
ustave ali hujšo kršitev zakona, z odločbo ugotovi utemeljenost obtožbe, lahko
pa odloči tudi, da predsedniku republike preneha funkcija. Odločitev o utemeljenosti
obtožbe in odločitev o prenehanju funkcije sprejme
ustavno sodišče z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov.
(3) Če je zoper predsednika republike
uveden kazenski postopek, lahko ustavno sodišče počaka s svojo odločitvijo do
odločitve v kazenskem postopku.
(4) Če predsednik republike med
postopkom odstopi oziroma če mu preneha mandat, ustavno sodišče ustavi
postopek. Ustavno sodišče postopek nadaljuje, če obtoženi ali državni zbor to
zahteva.
66. člen
Določbe tega poglavja se smiselno
uporabljajo v postopku obtožbe zoper predsednika vlade ali ministra.
67. člen
V postopku ugotavljanja odgovornosti
predsednika republike, predsednika vlade ali ministrov se ustavno sodišče o
vprašanjih, ki niso urejena v določbah tega poglavja, ravna po načelih
kazenskega postopka, ki so določena v ustavi in zakonu.
VIII. ODLOČANJE O PROTIUSTAVNOSTI AKTOV IN DELOVANJA
POLITIČNIH STRANK
68. člen
(1) Vsakdo lahko da pobudo,
predlagatelji iz 23. člena tega zakona pa zahtevo za oceno protiustavnosti
aktov in delovanja političnih strank.
(2) V pobudi ali zahtevi morajo biti
navedeni sporni akti oziroma dejanske okoliščine protiustavnega delovanja
politične stranke.
(3) Ustavno sodišče protiustaven akt
politične stranke z odločbo razveljavi, protiustavno delovanje politične
stranke pa prepove z odločbo.
(4) Z dvotretjinsko večino glasov vseh
sodnikov lahko ustavno sodišče odredi izbris politične stranke iz registra.
IX. ODLOČANJE O POTRDITVI POSLANSKIH MANDATOV
69. člen
(1) Kandidat ali
predstavnik liste kandidatov, katerega pritožbo zoper odločitev volilne
komisije, ki lahko vpliva na potrditev poslanskih mandatov, je državni zbor v
postopku potrditve poslanskih mandatov zavrnil, lahko vloži pritožbo na ustavno
sodišče. Pritožbo lahko vloži tudi kandidat, ki je bil na podlagi odločitve
volilne komisije izvoljen, pa državni zbor njegovega mandata ni potrdil.
(2) Rok za vložitev pritožbe iz
prejšnjega odstavka je 8 dni od dneva odločitve državnega zbora.
(3) Če ustavno sodišče ugotovi, da je
pritožba utemeljena in da je odločitev državnega zbora v nasprotju z ustavo ali
zakonom, razveljavi odločitev državnega zbora in odloči, ali se poslanski
mandat potrdi ali ne.
X. MNENJE O SKLADNOSTI MEDNARODNE POGODBE Z USTAVO
70. člen
Na predlog predsednika republike, vlade ali
tretjine poslancev državnega zbora daje ustavno sodišče v postopku ratifikacije
mednarodne pogodbe mnenje o njeni skladnosti z ustavo. Mnenje sprejme ustavno
sodišče na nejavni seji.
XI. MATERIALNI IN DRUGI POGOJI ZA DELO SODNIKOV
1. Plača in nadomestila
71. člen
Predsednik ustavnega sodišča ima pravico do
plače in funkcijskega dodatka v višini, ki se določi za predsednika državnega
zbora. Sodnik ustavnega sodišča ima pravico do plače in funkcijskega dodatka v
višini, ki se določi za podpredsednika državnega zbora. V sorazmerju s plačo
sodnika ustavnega sodišča določi ustavno sodišče plačo sekretarju ustavnega
sodišča.
72. člen
Sodnik ustavnega sodišča ima pravico do
nadomestila plače v višini plače za čas letnega dopusta.
2. Delovna doba in socialno zavarovanje
73. člen
Sodniku ustavnega sodišča se šteje čas
opravljanja funkcije v delovno dobo. Sodnik ustavnega sodišča je v času
opravljanja funkcije socialno zavarovan po predpisih o socialnem zavarovanju,
ki veljajo za osebe v delovnem razmerju.
3. Drugi osebni prejemki in povračila
74. člen
(1) Sodnik ustavnega sodišča ima
pravico:
-
do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela,
-
do povračila stroškov v zvezi s službenimi potovanji (dnevnice, stroški
prevoza, stroški prenočevanja),
-
do regresa za prehrano med delom,
-
do regresa za letni dopust,
-
do nadomestila za ločeno življenje,
-
do povračila stroškov prevoza ob dela prostih dnevih iz kraja, kjer ima
službeno stanovanje, do kraja stalnega prebivališča in nazaj,
-
do povračila stroškov selitve iz kraja stalnega prebivališča v kraj,
kjer ima službeno stanovanje, in nazaj,
-
do povračila stroškov za izobraževanje,
-
do jubilejne nagrade,
-
do odpravnine ob odhodu v pokoj.
(2) Pogoje in višino prejemkov in
povračil iz prejšnjega odstavka določi ustavno sodišče.
4. Dopusti
75. člen
(1) Sodnik ustavnega sodišča ima
pravico do letnega dopusta v trajanju 40 delovnih dni.
(2) Sodnik ustavnega sodišča ima
pravico do izrednega plačanega dopusta do 7 delovnih dni v posameznem
koledarskem letu zaradi osebnih razlogov.
(3) V izjemnih primerih se lahko
sodniku ustavnega sodišča odobri izredni dopust do 30 dni v koledarskem letu.
(4) Primere in pogoje iz prejšnjih
odstavkov določi ustavno sodišče.
5. Pravice sodnikov ustavnega sodišča
po prenehanju funkcije ustavnega sodnika
76. člen
Sodnik ustavnega sodišča, ki je do
izvolitve opravljal funkcijo sodnika sodišča ali drugo trajno funkcijo v
državnem organu, ima po prenehanju funkcije sodnika ustavnega sodišča pravico
nadalje opravljati prejšnjo funkcijo, če izpolnjuje pogoje za opravljanje te
funkcije in če v treh mesecih po prenehanju funkcije sodnika ustavnega sodišča
sporoči pristojnemu organu, da želi nadalje opravljati prejšnjo funkcijo.
77. člen
Sodnik ustavnega sodišča, ki je bil do
izvolitve v delovnem razmerju v državnem organu oziroma v javnem podjetju in
javnem zavodu, ima pravico, da se v treh mesecih po prenehanju funkcije sodnika
ustavnega sodišča vrne na delo, ki ga je opravljal, ali na drugo delo, ki
ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe.
78. člen
(1) Sodnik
ustavnega sodišča, ki mu je prenehala funkcija in iz objektivnih razlogov ne
more nadaljevati z opravljanjem prejšnje funkcije ali dobiti druge ustrezne
zaposlitve in ne izpolnjuje minimalnih pogojev za pridobitev pravice do
starostne pokojnine brez zmanjšanja v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s posebnimi predpisi, v katerih
je urejena pravica do starostne pokojnine, ima, dokler ne začne opravljati
funkcije, se ne zaposli ali začne opravljati pridobitne dejavnosti oziroma
dokler ne izpolni navedenih pogojev za upokojitev, pravico do nadomestila plače
v višini 80 odstotkov zadnje mesečne plače, ki jo je prejel, ko je opravljal
funkcijo sodnika ustavnega sodišča, vendar najdlje eno leto od prenehanja te
funkcije. Če je sodnik ustavnega sodišča namesto zadnje plače prejel
nadomestilo, se nadomestilo plače iz tega člena odmeri od zadnje mesečne plače,
ki bi jo prejel, če bi opravljal funkcijo.
(2) Pravica
do nadomestila plače iz prejšnjega odstavka se lahko podaljša do izpolnitve
pogojev za upokojitev, navedenih v prejšnjem odstavku, vendar najdlje še za eno
leto.
(3) Čas
prejemanja nadomestila plače se sodniku ustavnega sodišča, ki mu je prenehala
funkcija, šteje v pokojninsko dobo. V tem času je socialno zavarovan po
predpisih, ki urejajo socialno zavarovanje oseb v delovnem razmerju, ob
upokojitvi pa mu pripada pravica do odpravnine.
(4) Sodnik ustavnega sodišča, ki mu je
funkcija prenehala pred potekom enega leta od izvolitve v državnem zboru, nima
pravice do nadomestila plače.
78.a člen
(1) O pravici do nadomestila plače in
obveznostih v zvezi z nadomestilom po tem zakonu odloča predsednik ustavnega
sodišča. Zoper odločitev predsednika ustavnega sodišče je dovoljen ugovor v
roku osmih dni od vročitve odločbe. O ugovoru odloči ustavno sodišče na nejavni
seji.
(2) Za uveljavljanje pravice do nadomestila
plače mora sodnik ustavnega sodišča, ki mu je prenehala funkcija, najkasneje v
15 dneh po prenehanju funkcije predložiti ustavnemu sodišču vlogo za
uveljavljanje pravice do nadomestila plače in dokazila o izpolnjevanju pogojev
za njeno pridobitev. V primeru nemožnosti vrnitve na funkcijo ali na delovno
mesto v okviru prejšnjega delodajalca, mora izkazati, zakaj vrnitev ni mogoča.
Ustavno sodišče odloči v roku 14 dni.
(3) Pravica do prejemanja nadomestila plače
preneha, če sodnik ustavnega sodišča, ki mu je prenehala funkcija, pred potekom
obdobja, za katerega mu pripada nadomestilo plače, začne opravljati drugo
funkcijo, se zaposli, prične opravljati pridobitno dejavnost ali izpolni
minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine brez zmanjšanja v
skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
oziroma v skladu s posebnimi predpisi, v katerih je urejena pravica do
starostne pokojnine.
(4) Sodnik ustavnega sodišča, ki mu je
prenehala funkcija, mora v času prejemanja nadomestila plače obvestiti ustavno
sodišče o vseh izplačanih prejemkih iz naslova opravljanja dela najkasneje v
sedmih dneh po prejetem plačilu. Za prejete zneske po plačilu davkov in
obveznih prispevkov se sodniku ustavnega sodišča, ki mu je prenehala funkcija,
zniža znesek nadomestila plače, ki mu pripada v skladu s prvim ali drugim
odstavkom prejšnjega člena, kar se obračuna pri prvem naslednjem izplačilu
nadomestila plače.
(5) Sodnik ustavnega sodišča, ki mu je
prenehala funkcija, v času prejemanja nadomestila plače ne sme sklepati
dogovorov o odloženih plačilih ali drugih podobnih dogovorov, ki bi bili v
nasprotju z namenom pravice do nadomestila plače.
(6) Če sodnik ustavnega sodišča, ki mu je
prenehala funkcija, ravna v nasprotju s četrtim ali petim odstavkom tega člena,
preneha pravica do nadomestila plače in mora vrniti zneske nadomestila plače, ki
so bili prejeti neupravičeno.
(7) Nadomestila plače, prispevki za
socialno zavarovanje in odpravnine se izplačujejo iz proračunskih sredstev
ustavnega sodišča.
(8) Z globo v višini 1.000 eurov se za
prekršek kaznuje sodnik ustavnega sodišča, ki mu je prenehala funkcija, če v
času prejemanja nadomestila plače ne obvesti pristojni organ iz prvega odstavka
tega člena o vseh prejemkih iz naslova opravljanja dela (četrti odstavek tega
člena) ali, če v času prejemanja nadomestila plače sklene dogovor o odloženem
plačilu ali drug podobni dogovor (peti odstavek tega člena).
(9) Proračunski inšpektorji izvajajo nadzor
nad izvajanjem določb četrtega in petega odstavka tega člena ter odločajo o
prekrških.
6. Plače, nadomestila ter drugi osebni
prejemki in povračila v službah ustavnega sodišča
79. člen
Za pravice generalnega sekretarja ustavnega sodišča
do nadomestil ter drugih osebnih prejemkov in povračil ter o drugih pravicah se
smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo te pravice za funkcionarje v državnih
organih.
XII. PREDLAGANJE KANDIDATOV IZ REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SODNIKA
EVROPSKEGA SODIŠČA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE
(prenehalo
veljati)
80. člen
(prenehal
veljati)
Zakon o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
81. člen
Postopki, začeti do uveljavitve tega
zakona, se nadaljujejo po določbah tega zakona, s tem da predlagatelji po
prejšnjih predpisih obdržijo položaj predlagatelja.
82. člen
Ustavne pritožbe, vložene do uveljavitve
tega zakona, se štejejo kot pravočasne, dovoljene so zoper posamične akte,
izdane po uveljavitvi ustave Republike Slovenije.
83. člen
Do ustanovitve računskega sodišča opravlja
nadzor nad uporabo sredstev za financiranje ustavnega sodišča Služba družbenega
knjigovodstva Slovenije.
84. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon,
prenehajo veljati zakon o postopku pred ustavnim sodiščem SRS (Uradni list SRS,
št. 39/74 in 28/76), zakon o plačah sodnikov ustavnega sodišča (Uradni list RS,
št. 10/93) in 8. člen zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 48/92).
85. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o predlaganju kandidatov iz Republike
Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč – ZPKSMS (Uradni list RS, št. 64/01)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»10. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
ustavnem sodišču – ZUstS-A (Uradni list RS, št. 51/07)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
38. člen
(1) Postopki v zadevah, v katerih do
uveljavitve tega zakona ustavno sodišče še ni odločilo, se po njegovi
uveljavitvi nadaljujejo po določbah tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
se tretji odstavek 24. člena zakona ne uporablja za odločanje o zadevah, v
katerih so bile vloge vložene pred uveljavitvijo tega zakona.
(3) Če je pred uveljavitvijo tega zakona
ustavno sodišče sprejelo v obravnavo ustavno pritožbo, odloči o njeni
utemeljenosti ne glede na 55.a in 55.b člen zakona.
(4) Ustavno sodišče uskladi svoj poslovnik
z določbami tega zakona najkasneje do 30. septembra 2007. Do tedaj se
uporabljajo določbe Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in
98/03 – popravek) in Pravilnika o notranji organizaciji in pisarniškem
poslovanju Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03), kolikor niso v
neskladju s tem zakonom.
39. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata
veljati:
-
drugi odstavek 48. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list
RS, št. 86/04 in 113/05 – ZInfP),
-
13. člen Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št.
113/05).
40. člen
Ta zakon začne veljati 15. julija 2007.«.
Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o
ustavnem sodišču – ZUstS-B (Uradni list RS, št. 109/12)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
3. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o dopolnitvi Zakona o ustavnem sodišču –
ZUstS-C (Uradni list RS, št. 23/20)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
2. člen
Ustavno sodišče nadaljuje postopke, glede
katerih do uveljavitve tega zakona še ni bilo odločeno, skladno z določbami
tega zakona.
3. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah Zakona o ustavnem sodišču –
ZUstS-D (Uradni list RS, št. 92/21)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
4. člen
Ustavno sodišče nadaljuje postopke, glede
katerih do uveljavitve tega zakona še ni bilo odločeno, skladno z določbami
tega zakona.
5. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.