Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o državljanstvu Republike
Slovenije obsega:
-
Zakon o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I z
dne 25. 6. 1991),
-
Zakon o dopolnitvi zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni
list RS, št. 30/91-I z dne 14. 12. 1991).
ZAKON
O DRŽAVLJANSTVU REPUBLIKE SLOVENIJE
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon določa načine in pogoje pridobitve
ter prenehanja državljanstva Republike Slovenije.
2. člen
Državljan Republike Slovenije, ki ima tudi
državljanstvo tuje države, se na območju Republike Slovenije šteje za državljana
Republike Slovenije, če mednarodna pogodba ne določa drugače.
II. PRIDOBITEV DRŽAVLJANSTVA
3. člen
Državljanstvo Republike Slovenije se
pridobi:
1.
po rodu,
2.
z rojstvom na območju Republike Slovenije,
3.
z naturalizacijo, to je s sprejemom v državljanstvo na podlagi prošnje;
4.
po mednarodni pogodbi.
1. Pridobitev državljanstva po rodu
4. člen
Po rodu pridobi državljanstvo Republike
Slovenije otrok:
1.
če sta ob njegovem rojstvu oče in mati državljana Republike Slovenije;
2.
če je ob njegovem rojstvu eden od staršev državljan Republike Slovenije,
otrok pa je rojen v Republiki Sloveniji;
3.
če je ob njegovem rojstvu eden od staršev državljan Republike Slovenije,
drugi pa je neznan ali je neznanega državljanstva ali je brez njega, otrok pa
je rojen v tujini.
5. člen
V tujini rojeni otrok, katerega eden od
staršev je ob njegovem rojstvu državljan Republike Slovenije, drugi pa je tuj
državljan, pridobi po rodu državljanstvo Republike Slovenije, če je do
dopolnjenega 18. leta starosti priglašen kot državljan Republike Slovenije ali
če se do dopolnjenega 18. leta starosti dejansko za stalno naseli v Republiki
Sloveniji z roditeljem, ki je državljan Republike Slovenije.
Priglasitev iz prejšnjega odstavka ni
potrebna, če bi otrok ostal brez državljanstva.
Izjavo o priglasitvi iz prvega odstavka
tega člena je potrebno podati pri organu, pristojnem za vodenje matične knjige,
v katero bo izvršen naknaden vpis otrokovega rojstva, ali pri pristojnem organu
Republike Slovenije v tujini, ki je pooblaščen za opravljanje konzularnih zadev.
Otroka lahko priglasi za državljana
Republike Slovenije tisti od staršev, ki je državljan Republike Slovenije. Če
je otrok pod skrbništvom, ker nima staršev ali jim je odvzeta roditeljska
pravica ali poslovna sposobnost, ga lahko priglasi skrbnik, ki je državljan
Republike Slovenije, s soglasjem občinskega organa, pristojnega za socialno
varstvo.
6. člen
Pod pogoji iz prvega odstavka prejšnjega
člena pridobi državljanstvo Republike Slovenije tudi oseba, starejša od 18 let,
če se do dopolnjenega 23. leta starosti z izjavo opredeli za državljanstvo
Republike Slovenije.
Izjavo iz prejšnjega odstavka je potrebno
podati pri organu, pristojnem za vodenje matične knjige, v katero bo izvršen
naknaden vpis rojstva, ali pri pristojnem organu Republike Slovenije v tujini,
ki je pooblaščen za opravljanje konzularnih zadev.
7. člen
Pod pogoji iz 4., 5. in 6. člena tega
zakona pridobi s posvojitvijo državljanstvo Republike Slovenije tudi posvojenec
– tujec, če je vsaj eden od posvojiteljev državljan Republike Slovenije in če
se po predpisih države, katere državljan je posvojenec, s posvojitvijo –
vzpostavi med posvojiteljem in posvojencem enako razmerje, kot je razmerje med
starši in otroki (v nadaljnjem besedilu: popolna posvojitev).
8. člen
Oseba, ki pridobi državljanstvo Republike
Slovenije po določbah 4., 5., 6., 7. ali 9. člena tega zakona, se šteje od
rojstva za državljana Republike Slovenije.
2. Pridobitev državljanstva z
rojstvom na območju Republike Slovenije
9. člen
Državljanstvo Republike Slovenije pridobi
otrok, ki je rojen ali najden na območju Republike Slovenije, če sta oče in
mati neznana ali ni znano njuno državljanstvo ali pa sta brez državljanstva.
Otroku, ki je pridobil državljanstvo
Republike Slovenije po prejšnjem odstavku, na zahtevo staršev preneha državljanstvo
Republike Slovenije, če se do dopolnjenega 18. leta starosti ugotovi, da so
starši tuji državljani. Državljanstvo mu preneha z dnem vročitve odločbe.
3. Pridobitev državljanstva z
naturalizacijo
10. člen
Z naturalizacijo lahko pridobi državljanstvo
Republike Slovenije oseba, ki prosi za sprejem v državljanstvo Republike
Slovenije, če izpolnjuje naslednje pogoje:
1.
da je dopolnila 18 let;
2.
da ima odpust iz dosedanjega državljanstva ali da izkaže, da ga bo
dobila, če bo sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije;
3.
da dejansko živi v Sloveniji 10 let, od tega neprekinjeno zadnjih 5 let
pred vložitvijo prošnje;
4.
da ima zagotovljeno stanovanje in da ima zagotovljen trajen vir
preživljanja najmanj v višini, ki omogoča materialno in socialno varnost;
5.
da obvlada slovenski jezik v taki meri, da se lahko sporazumeva z
okoljem;
6.
da ni bila v državi, katere državljan je, ali v Sloveniji obsojena na
zaporno kazen, daljšo od enega leta, za kaznivo dejanje, za katero se storilec
preganja po uradni dolžnosti, če je to dejanje kaznivo tako po predpisih njene
države kot tudi po predpisih Republike Slovenije;
7.
da ji ni bila izrečena prepoved prebivanja v Republiki Sloveniji;
8.
da njen sprejem v državljanstvo Republike Slovenije ne predstavlja
nevarnosti za javni red, varnost ali obrambo države.
Šteje se, da je pogoj iz 2. točke
prejšnjega odstavka izpolnjen, če je oseba brez državljanstva ali če ga po
zakonu njene države izgubi s samo naturalizacijo. Če tuja država ne daje
odpusta ali če postavlja za odpust take pogoje, ki jih brez bistvene škode za
svojo eksistenco ali za svojo oziroma varnost družine ni mogoče izpolniti,
zadošča izjava prosilca, da se odreka tujemu državljanstvu, če bo pridobil
državljanstvo Republike Slovenije.
Izpolnjevanje pogoja iz 5. točke prvega
odstavka tega člena ugotovi v razgovoru z osebo, ki prosi za sprejem v
državljanstvo, strokovna komisija, ki jo imenuje Izvršni svet Skupščine
Republike Slovenije.
Če je uveden kazenski postopek za kaznivo
dejanje iz 6. točke prvega odstavka tega člena, organ, pristojen za odločanje o
sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije, prekine postopek do pravnomočne
odločitve v kazenskem postopku.
Šteje se, da je pogoj iz 6. točke prvega
odstavka tega člena izpolnjen, če je oseba kazen prestala oziroma če so.
prenehale pravne posledice obsodbe.
11. člen
Osebi, ki vloži prošnjo za pridobitev
državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo, se lahko izda zagotovilo,
da bo sprejeta v državljanstvo, če izpolnjuje pogoje iz 1., 3., 4., 5., 6., 7.,
in 8. točke prvega odstavka prejšnjega člena.
Če oseba iz prejšnjega odstavka v roku dveh
let od vročitve zagotovila ne predloži dokazov iz 2. točke prvega odstavka
prejšnjega člena se šteje, da je svojo vlogo umaknila.
12. člen
Slovenski izseljenec in njegov potomec do
tretjega kolena v ravni črti lahko z naturalizacijo pridobi državljanstvo
Republike Slovenije, če dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno vsaj eno leto in
če izpolnjuje pogoje iz 1., 4., 5., 6., 7. in 8. točke prvega odstavka 10.
člena tega zakona.
Oseba, ki je poročena z državljanom
Republike Slovenije, lahko z naturalizacijo pridobi državljanstvo Republike
Slovenije, če dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno vsaj eno leto in če
izpolnjuje pogoje iz 4., 5., 6., 7. in 8. točke prvega odstavka 10. člena tega
zakona.
13. člen
Ne glede na pogoje iz 10. člena tega zakona
lahko z naturalizacijo pridobi državljanstvo Republike Slovenije oseba, ki je
že stara 18 let, če to koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih,
kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov.
O sprejemu v državljanstvo Republike
Slovenije po prejšnjem odstavku mora predhodno dati mnenje Izvršni svet
Skupščine Republike Slovenije.
14. člen
Če oče in mati pridobita državljanstvo
Republike Slovenije z naturalizacijo, ga na njuno prošnjo pridobi tudi njun
otrok, ki še ni star 18 let.
Če eden od staršev pridobi državljanstvo
Republike Slovenije z naturalizacijo, ga pridobi tudi njegov otrok, ki še ni
star 18 let, če ta roditelj za to zaprosi in če otrok živi z njim v Sloveniji.
Če eden od staršev pridobi državljanstvo
Republike Slovenije z naturalizacijo, ga pridobi tudi njegov otrok, ki še ni
star 18 let, če za to zaprosita oba roditelja, ne glede na to, kje živi otrok.
Če je otrok star več kot 14 let, se zahteva
za pridobitev državljanstva po prejšnjih odstavkih tudi njegova privolitev.
V primeru posvojitve, pri kateri med
posvojitelji in posvojencem ne nastane enako razmerje kot med starši in otroki,
lahko na prošnjo posvojiteljev, državljanov Republike Slovenije, pridobi
državljanstvo Republike Slovenije njun posvojenec, ki še ni star 18 let, če s
posvojiteljema stalno živi v Sloveniji.
15. člen
Kdor pridobi državljanstvo Republike
Slovenije z naturalizacijo ali po 40. ali 41. členu tega zakona, postane
državljan Republike Slovenije z dnem, ko mu je vročena odločba o pridobitvi
državljanstva Republike Slovenije.
16. člen
Organ, ki je izdal odločbo o pridobitvi
državljanstva z naturalizacijo, lahko razveljavi odločbo v treh letih po njeni
vročitvi, če se ugotovi, da je bila naturalizacija dosežena z lažnimi izjavami
ali z namernim prikrivanjem bistvenih dejstev ali okoliščin, ki bi vplivale na
odločitev.
Odločbe ni mogoče razveljaviti, če bi
oseba, ki je pridobila državljanstvo Republike Slovenije z naturalizacijo,
ostala brez državljanstva.
V primeru, da se razveljavi odločba o
naturalizaciji staršev, se lahko razveljavi tudi odločba o naturalizaciji za
njihove otroke do 18. leta starosti, ki so pridobili državljanstvo Republike
Slovenije z naturalizacijo istočasno s starši.
III. PRENEHANJE DRŽAVLJANSTVA
17. člen
Državljanstvo Republike Slovenije preneha:
1.
z odpustom,
2.
z odrekom,
3.
z odvzemom,
4.
po mednarodni pogodbi.
1. Prenehanje državljanstva z
odpustom
18. člen
Državljanu Republike Slovenije preneha
državljanstvo Republike Slovenije z odpustom (v nadaljnjem besedilu: odpust iz
državljanstva Republike Slovenije), če za to zaprosi in če izpolnjuje naslednje
pogoje:
1.
da je dopolnil 18 let;
2.
da dejansko živi v tujini;
3.
da ni ovir zaradi vojaške dolžnosti;
4.
da je poravnal dolžne davke in druge zakonske obveznosti;
5.
da ima poravnane preživninske obveznosti iz zakonske zveze in iz
razmerja med starši in otroki do oseb, ki živijo v Sloveniji;
6.
da zoper njega v Sloveniji ne teče kazenski postopek za kaznivo dejanje,
ki se preganja po uradni dolžnosti, če pa je bil v Sloveniji obsojen na zapor,
da je to kazen prestal;
7.
da ima ali da dokaže, da bo sprejet v tuje državljanstvo.
Kaj se šteje za ovire zaradi vojaške
dolžnosti po 3. točki prejšnjega odstavka, podrobneje predpiše republiški
upravni organ, pristojen za obrambne zadeve.
Organ, pristojen za odločanje- o odpustu,
lahko zavrne prošnjo za odpust iz državljanstva Republike Slovenije, čeprav so
izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka, tega člena, če tako rešitev zahtevajo
razlogi varnosti ali obrambe države oziroma če to terjajo vzajemnost ali drugi
razlogi v zvezi z odnosi s tujo državo.
Organ, ki je pristojen za odločanje o
odpustu, lahko zavrne prošnjo za odpust iz državljanstva Republike Slovenije,
čeprav so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena, če tako rešitev
pogojujejo ekonomski, socialni ali nacionalni interesi države.
19. člen
Osebi, ki je zaprosila za odpust iz
državljanstva Republike Slovenije, se lahko izda zagotovilo o odpustu, čeprav
ne izpolnjuje pogojev iz 2. in 7. točke prejšnjega člena.
Če oseba, ki ji je bilo izdano zagotovilo
iz prejšnjega odstavka, v roku dveh let od vročitve zagotovila ne dokaže, da se
je dejansko izselila iz Republike Slovenije in da ji je zagotovljeno tuje
državljanstvo oziroma, da ga je že pridobila, se šteje, da je umaknila svojo prošnjo.
20. člen
Osebi, ki je odpuščena iz državljanstva
Republike Slovenije, preneha državljanstvo z dnem, ko ji je vročena odločba o
odpustu iz državljanstva Republike Slovenije.
21. člen
Organ, ki je odločil o odpustu iz
državljanstva Republike Slovenije, lahko odpravi odločbo o odpustu, če oseba za
to zaprosi in če v enem letu od vročitve odločbe ni pridobila tujega
državljanstva.
Prošnja za odpravo odločbe o odpustu se
lahko vloži v enem letu od vročitve odločbe.
22. člen
Otroku do dopolnjenega 18. leta starosti
preneha državljanstvo Republike Slovenije na prošnjo obeh staršev, ki jima je
državljanstvo prenehalo z odpustom, ali je državljanstvo Republike Slovenije
prenehalo na ta način enemu od njiju, drugi pa nima državljanstva Republike
Slovenije.
Če otrokovi starši živijo ločeno, otroku
preneha državljanstvo Republike Slovenije z odpustom na zahtevo tistega
roditelja, pri katerem otrok živi oziroma kateremu je dodeljen v varstvo in
vzgojo, in tudi sam prosi za odpust iz državljanstva Republike Slovenije, ali v
primeru, da je roditelj, pri katerem otrok živi, tujec. V obeh primerih je
potrebno soglasje drugega roditelja.
Če drugi roditelj ne soglaša z odpustom
otroka iz državljanstva Republike Slovenije, otrok dobi odpust, če zaradi
koristi otroka k njegovemu odpustu da soglasje republiški upravni organ,
pristojen za socialno varstvo.
Soglasje je treba priložiti prošnji za
odpust otroka iz državljanstva Republike Slovenije.
Soglasje iz drugega oziroma tretjega
odstavka tega člena ni potrebno, če prebivališča drugega roditelja ni mogoče
ugotoviti ali če mu je odvzeta poslovna sposobnost ali roditeljska pravica.
23. člen
Zaradi popolne posvojitve preneha
državljanstvo Republike Slovenije z odpustom posvojencu, mlajšemu od 18 let, ki
je državljan Republike Slovenije, če za to zaprosi posvojitelj, ki je tujec ali
posvojitelj, ki prosi za odpust iz državljanstva Republike Slovenije, če so
izpolnjeni pogoji iz prejšnjega člena.
24. člen
Če je otrok star več kot 14 let, se za
prenehanja državljanstva Republike Slovenije zahteva tudi njegova privolitev.
2. Prenehanje državljanstva z
odrekom
25. člen
Polnoletni državljan Republike Slovenije,
ki je bil rojen v tujini in tam živi, pa ima tudi tuje državljanstvo, se lahko
do dopolnjenega 25. leta starosti odreče državljanstvu Republike Slovenije.
Če državljan Republike Slovenije izpolnjuje
pogoje iz prejšnjega odstavka, organ pristojen za odločanje o. odreku, z
odločbo ugotovi, da mu je državljanstvo Republike Slovenije prenehalo z dnem,
ko je podal izjavo o odreku državljanstvu Republike Slovenije.
Glede odreka državljanstvu mladoletnih
otrok se smiselno uporabljajo določbe 22., 23. in 24. člena tega zakona.
3. Prenehanje državljanstva z odvzemom
26. člen
Državljanu Republike Slovenije, ki dejansko
živi v tujini in ima tudi tuje državljanstvo, se lahko odvzame državljanstvo
Republike Slovenije, če s svojim delom škoduje mednarodnim ali drugim interesom
Republike Slovenije.
Za delo, s katerim se škoduje mednarodnim
in drugim interesom Republike Slovenije, se šteje:
1.
če oseba pripada organizaciji, katere aktivnost meri na rušenje
ustavnega reda Republike Slovenije;
2.
če oseba kot pripadnik tuje obveščevalne službe škoduje interesom
Republike Slovenije ali če tem interesom škoduje s svojim delom v državnem
organu ali organizaciji tuje države.
Odločba o odvzemu državljanstva Republike
Slovenije se lahko izjemoma izda brez udeležbe stranke v postopku.
Osebi, ki ji je odvzeto državljanstvo
Republike Slovenije, to preneha z dnem vročitve odločbe; če odločbe ni mogoče
vročiti, ji državljanstvo Republike Slovenije preneha z dnem objave v Uradnem
listu Republike Slovenije.
IV. SKUPNE DOLOČBE
27. člen
O pridobitvi državljanstva Republike
Slovenije z naturalizacijo, o prenehanju državljanstva ter o izdaji zagotovila
iz 11. in 19. člena tega zakona odloča republiški upravni organ, pristojen za
notranje zadeve.
Prošnja za pridobitev državljanstva z
naturalizacijo se vloži pri za notranje zadeve pristojnem upravnem organu
občine, na območju katere ima oseba stalno ali začasno prebivališče. Prošnja za
odpust iz državljanstva in izjava o odreku državljanstvu se vloži pri organu
Republike Slovenije v tujini, ki je pooblaščen za opravljanje konzularnih
zadev; če to zaradi objektivnih okoliščin ni mogoče, se vloži pri republiškem
upravnem organu, pristojnem za notranje zadeve.
Prošnja za pridobitev državljanstva
Republike Slovenije po 13. členu tega zakona se vloži pri republiškem upravnem
organu, pristojnem za notranje zadeve. Če prosilec živi v tujini, se vloži pri
organu Republike Slovenije v tujini, ki je pooblaščen za opravljanje
konzularnih zadev.
28. člen
V odločbi, s katero se zavrne prošnja iz
10., 11. in 12. člena, tretjega in četrtega odstavka 18. člena in 19. člena
tega zakona, pristojnemu organu ni potrebno navesti razlogov, ki so ga vodili
pri odločanju.
29. člen
Državljanstvo na prvi stopnji ugotavlja za
notranje zadeve pristojni upravni organ občine, na območju katere ima oseba
stalno prebivališče. Ta je dolžan na zahtevo posameznika o njegovem
državljanstvu izdati ugotovitveno odločbo. Ugotovitveno odločbo je dolžan
izdati tudi na zahtevo organa, ki vodi postopek v zvezi z uveljavljanjem
pravice posameznika.
30. člen
O pridobitvi ali izgubi državljanstva je
potrebno obvestiti organ, pristojen za vodenje rojstne matične knjige, registra
stalnega prebivalstva, in druge organe, ki so po zakonu v uradni evidenci
dolžni voditi tudi podatek o državljanstvu posameznikov.
V. EVIDENCE O DRŽAVLJANSTVU
31. člen
Zaradi razvida državljanstva kot sestavnega
dela osebnega stanja posameznika se državljanstvo Republike Slovenije
evidentira v rojstni matični knjigi v skladu z določbami zakona o matičnih
knjigah.
Če državljan Republike Slovenije ni rojen v
Sloveniji, je njegovo državljanstvo treba vpisan istočasno z naknadnim vpisom
njegovega rojstva v skladu z zakonom o matičnih knjigah.
32. člen
Zaradi celovitega razvida državljanstva
Republike Slovenije in zaradi spremljanja stanja na tem področju vodi
republiški upravni organ, pristojen za notranje zadeve, centralno evidenco o
državljanstvu.
33. člen
Centralna evidenca o državljanstvu vsebuje
naslednje podatke:
1.
priimek in ime;
2.
datum in kraj rojstva;
3.
enotno matično številko občana (EMŠO);
4.
stalno ali začasno prebivališče;
5.
podatke o vpisu v rojstno matično knjigo (če je oseba vpisana v
državljansko knjigo, ki je bila vzpostavljena po prej veljavnih predpisih, je
potrebno vnesti podatke o vpisu v to evidenco).
Za državljane Republike Slovenije, ki so to
državljanstvo pridobili z odločbo organa, pristojnega za odločanje o
naturalizaciji, ali po mednarodni pogodbi, vsebuje evidenca poleg podatkov iz
prejšnjega odstavka, še naslednje podatke:
1.
poklic in šolsko izobrazbo;
2.
prebivališče ob naturalizaciji (če je ta podatek istoveten s prebivališčem
iz 4. točke prejšnjega odstavka, tega podatka ni treba navajati);
3.
državljanstvo do naturalizacije, če to ni znano, pa narodnost;
4.
številko in datum odločbe ter organ, ki je odločbo izdal;
5.
pravno podlago oziroma način pridobitve državljanstva;
6.
datum pridobitve državljanstva Republike Slovenije.
Podatek o narodnosti iz 3. točke prejšnjega
odstavka se evidentira samo s privolitvijo osebe, na katero se ta podatek
nanaša.
Za osebe, ki jim je prenehalo državljanstvo
Republike Slovenije, vsebuje evidenca poleg podatkov iz prvega odstavka tega
člena še naslednje podatke:
1.
poklic in šolsko izobrazbo;
2.
prebivališče pred odhodom v tujino;
3.
prebivališče ob odpustu iz državljanstva;
4.
številko in datum odločbe in organ, ki je izdal odločbo o prenehanju
državljanstva;
5.
datum prenehanja državljanstva Republike Slovenije;
6.
tuje državljanstvo;
7.
datum izselitve;
8.
razlog za. zahtevo za prenehanje državljanstva Republike Slovenije.
Za državljane Republike Slovenije, ki imajo
tudi tuje državljanstvo, vsebuje evidenca poleg podatkov iz prvega odstavka
tega člena tudi podatek o tujem državljanstvu in čas njegove pridobitve.
Osebni podatki se hranijo v centralni
evidenci o državljanstvu še 50 let po smrti ali prenehanju državljanstva osebe,
na katero se podatki nanašajo.
Po preteku roka iz prejšnjega odstavka se
podatki arhivirajo.
34. člen
Podatki za evidence o državljanstvu se
zbirajo neposredno od posameznikov, na katere se nanašajo.
Ne glede na prejšnji odstavek se podatki,
kadar je to mogoče, zbirajo:
1.
iz rojstne matične knjige,
2.
iz državljanske knjige,
3.
iz javnih listin,
4.
od drugih oseb v skladu z zakonom.
35. člen
Osebne podatke iz evidenc o državljanstvu
lahko uporabljajo delavci organov za notranje zadeve za izvrševanje z zakonom
določenih nalog.
Organi, ki vodijo evidence o državljanstvu,
posredujejo drugim uporabnikom podatke iz teh evidenc, če so za njihovo uporabo
pooblaščeni z zakonom ali na podlagi privolitve ali zahteve posameznika, na
katerega se podatki nanašajo.
Uporabniki podatkov iz prejšnjega odstavka
ne smejo posredovati osebnih podatkov drugim uporabnikom in jih smejo
uporabljati samo za namene, za katere so jih dobili.
36. člen
Republiški upravni organ, pristojen za
notranje zadeve, lahko ob pogoju vzajemnosti posreduje podatke o posamezniku,
vsebovane v evidencah o državljanstvu, drugim državam, če so izpolnjeni
naslednji pogoji:
1.
če gre za posredovanje organom tuje države, ki so pristojni za zadeve
državljanstva;
2.
če še prejemnik podatkov zaveže, da bo dobljene podatke uporabljal samo
za namene v zvezi z urejanjem državljanstva, v nasprotnem primeru pa le, če je
to nujno za izvedbo kazenskega postopka ali če posredovanje podatkov nedvomno
koristi posamezniku, na katerega se podatki nanašajo;
3.
če je v državi, v kateri je sedež organa, ki se mu podatki posredujejo,
zagotovljeno varstvo osebnih podatkov tudi za tujce.
Dejstvo iz 3. točke prejšnjega odstavka
ugotavlja republiški upravni organ, pristojen za mednarodno sodelovanje.
37. člen
Državljanstvo Republike Slovenije se
dokazuje s potrdilom ali drugo javno listino o državljanstvu, ki jo izda organ,
pristojen za vodenje uradne evidence, v kateri je vpisano državljanstvo osebe,
ali za notranje zadeve pristojni upravni organ občine, na območju katere ima
oseba stalno prebivališče.
38. člen
Če je bil postopek za ugotovitev državljanstva
ali za pridobitev ali prenehanje državljanstva Republike Slovenije uveden na
zahtevo stranke in postopka ni mogoče končati brez njenega sodelovanja, se njen
molk šteje za umik zahteve, če kljub opozorilu pristojnega organa v danem roku
ne opravi nobenega dejanja, potrebnega za nadaljevanje ali dokončanje postopka
oziroma če se iz opustitve teh dejanj da sklepati, da ni več zainteresirana za
nadaljevanje postopka.
Postopka iz razlogov po prejšnjem odstavku
ni mogoče ustaviti, dokler ne potečejo trije meseci od opozorila.
Zakon o državljanstvu
Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I)
vsebuje naslednje prehodne in končni določbi:
»VI. PREHODNE DOLOČBE
39. člen
Za državljana Republike Slovenije velja po
tem zakonu, kdor je po dosedanjih predpisih imel državljanstvo Republike
Slovenije in Socialistične federativne Republike Jugoslavije.
40. člen
Državljan druge republike, ki je imel na
dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije dne
23. decembra 1990, prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji
in tukaj tudi dejansko živi, pridobi državljanstvo Republike Slovenije, če v
šestih mesecih od uveljavitve tega zakona vloži vlogo pri za notranje zadeve
pristojnem upravnem organu občine, na območju katere ima stalno prebivališče.
Otrok do dopolnjenega 18. leta starosti
pridobi državljanstvo Republike Slovenije pod pogoji iz 14. člena tega zakona.
41. člen
Osebe, ki jim je bilo odvzeto državljanstvo
Ljudske Republike Slovenije in FLRJ po zakonu o odvzemu državljanstva,
podoficirjem in oficirjem bivše jugoslovanske vojske, ki se nočejo vrniti v
domovino, pripadnikom vojnih formacij, ki so služili okupatorju in pobegnili v
tujino, kot tudi osebam, ki so pobegnile v tujino po osvoboditvi (Uradni list
FLRJ, št. 86/46), in njihovi otroci, lahko pridobijo državljanstvo Republike
Slovenije, če v enem letu od uveljavitve tega zakona vložijo prošnjo pri
republiškem upravnem organu, pristojnem za notranje zadeve.
Pod pogoji iz prejšnjega odstavka lahko
pridobijo državljanstvo Republike Slovenije slovenski izseljenci, ki jim je
prenehalo državljanstvo Ljudske Republike Slovenije in FLRJ z odsotnostjo.
42. člen
O pridobitvi državljanstva Republike
Slovenije po 40. in 41. členu tega zakona odloča republiški upravni organ,
pristojen za notranje zadeve.
43. člen
Državljanstvo oseb, ki so bile po
dosedanjih predpisih državljani Republike Slovenije, pa doslej niso bile
vpisane v evidenco državljanov Republike Slovenije, se vpiše naknadno v rojstno
matično knjigo na podlagi ugotovitvene odločbe, ki jo po uradni dolžnosti izda
pristojni občinski organ. Če rojstvo ni vpisano, je potrebno podatek o
državljanstvu vpisati istočasno z vpisom rojstva v skladu z zakonom o matičnih
knjigah.
44. člen
Potrdila o državljanstvu Republike
Slovenije na podlagi evidenc, ki so se vodile po prej veljavnih predpisih,
izdaja organ, pristojen za notranje zadeve, ki te evidence vodi, ali za
notranje zadeve pristojni upravni organ občine, na območju katere ima oseba
stalno prebivališče.
45. člen
Do vzpostavitve evidence iz 32. člena tega
zakona republiški upravni organ, pristojen za notranje zadeve, vodi ločene
evidence: o pridobitvi državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo, z vstopom
v državljanstvo, s sprejemom državljanov drugih republik v državljanstvo
Republike Slovenije, o odpustu, odreku in odvzemu državljanstva, o izgubi
državljanstva Republike Slovenije z odsotnostjo, evidenco optantov za
italijansko državljanstvo in delni razvid oseb z dvojnim državljanstvom.
Evidence iz prejšnjega odstavka vsebujejo
podatke iz 33. člena tega zakona, ki se zbirajo in uporabljajo na način,
določen v 34., 35. in 36. členu tega zakona.
46. člen
Predstojnik republiškega upravnega organa,
pristojnega za notranje zadeve, izda natančnejše predpise o načinu vodenja
centralne evidence o državljanstvu.
VII. KONČNI DOLOČBI
47. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati zakon o državljanstvu Socialistične Republike Slovenije (Uradni list
SRS, št. 23/76).
48. člen
Ta zakon začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o
dopolnitvi zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 30/91-I) spreminja 40. člen zakona tako, da se
glasi:
»40. člen
Državljan druge republike, ki je imel na
dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije dne
23. decembra 1990, prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji
in tukaj tudi dejansko živi, pridobi državljanstvo Republike Slovenije, če v
šestih mesecih od uveljavitve tega zakona vloži vlogo pri za notranje zadeve
pristojnem upravnem organu občine, na območju katere ima stalno prebivališče.
Ne glede na izpolnjene pogoje iz prejšnjega
odstavka se vloga za pridobitev državljanstva Republike Slovenije zavrne, če je
oseba po 26. 6. 1991 storila kaznivo dejanje iz petnajstega ali šestnajstega
poglavja kazenskega zakona SFRJ (Uradni list SFRJ, št. 44/76, 34/84, 74/87,
57/89, 3/90 in 38/90), uperjeno zoper Republiko Slovenijo oziroma druge
vrednote, ki jih v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona
za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike
Slovenije varuje kazenska zakonodaja Republike Slovenije, ne glede na to, kje
je bilo to dejanje storjeno. Če je za to kaznivo dejanje sprožen kazenski
postopek, se postopek za pridobitev državljanstva prekine, dokler kazenski
postopek ni pravnomočno končan.
Ne glede na izpolnjene pogoje iz prvega
odstavka tega člena se vloga lahko zavrne tudi osebi, za katero so podani
razlogi iz 8. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.
Otrok do dopolnjenega 18. leta starosti
pridobi državljanstvo Republike Slovenije pod pogoji iz 14. člena tega zakona.«;
ter vsebuje
naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati z dnem objave v
Uradnem listu Republike Slovenije.«.