Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o cestah obsega:
-
Zakon o cestah – ZCes-2 (Uradni list RS, št. 132/22 z dne 14. 10. 2022),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenskem državnem holdingu
– ZSDH-1A (Uradni list RS, št. 140/22 z dne 4. 11. 2022),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestah – ZCes-2A (Uradni list
RS, št. 29/23 z dne 7. 3. 2023).
ZAKON
O CESTAH (ZCes-2)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) Ta zakon določa in ureja:
-
status in kategorizacijo javnih cest;
-
enotna pravila za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje vseh javnih cest ter
pogoje za uporabo nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni
promet, zaradi zagotavljanja enakih pogojev za varno odvijanje cestnega prometa
na celotnem cestnem omrežju;
-
obvezno gospodarsko javno službo za zagotavljanje stanja javnih cest za
varen in neoviran promet;
-
upravljanje, gradnjo, vzdrževanje in varstvo javnih cest ter prometa na
njih;
-
ukrepe za zmanjšanje škodljivih vplivov emisij prometa.
(2) S tem zakonom se prenašajo naslednje direktive Evropske
unije:
-
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/54/ES z dne
29. aprila 2004 o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem
cestnem omrežju (UL L št. 167 z dne 30. 4. 2004, str. 39), zadnjič
spremenjena z Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja
postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega
postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Četrti
del (UL L št. 188 z dne 18. 7. 2009, str. 14), (v nadaljnjem
besedilu: Direktiva 2004/54/ES);
-
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2008/96/ES z dne
19. novembra 2008 o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture (UL L
št. 319 z dne 29. 11. 2008, str. 59), zadnjič spremenjena z Direktivo
(EU) 2019/1936 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o
spremembi Direktive 2008/96/ES o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture (UL
L št. 305 z dne 26. 11. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu:
Direktiva 2008/96/ES);
-
Direktiva 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija
2010 o okviru za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in
za vmesnike do drugih vrst prevoza (UL L št. 207 z dne 6. 8. 2010,
str. 1), zadnjič spremenjena s Sklepom (EU) 2017/2380 Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 12. decembra 2017 o spremembi Direktive 2010/40/EU glede
obdobja za sprejemanje delegiranih aktov (UL L 340 z dne 20. 12. 2017,
str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2010/40/EU);
-
Direktiva (EU) 2015/719 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
29. aprila 2015 o spremembi Direktive Sveta 96/53/ES o določitvi največjih
dovoljenih mer določenih cestnih vozil v Skupnosti v notranjem in mednarodnem
prometu in največjih dovoljenih tež v mednarodnem prometu (UL L št. 115 z
dne 6. 5. 2015, str. 1) v delu, ki se nanaša na prepoznavo vozil ali
skupine vozil, ki sama ali skupaj s tovorom presegajo dovoljene mase,
predpisane za posamezne vrste vozil ali skupine vozil, in na obveznosti
špediterja pri prevozu zabojnikov in zamenljivih tovorišč.
2. člen
(pomen izrazov)
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1.
avtocesta je daljinska državna cesta, ki je posebej zasnovana in
zgrajena za promet motornih vozil, kjer so smerna vozišča ločena z ločilnim
pasom, ki ni namenjen prometu, in praviloma opremljena z odstavnim pasom,
nivojsko ne prečka ceste ali železniške proge, kolesarske poti ali pešpoti ter
je označena s predpisano prometno signalizacijo, njen sestavni del so tudi
servisne prometne površine in cestni priključki nanjo;
2.
avtobusna postajališča in obračališča so posebej zgrajene in označene
prometne površine na ali ob vozišču ceste, namenjene prevozu potnikov;
3.
avtomatizirani sistemi za pomoč voznikom so napredni elektronski
sistemi, vgrajeni v vozilo, ki vozniku pomagajo pri vožnji in povečujejo
varnost v cestnem prometu;
4.
bankina je utrjen vzdolžni del cestišča ob zunanjem robu vozišča, ki
zagotavlja bočno stabilnost vozišča oziroma cestišča in brežine ter omogoča
namestitev prometne signalizacije in prometne opreme;
5.
brežina ceste je nagnjena površina cestnega telesa od bankine do izteka
v naravno površino;
6.
cesta je površina, omejena z mejo cestnega zemljišča, ki jo lahko
uporabljajo vsi ali pa le določeni udeleženci oziroma udeleženke (v nadaljnjem
besedilu: udeleženec) v prometu pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi
predpisi;
7.
cesta, določena za vse vrste prometa, je javna cesta, ki jo smejo
uporabljati vsi udeleženci v prometu;
8.
cesta, določena za posamezne vrste prometa, je javna cesta, ki jo smejo
uporabljati samo tisti udeleženci v prometu, za katere prepoved uporabe ni
označena s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo;
9.
cestna razsvetljava je prometna oprema za zagotavljanje osvetljenosti
posameznih delov ceste;
10.
cestne naprave in druge ureditve, ki so namenjene varnosti, vodenju,
urejanju, upravljanju in nadzoru prometa, zagotavljanju informacij o prometu,
stanju cest in razmerah na cestah, zaščiti ceste ter preprečevanju škodljivih
emisij prometa, so telekomunikacijske in električne naprave, vgrajene v cestno
telo, naprave za nadzor in urejanje prometa, naprave za nadzor nad stanjem
vozišča, naprave za daljinsko obveščanje in opozarjanje, naprave za štetje
prometa, naprave za pridobivanje podatkov o osnih obremenitvah in skupnih masah
v prostem prometnem toku, naprave za kontrolo prevoza nevarnega blaga, naprave
za kontrolo hitrosti, naprave za umirjanje prometa, naprave in objekti za
cestninjenje, prezračevalne in varnostne naprave v predorih in naprave in
ureditve za zaščito pred snežnimi plazovi, padajočim kamenjem, zameti, hrupom,
slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi za promet na javni cesti;
11.
cestni objekti so mostovi, viadukti, podvozi, nadvozi, prepusti,
predori, galerije, podporne in oporne konstrukcije ter podhodi in nadhodi;
12.
cestni priključek je del ceste, s katerim se cesta iste ali nižje
kategorije ali nekategorizirana cesta ali druga prometna površina navezuje na
to cesto in je označen s predpisano prometno signalizacijo;
13.
cestno telo je konstrukcijski element ceste, ki je oblikovno prilagojen
obstoječemu reliefu ob upoštevanju geološko-geomehanskih parametrov;
sestavljajo ga temeljna, nosilna in obrabna voziščna konstrukcija;
14.
cestno zemljišče je parcela oziroma so parcele, katerih mejo na podlagi
predpisov, ki urejajo projektiranje cest, določajo linije med skrajnimi točkami
prečnega in vzdolžnega profila cestnega telesa, vključno z napravami za
odvodnjavanje. Meja cestnega zemljišča poteka največ 2 metra od linij skrajnih
točk, vključno z napravami za odvodnjavanje, pri avtocestah največ 2 metra od
varovalne ograje, pri predorih pa največ 5 metrov od stika predorske cevi z
brežino, merjeno pravokotno na os ceste;
15.
cestišče je del ceste, ki ga sestavljajo vozišče, ločilni pasovi,
kolesarske steze, pločniki, bankine, naprave za odvodnjavanje, če potekajo ob
vozišču, kolesarski stezi ali pločniku, ter zračni prostor v višini 15 metrov
pri državnih cestah, pri občinskih cestah pa v višini 7 metrov, merjeno od
točke na osi vozišča;
16.
C-ITS ali kooperativni inteligentni prometni sistemi so sistemi, ki
omogočajo povezljivost med vozili in povezljivost vozil z infrastrukturo, kar
udeležencem cestnega prometa in upravljavcem cest omogoča izmenjavo informacij
in njihovo uporabo za usklajeno vodenje prometa;
17.
državna cesta je javna cesta, namenjena povezovanju regij in
pomembnejših naselij v državi z enakimi regijami in naselji v sosednjih
državah, povezovanju regij znotraj države in povezovanju pomembnejših naselij
znotraj regije;
18.
glavna cesta I. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju
med središči regionalnega pomena; navezuje se na ceste enake ali višje
kategorije v državi in na cestni sistem sosednjih držav; njen sestavni del so
tudi cestni priključki nanjo, če so zgrajeni;
19.
glavna cesta II. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju
med središči medobčinskega pomena in navezovanju prometa na državne ceste enake
ali višje kategorije in na cestni sistem sosednjih držav; njen sestavni del so
tudi cestni priključki nanjo, če so zgrajeni;
20.
gospodarski subjekti po tem zakonu so gospodarske družbe, samostojni
podjetniki posamezniki ter druge pravne in fizične osebe, ki so vpisane v
Poslovni register Slovenije in opravljajo pridobitno dejavnost;
21.
gozdna cesta je grajena gozdna prometnica, namenjena predvsem
gospodarjenju z gozdom in omogočanju prevoza gozdnih lesnih sortimentov, in je
vodena v evidenci gozdnih cest;
22.
hitra cesta je državna cesta, namenjena prometu motornih vozil z enim
ali z dvema smernima voziščema, dostopna prek cestnih priključkov ali
nadzorovanih križišč, brez odstavnih pasov, nivojsko ne prečka železniške
proge, kolesarske poti ali pešpoti, in je označena s predpisano prometno
signalizacijo;
23.
individualni cestni priključek je namenjen dostopu do posameznih eno-
ali večstanovanjskih stavb z največ štirimi stanovanji, objektov in stavb
kmetijskih gospodarstev ter kmetijskih in gozdnih površin;
24.
ITS ali inteligentni prometni sistemi so napredne aplikacije, ki
uporabljajo informacijske in komunikacijske tehnologije za zagotavljanje
inovativnih storitev na področju različnih vrst prevoza in upravljanja prometa,
vključno s sistemi, namenjenimi infrastrukturi, vozilom in uporabnikom, ter na
področju upravljanja omrežja in upravljanja mobilnosti;
25.
javna cesta je cesta, ki jo država ali občina v skladu z merili za
kategorizacijo javnih cest razglasi za javno cesto določene kategorije, ki jo
lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in
drugimi predpisi. Javna cesta je tudi cesta, ki je kategorizirana v sosednji
državi in deloma poteka po ozemlju Republike Slovenije, pri čemer v zvezi z
zagotavljanjem odvijanja prometa po cesti obstaja mednarodnopravna obveznost
Republike Slovenije (skupna javna cesta);
26.
javna pot je občinska javna cesta, ki ne izpolnjuje meril za
kategorizacijo kot lokalna cesta in je namenjena navezovanju prometa na javne
ceste enake ali višje kategorije;
27.
kolesarska cesta je s predpisano prometno signalizacijo označena cesta,
ki je namenjena predvsem prometu koles in drugih nemotoriziranih uporabnikov,
poleg tega pa tudi motornim vozilom, za katere je največja dovoljena hitrost 30
km/h;
28.
kolesarska pot je s predpisano prometno signalizacijo označena cesta, ki
je namenjena prometu koles in drugih uporabnikov pod pogoji, določenimi s tem
zakonom in zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa;
29.
kolesarski pas je vzdolžni del vozišča ali pločnika, ki je označen z
ločilno črto in je namenjen prometu koles in mopedov, katerih konstrukcijsko
določena hitrost ne presega 25 km/h, na cestah v naselju pa tudi prometu drugih
vozil, če je tako določeno s prometno signalizacijo;
30.
kolesarska steza je del cestišča, ki ni v isti ravnini kot vozišče ali
je od njega ločena kako drugače in je namenjena prometu koles in mopedov,
katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h;
31.
križanje je mesto, kjer se v istem ali različnem nivoju križa cesta z
drugo cesto, drugim infrastrukturnim objektom ali vodotokom in podobno;
32.
križišče oziroma krožišče je prometna površina, ki nastane s križanjem
ali združitvijo dveh ali več cest v isti ravnini;
33.
lokalna cesta je občinska javna cesta, ki povezuje naselja v občini z
naselji v sosednjih občinah ali naselja in dele naselij v občini med seboj in
je pomembna za navezovanje prometa na javne ceste enake ali višje kategorije;
34.
mednarodna cesta je državna cesta, ki je z mednarodnim aktom uvrščena v
omrežje evropskih cest;
35.
medobratovalnost je zmogljivost sistemov in osnovnih poslovnih procesov
za izmenjavo podatkov ter informacij in znanja;
36.
nacionalna točka dostopa je za uporabnike enotna točka za dostop zlasti
do statičnih potovalnih in prometnih podatkov ter zgodovinskih prometnih
podatkov za različne načine prevoza, vključno s posodobitvami podatkov, ki jih
zagotovijo ministrstvo, pristojno za promet, izvajalci javnega potniškega
prometa, upravljavci cest ali ponudniki storitev prevoza potnikov po naročilu;
37.
načrt prometne ureditve je načrt s področja prometnega inženirstva, ki
obsega tehnično poročilo in tehnične prikaze načrtovane prometne ureditve
oziroma zapore na cestah, na podlagi katerega je na cesti mogoča neposredna
označitev prometne ureditve oziroma izvedba zapore na cesti;
38.
načrt za postavitev objekta za oglaševanje je načrt s področja
prometnega inženirstva, ki obsega lokacijske in tehnične prikaze objekta,
preglednostne elemente ceste, cestnih priključkov in križišč v območju lokacije
objekta ter druge tehnične rešitve, ki se nanašajo na objekt ali njegovo
lokacijo;
39.
naprave za odvodnjavanje javne ceste so naprave za zbiranje, odvajanje,
čiščenje oziroma preusmerjanje površinske in talne vode (npr. odvodni jarki,
koritnice, mulde, drenaže, jaški, prepusti, kanalizacijski vodi in naprave,
vodnjaki, ponikalnice);
40.
nivo rednega vzdrževanja so predpisane enote mere za posamezna dela
rednega vzdrževanja javne ceste in objektov na njej;
41.
nedeljiv tovor je tovor, ki ga iz tehničnih razlogov ni mogoče deliti
ali pa bi njegova delitev povzročila nesorazmerno visoke stroške;
42.
nekategorizirana cesta je zasebna cesta v lasti fizične oziroma pravne
osebe, prek katere se na javno cesto navezujejo stavbna in kmetijska zemljišča;
43.
nekategorizirana cesta, ki se uporablja za javni cestni promet, je
zasebna cesta, po kateri poteka promet na način in pod pogoji, kot jih v skladu
s tem zakonom in zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa, določi lastnik ali
od njega pooblaščeni upravljavec;
44.
objekt za oglaševanje je gradbeni objekt za namestitev oglasnega
sporočila, vključno z oglasnim sporočilom, ter drugi nepremični ali premični
namenski nosilec z oglasnim sporočilom;
45.
občinska cesta je javna cesta, namenjena povezovanju naselij v občini s
povezovanjem naselij v sosednjih občinah, povezovanju naselij, delov naselij,
naravnih in kulturnih znamenitosti in objektov v občini;
46.
območje ceste je prostor cestnega zemljišča z varovalnimi pasovi in
zračni prostor v višini 15 metrov pri državnih cestah, pri občinskih cestah pa
7 metrov nad terenom;
47.
območje križišča oziroma cestnega priključka je površina, določena z
mejami, znotraj katerih se spremenijo elementi in dimenzije prečnega profila
krakov ceste, ali znotraj katerih se spremenijo označbe na vozišču posameznih
krakov ceste. Če se elementi ceste in označbe na vozišču ne spreminjajo,
območje cestnega priključka sega do meje polja preglednosti;
48.
območje umirjenega prometa je del ceste, cesta v naselju ali del
naselja, ki je namenjen predvsem pešcem in je kot tako označeno s predpisano
prometno signalizacijo;
49.
območje za pešce je del ceste, cesta v naselju ali del naselja, ki je
namenjen pešcem in je kot tako označeno s predpisano prometno signalizacijo;
50.
območje omejene hitrosti je del naselja, v katerem je zaradi specifične
urbane rabe prostora in funkcije cest v tem prostoru ter varnosti ranljivih
udeležencev v prometu največja dovoljena hitrost vozil omejena na 30 km/h in je
označeno s predpisano prometno signalizacijo;
51.
odstavni pas je del vozišča, ki je od prometnega pasu ločen z ločilno
neprekinjeno črto in je namenjen ustavitvi motornih vozil v sili pod pogoji,
določenimi z zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa, pa tudi vožnji
motornih vozil;
52.
odstavna niša je prometna površina, namenjena ustavitvi udeležencev v
prometu v sili, ki je od prometnega pasu ločena z ločilno vzdolžno črto ter
označena s predpisano prometno signalizacijo;
53.
obvozna cesta je cesta, s katero se nadomesti del ceste, ki poteka skozi
poselitveno območje in kjer njeni tehnični elementi ne ustrezajo prometni
funkciji ceste. Z obvozno cesto se lahko posodobijo tudi neustrezni tehnični
elementi ceste pred oziroma za poselitvenim območjem ali mimo več poselitvenih
območij;
54.
oskrbna postaja so objekti in naprave za oskrbo cestnih motornih vozil z
gorivi in energijo oziroma območje, opremljeno z ustreznimi nepremičnimi
rezervoarji in točilnimi napravami za tekoča in utekočinjena pogonska goriva,
polnilnimi postajami za električna vozila ter spremljajočimi objekti za pranje
in servis vozil, prodajo blaga široke potrošnje in gostinstvo. Sestavni del
oskrbne postaje so tudi površine za mirujoči promet;
55.
osna obremenitev je del skupne mase, s katero os vozila na vodoravni
površini obremenjuje podlago;
56.
otok za pešce je dvignjena ali od cestišča kako drugače ločena površina
na cestišču, namenjena postanku pešcev, ki prečkajo vozišče ceste;
57.
parkirišče je prometna površina, ki je namenjena ustavljanju in
parkiranju vozil;
58.
pas za pešce je del vozišča, ki je označen z vzdolžno ločilno črto in je
namenjen pešcem;
59.
pas za parkiranje je označen vzdolžni del vozišča, ki je namenjen
ustavitvi in parkiranju vozil v vzdolžni smeri z označenimi ali neoznačenimi
parkirnimi mesti;
60.
počivališče je s prometno signalizacijo označena servisna prometna
površina, namenjena kratkemu postanku udeležencev cestnega prometa;
61.
pločnik je del cestišča, ki ni v isti ravnini kot vozišče ali je od
njega ločen kako drugače in je namenjen pešcem ali pešcem in prometu koles ter
mopedov, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, če je na
njem označen kolesarski pas ali pa s prometno signalizacijo dovoljen promet
kolesarjev;
62.
pregledno polje je prostor ob križiščih in cestnih priključkih ter
vzdolž ceste, v katerem je raba prostora omejena;
63.
pregledna berma je prostor na notranji strani krivin za zagotovitev
predpisane preglednosti, ki je potrebna zaradi poti ustavljanja, v katerem je
raba prostora omejena;
64.
prehod za pešce je s predpisano prometno signalizacijo označena površina
cestišča, ki je namenjena prehajanju pešcev čez vozišče in prometne površine,
namenjene kolesarjem;
65.
prehod za kolesarje je s predpisano prometno signalizacijo označena
površina vozišča, ki je namenjena prehajanju kolesarjev čez vozišče;
66.
primarna cesta je cesta, ki izpolnjuje pogoje za hitro cesto po tem zakonu,
in glavna cesta I. reda, na kateri je povprečni letni dnevni promet večji od
10.000 vozil oziroma je delež vozil nad 3.500 kg največje dovoljene mase 12
odstotkov ali več;
67.
prometni pas je označen ali neoznačen vzdolžni del smernega vozišča,
namenjen neovirani vožnji motornih vozil v eni vrsti, pod pogoji, določenimi z
zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa, pa tudi kolesarjem, pešcem in
drugim udeležencem cestnega prometa, če s prometno signalizacijo ni določeno
drugače;
68.
prometni pas za počasna vozila je označen prometni pas, namenjen vožnji
vozil, ki zaradi počasne vožnje zmanjšujejo pretočnost prometa;
69.
pospeševalni in zaviralni pas sta označena prometna pasova, namenjena
pospeševanju vozil pri vključevanju na javno cesto oziroma zaviranju pri izključevanju
z javne ceste;
70.
prometna signalizacija je sklop prometnih znakov, tabel, označb in
naprav, s katerimi se udeležencem cestnega prometa sporočajo nevarnosti,
omejitve, prepovedi in obveznosti na cesti ali njenem delu, jih vodi v prometu
in jim daje potrebna prometna, turistična in druga obvestila;
71.
prometna oprema so sredstva in naprave za zavarovanje udeležencev
cestnega prometa zaradi grajenih ovir in dejavnikov naravnega okolja, urejanje
prometa, zagotavljanje prometne varnosti in prisilno ustavljanje vozil;
72.
prometna ureditev je način odvijanja in vodenja prometa, ki ga za cesto
ali njen del oziroma za naselje ali njegov del določi upravljavec ceste in ga
označi s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo;
73.
ranljivi udeleženci v prometu so nemotorizirani prometni udeleženci
(npr. pešci, kolesarji), motoristi in funkcionalno ovirane osebe;
74.
redna vzdrževalna dela cest so dela, s katerimi se zagotavlja potreben
nivo vzdrževanja cest, ki zagotavlja pogoje za varno odvijanje prometa v vseh
vremenskih razmerah;
75.
regionalna cesta I. reda je državna cesta, namenjena prometnemu
povezovanju pomembnejših lokalnih središč in navezovanju prometa na državne
ceste enake ali višje kategorije; njen sestavni del so tudi cestni priključki
nanjo, če so zgrajeni;
76.
regionalna cesta II. reda je državna cesta, namenjena prometnemu
povezovanju lokalnih središč in navezovanju prometa na državne ceste enake ali
višje kategorije; njen sestavni del so tudi cestni priključki nanjo, če so
zgrajeni;
77.
regionalna cesta III. reda je državna cesta, namenjena prometnemu
povezovanju lokalnih središč, pomembnih kulturnih, naravnih in turističnih
znamenitosti državnega pomena ter obmejnih območij; njen sestavni del so tudi
cestni priključki nanjo, če so zgrajeni;
78.
rekonstrukcija ceste je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječe
ceste, pri čemer se delno ali v celoti spreminjajo njeni konstrukcijski
elementi, zmogljivost ali izvedejo druge njene izboljšave, deli trase ceste pa
se zaradi izboljšanja geometrijskih elementov prestavljajo izven območja
obstoječe ceste;
79.
rob naselja je z vidika urejanja cestne infrastrukture rob prostorsko
zaokroženega območja z najmanj desetimi objekti, v katerih se opravljajo
različne dejavnosti, ki je za potrebe določanja prometnih ureditev in upoštevanja
pravil cestnega prometa v naselju označen na cesti s predpisano prometno
signalizacijo;
80.
skupina vozil je med seboj povezana skupina najmanj enega vlečnega in
najmanj enega priklopnega vozila, ki so v cestnem prometu udeležena kot celota;
81.
skupna masa je masa vozila oziroma skupine vozil skupaj z maso tovora in
oseb, ki so na oziroma v njem;
82.
skupni prometni prostor je cesta s posebej grajenim cestiščem, ki je
namenjena skupni uporabi udeležencev cestnega prometa v skladu z zakonom, ki
ureja pravila cestnega prometa, in je označena s predpisano prometno
signalizacijo;
83.
spremljevalec izrednega prevoza oziroma spremljevalka izrednega prevoza
(v nadaljnjem besedilu: spremljevalec izrednega prevoza) je oseba, ki je
usposobljena za spremljanje izrednih prevozov;
84.
srednji ločilni pas je vzdolžni del cestišča, s katerim sta fizično
ločeni smerni vozišči;
85.
steza za pešce je s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo
označena javna pot, namenjena pešcem in drugim posebnim prevoznim sredstvom;
86.
storitev ITS je vsaka storitev, namenjena zagotavljanju aplikacije ITS v
organizacijskem in delovnem okviru, ki je namenjena izboljšanju varnosti
uporabnikov, učinkovitosti, udobju oziroma poenostavitvi ali podpori prevozov
in potovanj;
87.
stranski ločilni pas je vzdolžni del vozišča, s katerim so prometne
površine za druge namene fizično ločene od vozišča;
88.
špediter je pravna ali fizična oseba, ki je na tovornem listu ali
enakovredni prevozni listini navedena kot špediter, oziroma pravna ali fizična
oseba, v imenu in za račun katere se s prevoznim podjetjem sklene pogodba o
prevozu;
89.
robni pas je del vozišča, ki ohranja stabilnost voziščne konstrukcije in
je namenjen označevanju horizontalne prometne signalizacije;
90.
tranzit je prevoz območja omejene uporabe javne ceste, označenega s
predpisano prometno signalizacijo;
91.
uporabnik ITS je vsak uporabnik aplikacij in storitev ITS, vključno s
potniki, ranljivimi udeleženci v prometu, uporabniki in upravljavci cest,
upravljavci voznih parkov ter upravljavci gasilskih oziroma drugih reševalnih
ali intervencijskih služb za nujno pomoč;
92.
varstvo javne ceste sestavljajo ukrepi, ki so potrebni zaradi zaščite
ceste in varnosti njenih uporabnikov ter zaradi omejevanja dopustnih posegov v
cesto in njen varovalni pas;
93.
varovalni pas je prostor ob javni cesti, v katerem je raba prostora
omejena;
94.
varovani prostor je prostor v stavbi, v katerem se opravlja
vzgojno-varstvena ali izobraževalna dejavnost ali dejavnost zdravstvenih domov,
zdravstvenih postaj, bolnišnic ali klinik v skladu z zakonom, ki ureja
zdravstveno dejavnost, in prostori v stanovanjih, v katerih se ljudje
zadržujejo dlje časa (npr. spalnice, dnevne sobe, otroške sobe, bivalne
kuhinje);
95.
varovano parkirišče je servisna prometna površina na omrežju avtocest na
približno vsakih 100 km, namenjena zagotavljanju parkirnih površin za
gospodarske uporabnike ceste, z zagotovljenim varovanjem;
96.
vozišče je del cestišča, ki ga sestavljajo prometni pasovi, odstavni
pasovi, odstavne niše in robni pasovi ter kolesarski pasovi in pasovi za pešce,
če so na njem ločene površine za kolesarje in pešce;
97.
vzdrževalna dela so dela v okviru meje cestnega zemljišča, s katerimi se
ne spremeni zmogljivost ceste, velikost njenih posameznih delov, obseg
napeljav, naprav in opreme ter druge infrastrukture. Obsegajo vzdrževanje vseh
delov ceste, zamenjavo posameznih konstrukcijskih elementov ceste ter
izboljšave, povezane z varnostjo ceste, vodenjem prometa in digitalizacijo;
98.
vzdrževalna dela v javno korist je izvedba gradbenih in drugih del,
povezanih z gradnjo in varnostjo ceste v območju ceste, s katerimi se spremeni
zmogljivost ceste, velikost njenih posameznih delov, obseg napeljav, naprav in
opreme ter druge gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo;
99.
zabojnik je tovorni zaboj take konstrukcije, da je uporaben za večkratno
uporabo, ima možnost zlaganja drug na drugega in je opremljen s pripravami za
prekladanje z enega na drug način prevoza (npr. s cestnega na železniški prevoz
in obratno);
100.začasna cesta je cesta, po kateri se začasno izvaja
promet pod posebnimi pogoji, kadar zaradi izvajanja del ali odprave posledic
naravnih nesreč in drugih izrednih dogodkov na javni cesti promet po tej cesti
ni mogoč;
101.zamenljivo tovorišče je tovorna enota, prirejena meram
tovornega vozila in opremljena s pripravami za prekladanje z enega na drug
način prevoza (npr. s cestnega na železniški prevoz in obratno).
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo enako
kot izrazi, opredeljeni v zakonih, ki urejajo pravila cestnega prometa, motorna
vozila, voznike in graditev objektov.
3. člen
(pojem in status javnih cest in stvarne pravice na javni
cesti)
(1) Javne ceste so prometne površine, ki so splošnega pomena
za promet in jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi
s tem zakonom in zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa.
(2) Javne ceste so javno dobro in so izven pravnega prometa.
Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih
stvarnih pravic.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek je na cestnem zemljišču
mogoče pridobiti stvarno služnost na podlagi pravnega posla za gradnjo objektov
gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo ter vodov, ki
predstavljajo minimalno komunalno oskrbo stavb, pod pogoji, določenimi s tem
zakonom in zakonom, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih
skupnosti.
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena je mogoče na
cestnem zemljišču ustanoviti stvarno služnost za gradnjo cestnega priključka in
nepravo stvarno služnost za gradnjo dela objekta, ki ne posega v prosti profil
javne ceste. Medsebojne pravice in obveznosti med upravljavcem ceste in
služnostnim upravičencem se uredijo s pogodbo.
(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena je mogoče
ustanoviti stavbno pravico na servisnih prometnih površinah javnih cest. Na
zemljiščih, objektih in napravah za opravljanje dejavnosti vzdrževanja avtocest
in hitrih cest ali za opravljanje spremljajočih dejavnosti je mogoče pridobiti
lastninsko pravico pod pogoji, ki jih določa zakon.
(6) Stvarna in neprava stvarna služnost na cestnih zemljiščih
sta odplačni.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek je stvarna služnost na
cestnih zemljiščih, ki so v lasti države, v korist občin neodplačna, če gre za
gradnjo objektov, ki neposredno služijo izvajanju obvezne gospodarske javne
službe lokalnega pomena. V primeru nastanka stvarne služnosti na cestnih
zemljiščih, ki so v lasti občine, zaradi gradnje državnih cest občina ni
upravičena do nadomestila.
(8) Na vozišču javne ceste je za izvedbo športnih in drugih
prireditev mogoče pridobiti pravico začasne uporabe v skladu z zakonom, ki
ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti.
(9) Na prometnih površinah zunaj cestišča javne ceste in na
površinah ob njem je za opravljanje sezonske gospodarske dejavnosti mogoče
pridobiti posebno pravico uporabe.
(10) Ne glede na drugi odstavek tega člena se lahko površine
na cestnem zemljišču, ki niso prometne površine, obremenijo s stvarnimi
pravicami ali na njih pridobijo pravice o posebni uporabi v skladu z zakonom,
ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti.
4. člen
(skupna javna cesta)
(1) Skupna javna cesta poteka na območju Republike Slovenije
po zemljiščih, ki so v lasti v Republike Slovenije ali občine, in zemljiščih v
sosednji državi, ki so v javni uporabi. Skupna javna cesta je javno dobro in je
izven pravnega prometa na način in pod pogoji iz prejšnjega člena.
(2) Skupno javno cesto lahko prosto uporablja vsak na način
in pod pogoji, določenimi s tem zakonom in zakonom, ki ureja pravila cestnega
prometa. Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) s sklepom, ki
se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določi skupno javno cesto, pri
čemer določi tudi, kateri vrsti prometa je namenjena.
(3) Za gradnjo ali prevzem skupne javne ceste se lahko lastninska
pravica na nepremičnini odvzame ali omeji v skladu z zakonom, ki ureja
razlastitev ali omejitev lastninske pravice v javno korist na javnih cestah.
Razlastitveni upravičenec je Republika Slovenija ali občina. Pri pridobivanju
nepremičnin za posamezno skupno javno cesto, če bodo nepremičnine v lasti
Republike Slovenije, vlada s sklepom določi organ, ki zastopa razlastitvenega
upravičenca.
(4) Sestavina zahteve za razlastitev ali omejitev lastninske
pravice na skupni javni cesti je tudi listina, s katero upravljavec ceste
oziroma tuji organ potrjuje kategorizacijo ceste.
(5) V postopkih v zvezi s skupno javno cesto ali prometom na
njej se uporabljajo določbe predpisov, ki se nanašajo na javne ceste v
Republiki Sloveniji, če ni z mednarodnim sporazumom določeno drugače.
(6) Gradnja, upravljanje, vzdrževanje, varstvo infrastrukture
ter nadzor nad stanjem javne ceste in varnostjo prometa na njej ter druga
vprašanja v zvezi z obratovanjem skupne javne ceste se uredijo z mednarodnim
sporazumom.
5. člen
(uporaba javnih cest)
(1) Javne ceste se lahko uporabljajo le za cestni promet, za
druge namene pa samo v primerih ter na način in pod pogoji, določenimi s tem
zakonom.
(2) Uporaba javne ceste, s katero se zasede cestišče z
namenom oviranja ali preprečevanja prometa na njej, je prepovedana.
(3) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki
ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom.
(4) Z globo 4.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, njihova
odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.
6. člen
(prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste)
(1) Prepovedano je izvajati ali opustiti kakršna koli dela na
javni cesti, zemljiščih ali na objektih ob javni cesti, ki bi lahko škodovala
javni cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej.
(2) Prepovedano je:
1.
na cestnem zemljišču javne ceste:
-
puščati živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih jarkih,
pasti živino ali graditi napajališča za živali;
-
nameščati in uporabljati luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko
zmanjšale varnost prometa;
-
postavljati ograje, stebričke, oporne in podporne zidove, zasaditi živo
mejo, drevje, druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati
material ali predmete;
-
po brežinah javne ceste spuščati kamenje, drug material ali predmete;
-
nasipati zemljišča, če bi to lahko oviralo nemoteno in varno odvijanje
cestnega prometa;
-
postavljati nagrobne plošče in druga spominska znamenja;
-
namerno zažigati travo, les ali druge odpadne snovi;
-
odvajati meteorno vodo, odplake in druge tekočine;
-
ovirati odtekanje vode;
2.
na cestišču javne ceste:
-
razsipati sipek material, razen posipnih materialov v času izvajanja
zimske službe, nanašati blato ali ga kako drugače onesnaževati;
-
puščati sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanj;
-
odlagati sneg, razen odlaganja snega zaradi izvajanja zimske službe;
-
onesnažiti cestišče z olji in mazili ali drugimi snovmi;
-
vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in
drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora;
-
razlivati tekočine.
(3) Pred vključitvijo vozila v promet na javni cesti s
kolovozne poti, nekategorizirane ceste, kmetijskega zemljišča ali območja
izvajanja del voznik odstrani s površine koles vozila oziroma vozila material,
s katerim bi se lahko onesnažilo vozišče (npr. zemlja, blato).
(4) Prepovedano je poškodovati, odstraniti, prestaviti,
zakriti ali kakor koli spremeniti prometno signalizacijo, prometno opremo ter
cestne naprave in druge ureditve, ki so namenjene varnosti, vodenju in nadzoru
prometa, zaščiti javne ceste ter preprečevanju škodljivih emisij prometa na
javnih cestah.
(5) Izvajalec rednega vzdrževanja ceste brez odlašanja
odstrani z javne ceste vse ovire ali druge posledice ravnanj, ki bi lahko
škodovale javni cesti ali ogrožale, ovirale ali zmanjšale varnost prometa na
njej. Če to ni mogoče, oviro ali nastalo nevarno mesto na javni cesti do
njihove odprave zavaruje s predpisano prometno signalizacijo ter o oviri in
drugih posledicah prepovedanih ravnanj brez odlašanja obvesti pristojni
inšpekcijski organ za ceste in upravljavca ceste. Povzročitelj ovire ali
nevarnega mesta in druge osebe, ki so na nevarnem mestu na javni cesti,
upoštevajo navodila izvajalca rednega vzdrževanja ceste. Vse stroške
odstranitve ovir ali drugih posledic prepovedanih ravnanj ali zavarovanja ovir
ali nevarnih mest na javni cesti poravna povzročitelj ovire ali nevarnega mesta
na javni cesti. Stroške, nastale zaradi odstranitve ovir ali drugih posledic
prepovedanih ravnanj ali zavarovanja ovir ali nevarnih mest na javni cesti, od
povzročitelja izterja upravljavec ceste. Upravljavec ceste ima zaradi izterjave
nastalih stroškov pravico do brezplačnega pridobivanja podatkov, ki omogočajo
identifikacijo povzročitelja ovire ali nevarnega mesta (osebno ime oziroma
firma, naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža, EMŠO), iz
registra prebivalstva ali evidence registriranih vozil. Če povzročitelj ni znan
ali ga ni mogoče ugotoviti, gredo stroški v breme rednega vzdrževanja ceste.
(6) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki
ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali četrtim odstavkom tega člena.
(7) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali četrtim odstavkom
tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov.
(8) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec rednega
vzdrževanja cest, ki opusti ukrepe, predpisane v petem odstavku tega člena,
njegova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov.
7. člen
(odstranitev poškodovanih ali pokvarjenih vozil z avtocest
in hitrih cest)
(1) Upravljavec avtocest oziroma hitrih cest je na cestah v
njegovem upravljanju odgovoren za izvajanje storitev odstranjevanja
poškodovanih ali pokvarjenih vozil.
(2) Ne glede na peti odstavek prejšnjega člena in zakon, ki
ureja pravila cestnega prometa, lahko upravljavec avtocest oziroma hitrih cest za
izvajanje storitev odstranjevanja poškodovanih ali pokvarjenih vozil, katerih
največja dovoljena masa presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso
priklopnega vozila, izbere izvajalca odvoza vozil na podlagi postopka javnega
naročanja po zakonu, ki ureja javno naročanje.
(3) Če je za upravljavca avtocest oziroma hitrih cest bolj
gospodarno, lahko izvajalca odvoza vozil ne glede na prejšnji odstavek izbere
ob upoštevanju četrtega in petega odstavka tega člena in zakona, ki ureja
nekatere koncesijske pogodbe, ter z njim sklene koncesijsko pogodbo za največ
pet let.
(4) Upravljavec avtocest oziroma hitrih cest v javnem razpisu
poleg območij opravljanja storitev odstranjevanja poškodovanih ali pokvarjenih
vozil, tehničnih zahtev in pogojev določi tudi najvišje cene, ki jih smejo
izvajalci odvoza vozil zaračunati uporabnikom za odstranitev poškodovanega ali
pokvarjenega vozila. Najvišje cene odstranitve poškodovanih in pokvarjenih
vozil se objavijo na spletni strani upravljavca avtocest oziroma hitrih cest.
(5) Pravni subjekt, ki sodeluje v postopku izbire izvajalcev
odvoza vozil, k svoji ponudbi predloži ustrezna dokazila, ki dokazujejo, da
izpolnjuje zlasti naslednje pogoje:
-
ima na dan oddaje ponudbe najmanj dve leti izkušenj pri opravljanju
dejavnosti odstranjevanja poškodovanih ali pokvarjenih vozil na javnih cestah;
-
je imel v obdobju zadnjih dveh let pred oddajo ponudbe, ko je opravljal
dejavnost odstranjevanja poškodovanih ali pokvarjenih vozil na javnih cestah,
in na dan oddaje ponudbe najmanj dve vozili, namenjeni odstranjevanju vozil
3.500 kg skupne mase, najmanj eno vozilo, namenjeno odstranjevanju vozil 7.500
kg skupne mase, in najmanj eno vozilo, namenjeno odstranjevanju vozil 44.000 kg
skupne mase;
-
imajo na dan oddaje ponudbe on in njegovi morebitni partnerji, s
katerimi želi izvajati storitev odstranjevanja poškodovanih ali pokvarjenih
vozil, poravnane vse zapadle finančne in davčne obveznosti do Republike
Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe, in niso na
seznamu ponudnikov z izrečenimi stranskimi sankcijami izločitve iz postopkov
javnega naročanja;
-
imajo na dan oddaje ponudbe on in njegovi morebitni partnerji oziroma
imetniki poslovnega deleža v pravnem subjektu ali zakoniti zastopniki ali
prokuristi pravnega subjekta, s katerimi želi izvajati storitev odstranjevanja
poškodovanih ali pokvarjenih vozil, poravnane vse finančne obveznosti do
upravljavca avtocest oziroma hitrih cest;
-
ne smejo biti na dan oddaje ponudbe on ali njegovi morebitni partnerji
oziroma imetniki poslovnega deleža v pravnem subjektu ali zakoniti zastopniki
ali prokuristi pravnega subjekta, s katerimi želi izvajati storitev
odstranjevanja poškodovanih ali pokvarjenih vozil, pravnomočno obsojeni za
kazniva dejanja pri opravljanju dejavnosti odstranjevanja poškodovanih ali
pokvarjenih vozil na javnih cestah;
-
njemu in njegovim morebitnim partnerjem oziroma imetnikom poslovnega
deleža v pravnem subjektu ali zakonitim zastopnikom ali prokuristom pravnega
subjekta, s katerimi želi izvajati storitev odstranjevanja poškodovanih ali
pokvarjenih vozil, v zadnjih petih letih do dneva oddaje ponudbe ni predčasno
prenehala katera koli pogodba, ki so jo imeli sklenjeno z upravljavcem avtocest
oziroma hitrih cest, zaradi nespoštovanja pogodbenih obveznosti.
(6) Izbrani izvajalec odvoza vozil izpolnjuje pogoje iz druge
in tretje alineje prejšnjega odstavka ves čas izvajanja storitev odstranjevanja
poškodovanih ali pokvarjenih vozil na avtocestah in hitrih cestah.
(7) Odstranjevanje poškodovanih ali pokvarjenih vozil, katerih
največja dovoljena masa presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso
priklopnega vozila, na avtocesti in hitri cesti opravlja v skladu s tem členom
izbrani izvajalec odvoza vozil.
(8) Izvajalec odvoza vozil opravlja storitev odstranjevanja
poškodovanih ali pokvarjenih vozil v skladu s pogodbo, ki jo sklene z
upravljavcem avtocest oziroma hitrih cest, in odredbami ter navodili, ki jih
poda pooblaščena oseba upravljavca avtocest oziroma hitrih cest.
(9) Odstranitev poškodovanega ali pokvarjenega vozila z
avtoceste ali hitre ceste odredi za to pooblaščena oseba upravljavca avtocest
oziroma hitrih cest po postopku, ki ga določi upravljavec avtocest oziroma
hitrih cest. Odstranitev poškodovanega ali pokvarjenega vozila opravi izvajalec
odvoza vozil v skladu z zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa. Izvajalec
odvoza vozil na podlagi predhodno sklenjenega dogovora z voznikom oziroma
lastnikom ali imetnikom pravice uporabe vozila odpelje poškodovano ali
pokvarjeno vozilo do ustreznega kraja za odpravo poškodbe oziroma okvare vozila
ali hrambo vozila. Dogovor, ki ga skleneta izvajalec odvoza in voznik oziroma
lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, pooblaščena oseba upravljavca
avtocest oziroma hitrih cest zaznamuje na posebnem obrazcu, ki ga s podpisom
potrdijo izvajalec odvoza vozil in voznik oziroma lastnik ali imetnik pravice
uporabe vozila ter pooblaščena oseba upravljavca avtocest. Če do sklenitve
dogovora z voznikom oziroma lastnikom ali imetnikom pravice uporabe vozila ne
pride, izvajalec odvoza vozil odpelje vozilo do svojega najbližjega varovanega
parkirišča.
(10) Če je za posamezno območje opravljanja storitve
odstranjevanja poškodovanih ali pokvarjenih vozil izbranih več izvajalcev
odvoza vozil, opravi odstranitev poškodovanega ali pokvarjenega vozila tisti
izvajalec odvoza vozil, ki ga upravljavec avtocest oziroma hitrih cest določi
za njegovo odstranitev na podlagi razporeda tedenskega dežurstva na posameznem
območju opravljanja storitev odstranjevanja poškodovanih ali pokvarjenih vozil.
(11) Če policija pri izvajanju svojih nalog na avtocesti ali
hitri cesti odredi zaseg vozila, katerega največja dovoljena masa presega 3.500
kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila, lahko odvoz
zaseženega vozila opravi izvajalec odvoza vozil, s katerim ima policija
sklenjeno posebno pogodbo in ga določi policija.
(12) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik,
ki ni izvajalec odvoza vozil po tem členu in na avtocesti ali hitri cesti
odstrani poškodovano ali pokvarjeno vozilo, katerega največja dovoljena masa
presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila, in
posameznik, ki kot izvajalec odvoza vozil po tem členu na avtocesti ali hitri
cesti odstrani poškodovano ali pokvarjeno vozilo, katerega največja dovoljena
masa presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila,
čeprav pooblaščena oseba upravljavca avtocest oziroma hitrih cest ni odredila
njegove odstranitve ali ga upravljavec avtocest oziroma hitrih cest ni določil za
njegovo odstranitev na podlagi razporeda tedenskega dežurstva na posameznem
območju opravljanja storitev odstranjevanja poškodovanih ali pokvarjenih vozil.
(13) Z globo 4.000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni
podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori
prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 2.000
eurov.
8. člen
(uporaba nekategoriziranih cest)
(1) Na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni
cestni promet, je promet dovoljen le na način in pod pogoji, kot jih določijo
lastniki ali od njih pooblaščeni upravljavci teh prometnih površin.
(2) Na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni
cestni promet, je promet urejen in označen v skladu s tem zakonom.
(3) Nekategorizirana cesta, ki se uporablja za javni cestni
promet, se vzdržuje tako, da jo lahko ob upoštevanju prometnih pravil in
vremenskih razmer za odvijanje prometa varno uporabljajo vsi uporabniki cest,
ki jim je namenjena.
(4) Drugi in tretji odstavek tega člena se ne uporabljata za
gozdno cesto in nekategorizirano cesto.
(5) Gradnjo, vzdrževanje, označitev in uporabo gozdnih cest
ureja zakon, ki ureja gozdove.
(6) Pri priključevanju nekategorizirane ceste na javno cesto
velja nekategorizirana cesta za neprednostno. Cestni priključek
nekategorizirane ceste na javno cesto se označi s predpisano prometno
signalizacijo, razen individualnega cestnega priključka do zemljišč in
priključka poti brez zgrajenega vozišča. Dovoz na takšno cesto je lahko
preprečen tudi z zapornico ali drugo fizično oviro.
(7) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik –
lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec ceste, ki prometa na
nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, ne uredi ali
označi v skladu s tem zakonom, ali ki nekategorizirane ceste, ki se uporablja
za javni cestni promet, ne vzdržuje v skladu s tretjim odstavkom tega člena.
(8) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik –
lastnik nekategorizirane ceste, ki cestnega priključka nekategorizirane ceste
na javno cesto ne označi v skladu s šestim odstavkom tega člena.
(9) Z globo 2.000 eurov se kaznuje pravna oseba – lastnica
ali od nje pooblaščeni upravljavec ceste, ki stori prekršek iz sedmega odstavka
tega člena, njena odgovorna oseba pa z globo 1.000 eurov.
(10) Z globo 1.000 eurov se kaznuje pravna oseba – lastnica
nekategorizirane ceste, ki stori prekršek iz osmega odstavka tega člena, njena
odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
9. člen
(obveščanje o spremembi prometne ureditve na cesti)
(1) O vsaki načrtovani spremembi prometne ureditve na javni
cesti ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet,
upravljavec ceste oziroma lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec
nekategorizirane ceste, ki se uporablja za javni cestni promet, obvesti
policijo, pristojni inšpekcijski organ za ceste in v primeru poteka ceste skozi
naselje tudi pristojno občinsko redarstvo najmanj pet dni pred spremembo.
(2) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki
opusti obveščanje iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki opusti obveščanje iz prvega odstavka tega člena, njihova
odgovorna oseba in odgovorna oseba v samoupravni lokalni skupnosti pa z globo
500 eurov.
10. člen
(videonadzor cestnega prometa)
(1) Videonadzor prometa se lahko na javnih cestah uvede v
skladu s pogoji, ki jih glede videonadzora na javnih površinah določa zakon, ki
ureja varstvo osebnih podatkov.
(2) Upravljavec ceste ima zaradi vodenja, urejanja,
upravljanja in nadzora cestnega prometa, odprave posledic poškodb na javni
cesti, varstva javne ceste, zagotavljanja informacij o prometu, stanju javnih
cest in razmerah na javnih cestah pravico slikovno snemati vozila na posameznih
odsekih javnih cest v njegovem upravljanju (v nadaljnjem besedilu: videonadzor
cestnega prometa) na način, da pri tem ni mogoča obdelava osebnih podatkov.
(3) Kadar je nujno potrebno za obveščanje pristojnih organov
o prometnih in drugih nesrečah ter izrednih dogodkih, se lahko videonadzor
cestnega prometa izvaja tako, da je mogoča prepoznava vozila oziroma udeleženca
cestnega prometa.
(4) Upravljavec ceste lahko izvaja videonadzor cestnega
prometa v obsegu, ki je potreben za izpolnitev namena iz drugega in tretjega
odstavka tega člena.
(5) Upravljavec ceste, ki izvaja videonadzor cestnega
prometa, o tem objavi obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno
objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se predhodno seznani z
izvajanjem videonadzora cestnega prometa.
(6) Upravljavcu ceste ni treba opremiti javne ceste ali
njenega dela z obvestili iz prejšnjega odstavka, če videonadzor cestnega
prometa ne omogoča prepoznave vozila oziroma udeleženca cestnega prometa.
(7) Zbirka posnetkov videonadzora cestnega prometa iz
tretjega odstavka tega člena vsebuje posnetek vozila oziroma udeleženca
cestnega prometa, kraj, datum in čas posnetka.
(8) Pri pridobivanju, zbiranju, obdelovanju in vodenju
osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka upravljavec ceste ravna v skladu z
zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(9) Uporaba osebnih podatkov v nasprotju tretjim odstavkom
tega člena je prepovedana. Upravljavec ceste lahko podatke iz sedmega odstavka
tega člena posreduje drugim organom, če tako določa poseben zakon.
(10) Podatke iz sedmega odstavka tega člena hrani upravljavec
ceste najdlje šest dni od njihove pridobitve. Po poteku roka iz prejšnjega
stavka se podatki samodejno izbrišejo.
(11) Dostopi do osebnih podatkov so urejeni z nivojem
uporabniških pravic na podlagi gesel, za vsak vpogled pa se navede podlago in
razlog. Upravljavec cest vodi dnevnik obdelav osebnih podatkov v skladu z
zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Podroben sistem dodeljevanja
pravic, uporabniških imen in gesel uredi upravljavec cest v internem aktu.
II. SKUPNE DOLOČBE O GRADNJI, VZDRŽEVANJU, UPRAVLJANJU IN
VARSTVU JAVNIH CEST
11. člen
(sestavni deli ceste)
(1) Cesto v okviru cestnega zemljišča ali kot samostojne
funkcionalne celote sestavljajo:
-
cestno telo;
-
cestišče;
-
brežine ceste;
-
cestni objekti;
-
prometna signalizacija in prometna oprema;
-
cestni priključki do meje cestnega zemljišča;
-
naprave za odvodnjavanje ceste in čiščenje odpadnih vod;
-
servisne prometne površine (npr. počivališča, parkirišča, avtobusna
postajališča, obračališča, površine za nadzor prometa, oskrbne postaje);
-
intervencijske površine ter dovozne intervencijske ceste do posameznih
delov vozišč in cestnih objektov;
-
objekti za vzdrževanje in nadzor cest.
(2) Upravljavec ceste lahko v okviru cestnega zemljišča
vgrajuje in postavlja cestne naprave in druge ureditve, ki so namenjene
varnosti, vodenju, urejanju, upravljanju in nadzoru prometa, zagotavljanju
informacij o prometu, stanju cest in razmerah na cestah, zaščiti ceste ter
preprečevanju škodljivih emisij prometa.
12. člen
(gradnja in vzdrževanje javnih cest)
(1) Gradnja in vzdrževanje javnih cest je v javnem interesu.
(2) Gradnja javne ceste obsega celovito izvedbo gradnje
objekta, vključno z izvedbo povezanih prostorskih ureditev, potrebnih za njeno
dokončanje.
(3) Javne ceste se načrtujejo, projektirajo, gradijo in
vzdržujejo na način in pod pogoji, kot jih določajo zakoni, ki urejajo ceste,
varstvo okolja, upravljanje voda, prostorsko načrtovanje, graditev objektov,
zaščito in reševanje ob prometnih in drugih nesrečah, ter tiste tehnične
smernice, katerih uporaba je obvezna.
(4) Javne ceste se načrtujejo, projektirajo, gradijo in
vzdržujejo tako, da je zagotovljeno neovirano gibanje funkcionalno oviranih
oseb.
(5) Za izvajanje zaščite in reševanja ob prometnih in drugih
nesrečah imajo javne ceste zagotovljene intervencijske dostope do posameznih
delov vozišč in cestnih objektov. Intervencijske poti niso v uporabi za javni
cestni promet.
(6) Če javne ceste ali njenega dela zaradi prostorskih,
okoljevarstvenih, tehničnih ali ekonomskih razlogov, varstva kulturne
dediščine, posebno težkih terenskih razmer ali drugih posebej utemeljenih
razlogov (npr. urejanje skupnega prometnega prostora) ni mogoče načrtovati,
projektirati ali graditi z elementi, ki v celoti ustrezajo njenemu prometnemu pomenu
in vrstam prometa, ki jim je namenjena, se lahko načrtuje, projektira ali gradi
s slabšimi elementi. Za vsa odstopanja se v postopku načrtovanja in
projektiranja izvede primerjava z rešitvami, skladnimi s predpisi, ki urejajo
projektiranje cest. Predlagane rešitve, ki odstopajo od predpisanih s predpisi,
ki urejajo projektiranje cest, upravljavec ceste posebej utemelji in s pisno
izjavo presojevalca varnosti cest ali presojevalke varnosti cest (v nadaljnjem
besedilu: presojevalec varnosti cest) izkaže, da je kljub načrtovanju,
projektiranju ali gradnji javne ceste ali njenega dela s slabšimi elementi
zagotovljena varnost javne ceste. Predlagane rešitve odobri za državne ceste
minister, pristojen za promet, za občinske ceste pa župan.
(7) Minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom,
pristojnim za prostorske in gradbene zadeve, predpiše pravila o projektiranju
in gradnji javnih cest.
(8) Minister, pristojen za promet, predpiše pravila o
prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, o zaporah na javnih
cestah, pravila za postavljanje naprav in izvedbo ukrepov za umirjanje cestnega
prometa ter vzdrževanje javnih cest.
13. člen
(tehnične specifikacije za javne ceste)
(1) Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju javnih cest ter
določanju prometne ureditve na javnih cestah se uporabljajo tehnične
specifikacije v skladu s tem členom.
(2) Tehnične specifikacije pripravljajo tehnični odbori, ki
jih izmed strokovnjakov s področja, ki se ureja s tehnično specifikacijo,
imenuje direkcija, pristojna za infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu:
direkcija). Za direkcijo opravlja naloge organiziranja, koordiniranja in
vodenja priprave tehničnih specifikacij družba, ki kot notranji izvajalec
opravlja inženirsko dejavnost in tehnično svetovanje za Republiko Slovenijo in
njene organe. Edini ustanovitelj in družbenik te družbe je Republika Slovenija.
Poslovni delež družbe se ne more deliti ali prenesti na drugo osebo.
(3) Minister, pristojen za promet, določi stroške dela
tehničnih odborov in imenuje koordinacijski odbor, ki usmerja in spremlja delo
tehničnih odborov.
(4) Tehnične specifikacije izda minister, pristojen za
promet, v obliki priporočila.
(5) Če minister, pristojen za promet, oceni, da je potrebna
obvezna uporaba tehnične specifikacije, jo izda kot predpis.
(6) Tehnične specifikacije so javnosti dostopne na spletni
strani ministrstva, pristojnega za promet.
(7) Če se s tehnično specifikacijo posega na področje, ki ga
urejata zakon, ki ureja prostor, ali zakon, ki ureja graditev objektov, minister,
pristojen za promet, pred izdajo tehnične specifikacije pridobi soglasje
ministra, pristojnega za prostor in graditev objektov.
(8) Minister, pristojen za promet, predpiše postopke za
izdajanje tehničnih specifikacij.
14. člen
(koncesija za gradnjo javne ceste)
(1) Za gradnjo javne ceste se lahko pravni ali fizični osebi
podeli koncesija.
(2) Koncesija iz prejšnjega odstavka se podeli v skladu z
zakonom, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe.
(3) Če je s koncesijsko pogodbo za gradnjo javne ceste
določeno, da jo koncesionar določen čas po njeni zgraditvi upravlja, se v tej
pogodbi poleg pravic in obveznosti v zvezi z upravljanjem uredijo tudi pravice
in obveznosti v zvezi z vzdrževanjem te ceste.
(4) Koncesionarju iz prejšnjega odstavka se lahko podeli javno
pooblastilo za izdajo soglasij in dovoljenj iz 30., 31., 39., 76., 77., 78.,
79., 83. in 89. člena tega zakona.
15. člen
(pridobitev stvarnih pravic na nepremičninah za gradnjo
javnih cest in ukrepov na njih)
(1) Za gradnjo javne ceste se lahko v skladu z zakonom
lastninska pravica na nepremičnini odvzame proti odškodnini ali nadomestilu v
naravi, omeji s pravico uporabe za določen čas ali obremeni z začasno ali
trajno služnostjo.
(2) Služnostna ali stavbna pravica na zemljiščih, ki so v
lasti Republike Slovenije, je za potrebe gradnje javne ceste neodplačna.
(3) Javna korist za razlastitev, omejitev ali obremenitev
lastninske pravice je pri izvajanju vzdrževalnih del v javno korist na javni
cesti izkazana, če vlada ali občinski svet za konkretno nepremičnino, ki je v
območju javne ceste, sprejme sklep, s katerim ugotovi, da so predvidena dela na
javni cesti nujno potrebna in v javno korist. Predlog za izdajo sklepa vsebuje
opis in gradbeno situacijo predvidenih del, načrt parcel s prikazom delov
parcel za razlastitev, omejitev ali obremenitev lastninske pravice, s podatki
za prenos točk v naravo ter seznam vseh parcel s podatki o površinah delov
parcel, na katerih se izkazuje javna korist.
(4) Če bi bila izvedba ukrepov, ki so potrebni zaradi varstva
pred hrupom in drugimi emisijami prometa, bolj učinkovita in ekonomična na
sosednjih nepremičninah kot izvedba na cestnem zemljišču, se lahko na podlagi
pravnega posla z lastnikom sosednje nepremičnine ustanovi stvarna služnost.
16. člen
(katastrski postopki za določitev in označitev meje cestnega
zemljišča)
(1) Meja cestnega zemljišča se določi na podlagi načrta
parcel iz prostorskega akta države oziroma občine, načrta parcel iz
dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelane na podlagi
prostorskega akta države ali občine, načrta parcel iz sklepa vlade oziroma
občinskega sveta o ugotovitvi javne koristi ali dejanske rabe ceste, določene v
skladu z merili za določitev cestnega zemljišča.
(2) Meja cestnega zemljišča, ki poteka po delu meje parcele,
se določi v katastrskem postopku ureditve meje parcele.
(3) Meja cestnega zemljišča, ki ne poteka po delu meje
parcele, se določi v katastrskem postopku parcelacije, izravnave meje, nove
izmere ali komasacije.
(4) Meja cestnega zemljišča, ki se določa v postopku
parcelacije na podlagi dejanske rabe ceste, se izvede na podlagi načrta parcel,
ki je izdelan v skladu z merili za določitev meje cestnega zemljišča,
določenimi s tem zakonom. Načrt parcel se izdela tako, da je mogoče prenesti na
novo določene točke neposredno v naravo. Načrt parcel za potrebe inženirskega
dela katastrskega postopka parcelacije zagotavlja upravljavec ceste.
(5) Merila za določitev meje cestnega zemljišča se
uporabljajo tudi v postopku izravnave meje, nove izmere ali komasacije.
(6) Katastrski postopki za določitev ali označitev meje
cestnega zemljišča se izvedejo v skladu z zakonoma, ki urejata arhitekturno in
inženirsko dejavnost ter kataster nepremičnin, določbami tega člena in
17. člena tega zakona.
(7) Katastrski postopki za določitev ali označitev meje
cestnega zemljišča in vpis sprememb v katastru nepremičnin se izvedejo na
podlagi zahteve lastnika oziroma lastnikov ali skupnih lastnikov parcele ali
upravljavca ceste v primerih, ko je lastnik zemljišča Republika Slovenija ali
posamezna občina.
(8) Stranke v katastrskih postopkih za določitev ali
označitev meje cestnega zemljišča so lastniki parcel in upravljavec ceste.
(9) Lastnika nepremičnine ali lastnika sosednje nepremičnine,
ki je neznan ali katerega naslov je neznan ali je umrl in dediči niso znani, v
katastrskem postopku za določitev ali označitev meje cestnega zemljišča zastopa
skrbnik za poseben primer, ki ga na predlog upravljavca ceste v 60 dneh po
prejemu predloga imenuje upravni organ, pristojen za odločanje o skrbništvu.
(10) Za označitev meje cestnega zemljišča ni potrebno
soglasje lastnikov sosednjih parcel.
17. člen
(določitev meje cestnega zemljišča v postopku parcelacije)
(1) Če se meja cestnega zemljišča določi v postopku
parcelacije, se določijo samo lomi meje cestnega zemljišča. Če se meja cestnega
zemljišča začne ali konča na meji parcele, mora biti v tem delu meja parcele
urejena.
(2) Meja cestnega zemljišča se v katastru nepremičnin
evidentira kot več novih delov mej parcel, pri čemer se za evidentiranje teh delov
uporabijo lomi meje cestnega zemljišča in obstoječe meje parcel iz katastra
nepremičnin. Novi deli meja se v katastru nepremičnin evidentirajo kot urejene
meje. Označitev mej cestnega zemljišča se izvede samo na zunanjih lomih
parcelne meje cestnega zemljišča.
(3) Meja cestnega zemljišča se lahko na podlagi načrta
parcel, ne glede na določbe tega zakona in zakona, ki ureja kataster
nepremičnin, v inženirskem delu katastrskega postopka izvede kot določitev
parcelnih številk (v nadaljnjem besedilu: parcelacija v pisarni), pri čemer se
potek meje cestnega zemljišča določi na podlagi podatkov iz načrta parcel. V
inženirskem delu katastrskega postopka parcelacije v pisarni se stranke
seznanijo s potekom meje cestnega zemljišča v naravi, meje cestnega zemljišča
pa v naravi ni treba označiti. V upravnem delu katastrskega postopka
parcelacije v pisarni stranke ni treba zaslišati in seznaniti z dejstvi pred
izdajo odločbe o parcelaciji. Odločba o parcelaciji se izda na podlagi
skrajšanega ugotovitvenega postopka. Pritožba zoper odločbo o parcelaciji ne
zadrži vpisa sprememb podatkov v katastru nepremičnin.
(4) Če se meja cestnega zemljišča določa po postopku iz
četrtega odstavka prejšnjega člena obstoječi cesti, ki ni evidentirana v
katastru nepremičnin, se v okviru inženirskega dela katastrskega postopka
izvede mejna obravnava in parcelacija na terenu, na katero geodetsko podjetje,
ki izpolnjuje pogoje za opravljanje geodetske dejavnosti iz zakona, ki ureja
arhitekturno in inženirsko dejavnost, povabi vse stranke postopka iz osmega
odstavka prejšnjega člena vsaj osem dni pred njeno izvedbo. Za stranke, ki se
postopka mejne obravnave in parcelacije na terenu niso udeležile, geodetsko
podjetje dokaže, da so bile pravilno vabljene. Dokazilo mora biti izkazano v
elaboratu parcelacije. Nenavzočnost pravilno vabljenih strank ali njihovo
nestrinjanje z določitvijo meje cestnega zemljišča ne zadrži izdaje odločbe o
parcelaciji v katastru. Strank v upravnem delu katastrskega postopka ni treba
zaslišati in jih seznaniti z dejstvi pred izdajo odločbe o parcelaciji. Odločba
se izda na podlagi skrajšanega ugotovitvenega postopka. Pritožba zoper odločbo
o parcelaciji ne zadrži vpisa sprememb podatkov v katastru nepremičnin.
(5) Če se meja cestnega zemljišča določi na podlagi načrta
parcel iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelane na
podlagi prostorskega akta države ali občine ali načrta parcel iz sklepa vlade
oziroma občinskega sveta o ugotovitvi javne koristi, nenavzočnost pravilno
vabljenih strank v katastrskem postopku ali njihovo nestrinjanje z določitvijo
meje cestnega zemljišča ne zadrži izdaje odločbe o parcelaciji. Pritožba zoper
odločbo o parcelaciji ne zadrži vpisa sprememb podatkov v katastru nepremičnin.
18. člen
(stanje javnih cest ter prometne signalizacije in prometne
opreme)
(1) Javne ceste se redno vzdržujejo tako, da jih lahko ob
upoštevanju prometnih pravil in vremenskih razmer za odvijanje prometa varno
uporabljajo vsi uporabniki cest, ki so jim namenjene.
(2) Prometna signalizacija in prometna oprema na javnih
cestah se postavi in označi v skladu s tem zakonom, in tako, da je dobro vidna.
Biti mora redno vzdrževana in ob vsakem uničenju, poškodovanju ali odstranitvi
zamenjana, nadomeščena ali ponovno označena.
(3) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec
rednega vzdrževanja cest, ki prometne signalizacije ali prometne opreme na
javni cesti ne postavi ali označi v skladu s tem zakonom, ali ki prometne
signalizacije ali prometne opreme ne vzdržuje ali je ob uničenju, poškodovanju
ali odstranitvi ne zamenja, nadomesti ali ponovno označi, njegova odgovorna
oseba pa z globo 500 eurov.
19. člen
(redno vzdrževanje javnih cest)
(1) Redno vzdrževanje javnih cest je obvezna gospodarska
javna služba, ki obsega dela za ohranjanje javnih cest v stanju, ki zagotavlja
varnost in prevoznost javnih cest, nadzor nad stanjem javnih cest in cestnega
zemljišča ter vzpostavitev prevoznosti javnih cest ob naravnih in drugih
nesrečah (v nadaljnjem besedilu: redno vzdrževanje javnih cest).
(2) Minister, pristojen za promet, predpiše vrsto in način
izvedbe rednih vzdrževalnih del na javnih cestah ter nivo rednega vzdrževanja
javnih cest.
(3) Način opravljanja gospodarske javne službe rednega
vzdrževanja državnih cest določi vlada, občinskih cest pa občina.
20. člen
(nujna vzdrževalna dela ob stavki)
(1) Izvajalec rednega vzdrževanja cest ob stavki svojih
delavcev zagotovi najmanj:
-
nadzor nad prevoznostjo in usposobljenostjo cest za varen promet z
rednimi pregledi cest v obsegu in pogostnosti, ki sta določena za posamezno
kategorijo ceste;
-
zavarovanje nevarnih mest na cesti, če ugotovljenih pomanjkljivosti, ki
ogrožajo promet na njej, izvajalec pregleda ne more takoj odpraviti;
-
izvedbo ukrepov za zavarovanje ceste, katerih opustitev bi lahko
povzročila poškodbe ceste ali ogrozila življenja ljudi in živali ter povzročila
veliko gospodarsko škodo;
-
pripravljenost za ukrepanje ob grozeči naravni nesreči, vzpostavljanje
prometne signalizacije ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč na
javnih cestah;
-
prevoznost cest v zimskem času najmanj v obsegu, ki omogoča odvijanje
prometa ob uporabi zimske opreme;
-
zagotavljanje tekočih podatkov o stanju in prevoznosti cest.
(2) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec
rednega vzdrževanja cest, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom, njegova
odgovorna oseba pa z globo 500 eurov.
21. člen
(vzdrževalna dela, vzdrževalna dela v javno korist,
rekonstrukcija in novogradnja cest)
(1) Pri vzdrževalnih delih izvajalec del najpozneje v
30 dneh po končanju del poda upravljavcu ceste pisno izjavo o dokončanju
del. Po prejemu izjave upravljavec ceste z izvajalcem in nadzornikom opravi
pregled izvedenih del. Vzdrževalna dela se zaključijo s sklepom upravljavca
ceste.
(2) V okviru vzdrževalnih del v javno korist se lahko zgradijo
tudi drugi cestni objekti, ki jih pogojujejo načrtovana vzdrževalna dela v
javno korist (npr. premostitveni objekti, oporni in podporni zidovi, nadhodi,
podhodi, prepusti, protihrupne ograje), ter objekti gospodarske javne
infrastrukture in priključkov nanjo, ki jih je treba v območju ceste zgraditi,
nadomestiti ali prestaviti zaradi izvedbe teh del.
(3) Kot vzdrževalna dela v javno korist se lahko izven
območja ceste izvajajo ukrepi, namenjeni varovanju ceste pred padajočim
kamenjem in drevjem (npr. lovilne mreže, zaščitne mreže in palisadne stene),
ukrepi, namenjeni varovanju bivalnega okolja pred vplivi ceste (npr.
protihrupna zaščita), ter gradnja začasnih premostitvenih objektov in cest za
potrebe obvozov, katerih uporaba je dovoljena največ dve leti.
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena se lahko kot
vzdrževalna dela v javno korist zgradi kolesarska pot med dvema javnima
cestama, če je ta sestavni del daljinske kolesarske povezave, če njena dolžina
ne presega 1000 metrov in če izpolnjuje merila za enostavne gradbene inženirske
objekte, določene s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov.
(5) Za izvedbo vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno
korist se investicijska dokumentacija ne izdeluje, razen dokumenta o
identifikaciji investicijskega projekta in poročila o izvajanju investicije.
(6) Če se pri vzdrževalnih delih in vzdrževalnih delih v
javno korist ugotovi, da gre za več podobnih investicij ali za druge smiselno
povezane posamične ukrepe (npr. preplastitve, sanacije objektov, brežin in
zidov), ki so po vsebini, zasnovi in obsegu zaključena celota, se lahko
združijo v programski projekt, za katerega veljajo isti postopki in merila kot
za posamičen investicijski projekt. Vrednost posameznega ukrepa oziroma objekta
v programskem projektu ne sme presegati enega milijona eurov.
(7) Dokumentacija izvedenih del za vzdrževalna dela v javno
korist, ki se izvajajo zaradi odprave posledic prometnih in drugih nesreč ter
izrednih dogodkov, se izdela po nastanku prometne in druge nesreče oziroma izrednega
dogodka.
(8) Če se vzdrževalna dela v javno korist izvajajo pod
prometom, načrt organizacije gradbišča obsega tudi načrt prometne ureditve s
prikazom zapore ceste. Če se za začasno cesto uporabi dokončana posamezna faza
ceste ter v primeru, ko so vzdrževalna dela v javno korist končana in še ni
izdano dovoljenje iz desetega odstavka tega člena, lahko izvajalec rednega
vzdrževanja ceste konča zaporo prometa in pod posebnimi pogoji dovoli začasno
uporabo ceste, če je nadzornik predhodno podal pisno izjavo, da so dela
dokončana v skladu s projektno dokumentacijo in da so izpolnjene predpisane
bistvene zahteve.
(9) Po izvedbi vzdrževalnih del v javno korist izvajalec del
najpozneje v 30 dneh po končanju del poda upravljavcu ceste pisno izjavo o
dokončanju del, na podlagi katere upravljavec ceste poda ministru, pristojnemu
za promet, za državne ceste ali županu za občinske ceste zahtevo za pregled
izvedenih del. Če izvajalec del pisne izjave o dokončanju del ne poda v roku iz
prejšnjega stavka, upravljavec ceste v petih dneh poda ministru, pristojnemu za
promet, za državne ceste ali županu za občinske ceste zahtevo za pregled
izvedenih del.
(10) Po opravljenem pregledu izda minister, pristojen za
promet, za državne ceste oziroma župan za občinske ceste odločbo, s katero
odredi odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti ali izda dovoljenje za izročitev
ceste, cestnega odseka ali cestnega objekta v neomejeno uporabo, če ni
pomanjkljivosti, oziroma v začasno omejeno uporabo do odprave pomanjkljivosti v
roku, določenem v dovoljenju za izročitev ceste, cestnega odseka ali cestnega
objekta v začasno omejeno uporabo. Minister, pristojen za promet, oziroma župan
lahko v času veljavnosti dovoljenja za izročitev ceste, cestnega odseka ali
cestnega objekta v začasno omejeno uporabo podaljšata njegovo veljavnost, če
upravljavec ceste ugotovljenih pomanjkljivosti iz upravičenih razlogov (npr.
zaradi neugodnih vremenskih razmer, nepravočasne uskladitve projekta izvedenih
del s tehnično upravičenimi spremembami, ugotovljenimi na pregledu izvedenih
del) ni mogel odpraviti v roku, določenem v dovoljenju za izročitev ceste,
cestnega odseka ali cestnega objekta v začasno omejeno uporabo, vendar največ
za dve leti. V postopku izdaje dovoljenja za izročitev ceste, cestnega odseka
ali cestnega objekta v začasno ali neomejeno uporabo je stranka le upravljavec
ceste.
(11) Za izvedbo vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno
korist minister, pristojen za promet, predpiše način in postopek odobritve
projektne dokumentacije, vrsto in način izvedbe, način in postopek nadzora nad
izvedbo, način in postopek pregleda, način in postopke prevzema izvedenih del.
(12) Rekonstrukcija in novogradnja cest se izvajata v skladu
z zakonoma, ki urejata graditev objektov in urejanje prostora.
22. člen
(obveznosti lastnikov ali imetnikov pravice uporabe
nepremičnin ob javni cesti)
(1) Lastniki ali imetniki pravice uporabe zemljišč ob javni
cesti dopustijo posege, ki so nujno potrebni za nemoteno uporabo javne ceste,
zlasti:
-
dostop do cestnih objektov zaradi njihovega vzdrževanja;
-
gradnjo objektov in naprav za odvodnjavanje cestišča in cestnega telesa;
-
postavitev prometne signalizacije in prometne opreme;
-
izvedbo ukrepov in postavitev začasnih ali stalnih naprav za zaščito
ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi
učinki in drugimi škodljivimi vplivi;
-
odlaganje snega na njihovo zemljišče, če se jim s tem ne povzroča škoda;
-
izvedbo ukrepov za vzpostavitev prevoznosti ceste oziroma odpravo
neposredno grozeče nevarnosti, če izvedba ukrepov ni mogoča v okviru cestnega
zemljišča.
(2) Za izvedbo ukrepov iz prejšnjega odstavka se lahko
lastninska pravica na nepremičnini začasno ali trajno obremeni s služnostjo v
javno korist.
(3) V primeru ustanovitve služnosti v javno korist lastniku
služeče nepremičnine pripada odškodnina, ki obsega zmanjšano vrednost
nepremičnine ali dejansko škodo in izgubljeni dobiček.
(4) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek posameznik –
lastnik ali imetnik pravice uporabe zemljišča, ki ne dopusti posegov, določenih
v prvem odstavku tega člena.
(5) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba –
lastnica ali imetnica pravice uporabe zemljišča, ki ne dopusti posegov,
določenih v prvem odstavku tega člena, njena odgovorna oseba pa z globo 500
eurov.
23. člen
(obveznosti upravljavca ceste zaradi čezmerne obremenitve
varovanih prostorov stavb s hrupom)
(1) Če linijski vir hrupa zaradi obratovanja ceste v
obstoječi stavbi čezmerno obremenjuje varovane prostore, upravljavec ceste za
te prostore zagotavlja pasivne ukrepe za varstvo pred hrupom v skladu s
predpisom o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju.
(2) Pasivne ukrepe iz prejšnjega odstavka upravljavec ceste
zagotavlja lastniku stavbe v obliki sofinanciranja stroškov menjave stavbnega
pohištva na fasadah stavb, na katerih je ugotovljena čezmerna obremenitev
linijskega vira hrupa zaradi obratovanja ceste. Kot ocena obremenitve okolja s
hrupom iz predpisa, ki ureja področje mejnih vrednostih kazalcev hrupa v
okolju, se štejejo rezultati obratovalnega monitoringa hrupa.
(3) Upravljavec ceste zagotavlja pasivne ukrepe iz prejšnjega
odstavka le na stavbah, ki so zgrajene v skladu z zakonom, ki ureja graditev
objektov, in so naseljene oziroma v uporabi. Višina sofinanciranja je odvisna
od ravni hrupa, ki ji je stavba izpostavljena, ne sme pa presegati 60 odstotkov
zneska izvedbe celotnega ukrepa na čezmerno obremenjenih delih stavbe.
(4) K izvedbi pasivnih ukrepov iz drugega odstavka tega člena
upravljavec ceste ni zavezan, če gre za obstoječo stavbo z varovanimi prostori,
pri kateri bi morala biti izvedena ustrezna zaščita pred hrupom ob njeni
gradnji, ali pa izvedba ukrepa zaradi slabega gradbenega stanja stavbe ni
mogoča.
(5) O pravici do sofinanciranja pasivnega ukrepa za varstvo
pred hrupom odloči upravljavec ceste na zahtevo lastnika stavbe.
(6) Minister, pristojen za promet, podrobneje predpiše pogoje
in postopek za izvedbo ter sofinanciranje pasivnih ukrepov za varstvo pred
hrupom varovanih prostorov stavb.
24. člen
(prometna signalizacija in prometna oprema)
(1) Javne ceste in nekategorizirane ceste, ki se uporabljajo
za javni cestni promet, so opremljene s predpisano prometno signalizacijo in
prometno opremo, ki udeležence cestnega prometa opozarja na nevarnost na cesti
ali delu ceste, jim naznanja omejitve, prepovedi in obveznosti, jim daje
potrebna obvestila za varen in neoviran promet ter jih vodi v prometu.
(2) Prometna signalizacija in prometna oprema na cestah sta
postavljeni tako, da ju avtomatizirani sistemi za pomoč voznikom lahko zaznajo,
udeleženci cestnega prometa pa pravočasno opazijo in razumejo njun pomen ter
ravnajo v skladu s pomenom in zahtevami, ki jih določata.
(3) Prometna signalizacija in prometna oprema ustrezata
odrejeni prometni ureditvi in prometno-tehničnim in varnostnim razmeram na cesti
oziroma delu ceste.
(4) Prometna signalizacija in prometna oprema se postavita
tako, da omogočata v primeru prometnih in drugih nesreč ter izrednih dogodkov
pravočasno obveščanje in preusmerjanje udeležencev cestnega prometa na drugo
državno, občinsko ali nekategorizirano cesto, ki se uporablja za javni cestni
promet.
(5) Prehodi za pešce in kolesarje na cestah so označeni s
predpisano prometno signalizacijo in ponoči osvetljeni v skladu s tem zakonom
in zakonom, ki ureja varstvo okolja. Semaforizirani prehodi za pešce in
kolesarje in prehodi za pešce in kolesarje v križiščih se ne označujejo z
vertikalno prometno signalizacijo. Prehodi za pešce in kolesarje na cestah z
dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer so dopustni le v primeru,
ko prostorske omejitve ne omogočajo izvedbe izvennivojskega križanja. V teh
primerih se prometna pasova ločita s prometnim otokom ali izvede semaforiziran
prehod, razen na enosmernih cestah v naselju, ki potekajo v območju omejene
hitrosti.
(6) S prometno signalizacijo in prometno opremo se označijo
tudi nevarnosti, zlasti tiste, ki nastanejo zaradi poškodbe ali ovire na cesti,
ter začasne obveznosti, omejitve ali prepovedi v prometu. Namestitev in uporaba
prometne opreme na javni cesti je dopustna tudi za prisilno ustavljanje vozil,
s katero se prepreči nadaljnja vožnja in voznika prisili k ustavitvi vozila, v
primerih, ko je utemeljeno pričakovati, da bi z nadaljevanjem vožnje ogrožal
druge udeležence cestnega prometa.
(7) Prometno signalizacijo in prometno opremo iz prejšnjega
odstavka je treba odstraniti, ko preneha vzrok, zaradi katerega sta bili
postavljeni, oziroma ju prekriti za čas, ko nista potrebni.
(8) Prometno signalizacijo in prometno opremo v okviru del
rednega vzdrževanja postavlja in odstranjuje izvajalec rednega vzdrževanja
ceste.
(9) Pri postavljanju prometne signalizacije velja med
upravljavci cest medsebojna vzajemnost, kjer lahko upravljavec ene ceste v
primeru zapore in omejitve uporabe te ceste ali označitve spremembe prometne
ureditve na njej postavlja prometno signalizacijo na cesti, s katero upravlja
drug upravljavec. O postavitvi prometne signalizacije obvesti upravljavca te
ceste najmanj tri dni pred postavitvijo. Upravljavec ceste s postavitvijo
prometne signalizacije na cesti, s katero upravlja drug upravljavec ceste,
prevzema odgovornost za pravilnost njene postavitve.
(10) Ne glede na osmi odstavek tega člena smejo prometno
signalizacijo in prometno opremo za kratkotrajno ustavitev prometa pri
opravljanju izrednega prevoza pod pogoji dovoljenja za izredni prevoz postaviti
in odstraniti izvajalci izrednega prevoza.
(11) Ne glede na osmi odstavek tega člena lahko prometno
signalizacijo in prometno opremo za začasno označitev kraja nadzora postavljajo
in odstranjujejo tudi pooblaščene osebe organov, pristojnih za nadzor
predpisov, s katerimi so določeni prekrški, in v skladu s svojimi pooblastili
opravljajo nadzor v prometu.
(12) Izvajalci izrednega prevoza, gasilci in delavci organov
iz prejšnjega odstavka s postavitvijo oziroma odstranitvijo prometne
signalizacije in prometne opreme prevzemajo odgovornost za pravilnost njihove
postavitve oziroma odstranitve.
(13) Ne glede na osmi odstavek tega člena smejo prometno
signalizacijo in prometno opremo za označitev kraja, na katerem se opravlja
nadzor prometa, za označitev in zavarovanje kraja prometne in druge nesreče ter
za prikazovanje drugih nujnih obvestil udeležencem prometa postaviti in
odstraniti policisti in cestninski nadzorniki, za označitev in zavarovanje
kraja prometne in druge nesreče ter izrednega dogodka na oziroma ob javni cesti
pa tudi gasilci.
(14) Z globo 1.000 eurov se kaznujeta za prekršek izvajalec
rednega vzdrževanja cest in izvajalec izrednega prevoza, če ravnata v nasprotju
s sedmim odstavkom tega člena, njuna odgovorna oseba pa z globo 500 eurov.
25. člen
(naprave in ukrepi za umirjanje prometa)
(1) Naprave za umirjanje prometa so fizične, svetlobne ali
druge naprave in ovire, s katerimi se udeležencem v cestnem prometu onemogoči
vožnja s hitrostjo, višjo od predpisane s prometnim pravilom ali odrejene s
prometnim znakom, ali se jih opozori na prisotnost ranljivih udeležencev v
prometu.
(2) Naprave iz prejšnjega odstavka lahko v primeru
neupoštevanja odrejenih obveznosti oziroma izrecnih odredb s strani udeležencev
cestnega prometa promet umirjajo tudi selektivno z dvigovanjem ali spuščanjem
vozne površine.
(3) Ukrepi za umirjanje prometa so tehnične rešitve na cesti,
ki s svojim oblikovanjem umirjajo promet (npr. drevesna zasaditev, strukturna
in barvna obdelava prometnih površin, urbana oprema).
(4) Naprave in ukrepi za umirjanje prometa se lahko postavijo
oziroma izvedejo na cestah, ob katerih potekajo šolske poti, in na delih cest v
naselju, ki potekajo pred vzgojno-varstvenimi in izobraževalnimi ustanovami ter
drugimi ustanovami s specifično populacijsko strukturo, mimo katerih z
rešitvami in ukrepi v skladu s predpisi, ki urejajo projektiranje cest, ni
mogoče zagotoviti želene hitrosti vozil.
(5) Naprave oziroma ukrepi iz prvega, drugega in tretjega
odstavka tega člena se označijo s predpisano prometno signalizacijo in prometno
opremo.
26. člen
(križanja javne ceste z železniško progo)
Križanja javnih cest in železniških prog se omejijo na
najnujnejši obseg, in sicer tako, da se dvoje ali več javnih cest usmeri na
skupno križanje z železniško progo. Način križanja javnih cest in železniških
prog ter razmejitev stroškov njihove gradnje, ki bremeni javno cesto ali
železniško progo, se uredita v skladu z zakonom, ki ureja varnost v železniškem
prometu.
27. člen
(varovalni gozdovi in hudourniki ob javni cesti)
(1) Upravljavec ceste lahko ministrstvu, pristojnemu za
gozdarstvo, poda predlog, da se gozd vzdolž javne ceste ali v njeni bližini, ki
je pomemben zaradi njenega varovanja pred erozijo zemljišča, snežnimi plazovi
in podobnega, razglasi za varovalni gozd v skladu z zakonom, ki ureja gozdove.
(2) Pravne ali fizične osebe, ki v območju javne ceste
pogozdujejo ali urejajo hudournike ter deroče reke, pred začetkom del obvestijo
upravljavca ceste o vrsti in obsegu del in vrsto in obseg del uskladijo z
upravljavcem ceste tako, da se kar najbolj zavaruje tudi javna cesta.
(3) Upravljavec ceste krije del stroškov za pogozditev goljav
ter za ureditev hudournikov in deročih rek glede na pomen, ki ga imajo takšna
dela za varstvo javne ceste.
(4) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki
ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
(5) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, njihova
odgovorna oseba pa z globo 1.000 eurov.
28. člen
(gradnja žičniških naprav čez javne ceste)
(1) Javna cesta, ki jo prečka žičniška naprava, se zavaruje z
ustrezno lovilno napravo. Stroške postavitve in vzdrževanja lovilne naprave
krije investitor oziroma upravljavec žičniške naprave.
(2) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki
ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom.
(3) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njihova odgovorna
oseba pa z globo 1.000 eurov.
29. člen
(izkoriščanje mineralnih surovin ob javni cesti)
(1) Pridobivalni prostori mineralnih surovin so lahko le v
takšni oddaljenosti od javne ceste, da to ne vpliva na stabilnost cestnih
objektov, cestnega telesa, vzdrževanje ceste in varnost prometa.
(2) Če so za območje pridobivalnega prostora mineralnih
surovin na podlagi študij, ki so podlaga za pripravo prostorskega akta,
dokazani vplivi pridobivalnega prostora mineralnih surovin na javno cesto, mora
biti upravljavec ceste vključen v postopek prostorskega načrtovanja
pridobivalnega prostora mineralnih surovin.
30. člen
(omejitve izvajanja del zunaj varovalnega pasu ceste)
(1) Za izvajanje del zunaj varovalnega pasu ceste, ki bi
lahko povzročila nestabilnost cestnega telesa ali kakor koli drugače ogrozila
varnost prometa na cesti, lastnik zemljišča ali imetnik pravice uporabe
zemljišča pridobi soglasje upravljavca ceste.
(2) Če izvajalec rednega vzdrževanja cest ugotovi, da
izvajanje del zunaj varovalnega pasu ceste, za izvedbo katerih ni bilo
pridobljeno soglasje iz prejšnjega odstavka, ogroža stabilnost ceste ali
povzroča nevarnosti erozije, pozove lastnika zemljišča ali imetnika pravice
uporabe zemljišča, da nemudoma preneha izvajati dela in o tem obvesti
upravljavca ceste, ki od lastnika zemljišča ali imetnika pravice uporabe
zemljišča zahteva, da v 30 dneh od prejema poziva poda vlogo za pridobitev
soglasja.
(3) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik –
lastnik ali imetnik pravice uporabe zemljišča, ki ravna v nasprotju s prvim
odstavkom tega člena ali ne poda vloge za pridobitev soglasja upravljavca ceste
iz prejšnjega odstavka.
(4) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba –
lastnica ali imetnica pravice uporabe zemljišča, ki ravna v nasprotju s prvim
odstavkom tega člena ali ne poda vloge za pridobitev soglasja upravljavca ceste
iz drugega odstavka tega člena, njena odgovorna oseba pa z globo
200 eurov.
31. člen
(izvajanje del v območju javne ceste)
(1) Za izvajanje gradbenih in drugih del, povezanih z gradnjo
(npr. izkopi, prekopi, podkopi, vrtanja), ter gozdarskih del (npr. podiranje
dreves, spravilo lesa) v območju javne ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala
promet na javni cesti, poškodovala javno cesto ali povečala stroške njenega
vzdrževanja, se pridobi soglasje upravljavca ceste, s katerim se določijo
pogoji za opravljanje teh del.
(2) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki
v območju javne ceste brez soglasja upravljavca ceste ali v nasprotju z njim
opravlja gradbena in druga dela, povezana z gradnjo, ter gozdarska dela in s
tem ovira ali ogroža promet ali poškoduje javno cesto ali poveča stroške
njenega vzdrževanja.
(3) Z globo 2.000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni
podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori
prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 1.000
eurov.
32. člen
(razmejitev obveznosti med upravljavci javnih cest in
upravljavci vodotokov)
(1) Stroške gradnje objektov in naprav za ohranjanje vodnega
režima vodotoka, ki so potrebni zaradi prečkanja javne ceste z vodotokom ali
njenega poteka po priobalnih zemljiščih vodotoka, krije upravljavec ceste.
(2) Vzdrževanje zavarovanja podporne konstrukcije
premostitvenega objekta ter objektov in naprav, ki so bili zgrajeni izključno
za zaščito premostitvenega objekta pred škodljivim delovanjem voda (npr.
pragovi, obrežna zavarovanja), so sestavni del vzdrževanja javne ceste.
(3) Vzdrževanje objektov in naprav, ki služijo vodotoku, ter
obrežnih zavarovanj in zavarovanj struge vodotoka so sestavni del vzdrževanja
vodotoka.
(4) Če javna cesta poteka po priobalnih zemljiščih vodotoka,
stroške vzdrževanja javne ceste in pripadajočih objektov ter vodnih ureditev,
ki so bili zgrajeni izključno za zaščito javne ceste pred škodljivim delovanjem
voda, na tem območju javne ceste krije upravljavec ceste. Stroški vzdrževanja
objektov in vodnih ureditev, ki služijo tako zaščiti javne ceste pred
škodljivim delovanjem voda kot tudi ohranjanju vodnega režima, se sorazmerno
razdelijo med upravljavca ceste in upravljavca vodotoka.
(5) Če javna cesta poteka po priobalnih zemljiščih vodotoka,
upravljavec vodotoka in upravljavec ceste skleneta dogovor glede izvajanja
posameznih vzdrževalnih del na vodotoku in medsebojnih obveznosti pri izvajanju
teh del.
33. člen
(razmejitev obveznosti med različnimi investitorji
gospodarske javne infrastrukture)
(1) Investitor občinske ceste ali objekta oziroma naprave
druge gospodarske javne infrastrukture, ki se gradi v okviru gradnje državne
ceste, v celoti zagotovi financiranje takšne gradnje, če zakon ne določa
drugače.
(2) Prejšnji odstavek se uporablja tudi v primeru, ko se v
okviru gradnje avtoceste ali hitre ceste, katere investitor je koncesionar iz
14. člena ali posebna gospodarska družba iz 54. člena tega zakona,
gradi ali obnavlja druga državna cesta.
(3) Infrastrukturo, ki se v skladu s prvim in drugim
odstavkom tega člena gradi v okviru gradnje državne ceste, upravljavec, določen
v pogodbi iz četrtega odstavka tega člena, po njeni končani gradnji prevzame v
upravljanje in vzdrževanje. Če je ne prevzame v upravljanje in vzdrževanje,
povrne vse stroške in vso škodo, povezano s to infrastrukturo, ki nastane
investitorju ceste, od katerega bi infrastrukturo moral prevzeti.
(4) Razmejitev obveznosti med investitorji iz prvega in
drugega odstavka tega člena ter upravljavci se podrobneje uredi s pogodbo.
(5) Prvi in drugi odstavek tega člena se ne uporabljata, če
je gradnja gospodarske javne infrastrukture nujna posledica gradnje državne
ceste (npr. odprava škode, nastale na infrastrukturi zaradi gradnje državne
ceste, prestavitev infrastrukture zaradi gradnje državne ceste).
34. člen
(največje dovoljene osne obremenitve vozil na javnih cestah)
(1) Na javnih cestah vozila ali skupine vozil, sama ali
skupaj s tovorom, ne smejo presegati največjih dovoljenih osnih obremenitev,
predpisanih za posamezne vrste vozil ali skupine vozil.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek na javnih cestah vozila ali
skupine vozil, sama ali skupaj s tovorom, ne smejo presegati omejenih osnih
obremenitev, odrejenih s prometnim znakom.
(3) Lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila ali skupine
vozil, s katerim je bila pri prevozu deljivega tovora presežena največja
dovoljena osna obremenitev, upravljavcu ceste plača odškodnino zaradi
obremenitve javne ceste nad s predpisi ali s prometno signalizacijo določeno
največjo dovoljeno osno obremenitev vozila ali skupine vozil. Pri odmeri
odškodnine se upoštevajo prevozna razdalja na javni cesti, na kateri je bila
prekoračena največja dovoljena osna obremenitev vozila ali skupine vozil, in
škodni vplivi prevoza na javno cesto, ki so odvisni od višine prekoračitve
največje dovoljene osne obremenitve vozila ali skupine vozil. Odškodnina obsega
tudi stroške postopka izračuna njene višine.
(4) Policija ali občinsko redarstvo, ki na javni cesti
ugotovita kršitev po tem členu, o pravnomočno ugotovljenem prekršku obvestita
upravljavca ceste, po kateri je potekal prevoz, ter mu pošljeta vse informacije
in predložita vse dokaze, ki so potrebni za izračun odškodnine. Upravljavec
ceste na podlagi pridobljenih podatkov in predloženih dokazov z odločbo odloči
o višini odškodnine.
(5) Višino in način zaračunavanja odškodnine iz tretjega
odstavka tega člena podrobneje predpiše vlada.
(6) Voznik, ki opravlja prevoz v nasprotju s prvim oziroma
drugim odstavkom tega člena, oseba, ki naloži tovor, in naročnik prevoza, ki
zahteva, da se prevoz opravlja v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom
tega člena, se kaznuje za prekršek z globo:
-
200 eurov, če osna obremenitev presega največjo dovoljeno oziroma s
prometnim znakom omejeno osno obremenitev od 3 do vključno 10 odstotkov;
-
300 eurov, če osna obremenitev presega največjo dovoljeno oziroma s
prometnim znakom omejeno osno obremenitev nad 10 do vključno 20 odstotkov;
-
600 eurov, če osna obremenitev presega največjo dovoljeno oziroma s
prometnim znakom omejeno osno obremenitev nad 20 do vključno 30 odstotkov;
-
900 eurov, če osna obremenitev presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim
znakom omejeno osno obremenitev nad 30 odstotkov.
(7) Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja prevoz v nasprotju s
prvim oziroma drugim odstavkom tega člena, ki naloži tovor, oziroma kot
naročnik prevoza zahteva, da se prevoz opravlja v nasprotju s prvim oziroma
drugim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek z globo:
-
600 eurov, če osna obremenitev presega največjo dovoljeno oziroma s
prometnim znakom omejeno osno obremenitev od 3 do vključno 10 odstotkov;
-
900 eurov, če osna obremenitev presega največjo dovoljeno oziroma s
prometnim znakom omejeno osno obremenitev nad 10 do vključno 20 odstotkov;
-
1.800 eurov, če osna obremenitev presega največjo dovoljeno oziroma s
prometnim znakom omejeno osno obremenitev nad 20 do vključno 30 odstotkov;
-
3.000 eurov, če osna obremenitev presega največjo dovoljeno oziroma s
prometnim znakom omejeno osno obremenitev nad 30 odstotkov.
(8) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba
pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja prevoz v nasprotju s prvim ali
drugim odstavkom tega člena, ki naloži tovor, oziroma kot naročnik prevoza
zahteva, da se prevoz opravlja v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom
tega člena.
(9) Na javnih cestah je prepovedan promet vozil, katerih osne
obremenitve presegajo dovoljene osne obremenitve po določilih proizvajalca
vozila.
(10) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki
opravlja prevoz v nasprotju s prejšnjim odstavkom.
(11) Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja prevoz v nasprotju z
devetim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek z globo:
-
600 eurov, če osna obremenitev presega dovoljeno osno obremenitev po
določilih proizvajalca vozila do vključno 10 odstotkov;
-
900 eurov, če osna obremenitev presega dovoljeno osno obremenitev po
določilih proizvajalca vozila nad 10 do vključno 20 odstotkov;
-
1.800 eurov, če osna obremenitev presega dovoljeno osno obremenitev po
določilih proizvajalca vozila nad 20 do vključno 30 odstotkov;
-
3.000 eurov, če osna obremenitev presega dovoljeno osno obremenitev po
določilih proizvajalca vozila nad 30 odstotkov.
(12) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba
pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja prevoz v nasprotju z devetim
odstavkom tega člena.
35. člen
(največje dovoljene skupne mase vozil na javnih cestah)
(1) Na javnih cestah vozila ali skupine vozil, sama ali
skupaj s tovorom, ne smejo presegati največjih dovoljenih skupnih mas,
predpisanih za posamezne vrste vozil ali skupine vozil.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek na javnih cestah vozila ali
skupine vozil, sama ali skupaj s tovorom, ne smejo presegati omejenih skupnih
mas, odrejenih s prometnim znakom.
(3) Voznik posameznik, ki opravlja prevoz v nasprotju s prvim
oziroma drugim odstavkom tega člena, oseba, ki naloži tovor, in naročnik prevoza,
ki zahteva, da se prevoz opravlja v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom
tega člena, se kaznuje za prekršek z globo:
-
200 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim
znakom omejeno skupno maso od 3 do vključno 10 odstotkov;
-
300 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim
znakom omejeno skupno maso nad 10 do vključno 20 odstotkov;
-
600 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim
znakom omejeno skupno maso nad 20 do vključno 30 odstotkov;
-
900 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim
znakom omejeno skupno maso nad 30 odstotkov.
(4) Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja prevoz v nasprotju s
prvim oziroma drugim odstavkom tega člena, ki naloži tovor, oziroma kot
naročnik prevoza zahteva, da se prevoz opravlja v nasprotju s prvim oziroma
drugim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek z globo:
-
600 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim
znakom omejeno skupno maso od 3 do vključno 10 odstotkov;
-
900 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim
znakom omejeno skupno maso nad 10 do vključno 20 odstotkov;
-
1.800 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno oziroma s
prometnim znakom omejeno skupno maso nad 20 do vključno 30 odstotkov;
-
3.000 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno oziroma s
prometnim znakom omejeno skupno maso nad 30 odstotkov.
(5) Odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika
posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja
prevoz v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom tega člena, ki naloži
tovor, oziroma kot naročnik prevoza zahteva, da se prevoz opravlja v nasprotju
s prvim oziroma drugim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek z globo:
-
200 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim
znakom omejeno skupno maso od 3 do vključno 10 odstotkov;
-
300 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim
znakom omejeno skupno maso nad 10 do vključno 20 odstotkov;
-
600 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim
znakom omejeno skupno maso nad 20 do vključno 30 odstotkov;
-
900 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim
znakom omejeno skupno maso nad 30 odstotkov.
36. člen
(največje dovoljene mase vozil na javnih cestah)
(1) Na javnih cestah je prepovedan promet vozil ali skupine
vozil, katerih največja dovoljena masa presega največjo dovoljeno maso,
odrejeno s prometnim znakom.
(2) Na javnih cestah je prepovedan promet vozil ali skupine
vozil, katerih skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih
proizvajalca vozila.
(3) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek voznik posameznik,
ki opravlja prevoz v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(4) Voznik posameznik, ki opravlja prevoz v nasprotju z
drugim odstavkom tega člena z vozilom ali skupino vozil, katerih največja
dovoljena masa ne presega 3,5 tone, se kaznuje za prekršek z globo:
-
400 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih
proizvajalca vozila do vključno 10 odstotkov;
-
600 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih
proizvajalca vozila nad 10 do vključno 20 odstotkov;
-
800 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih
proizvajalca vozila nad 20 do vključno 30 odstotkov;
-
1.000 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih
proizvajalca vozila nad 30 odstotkov.
(5) Voznik posameznik, ki opravlja prevoz v nasprotju z
drugim odstavkom tega člena z vozilom ali skupino vozil, katerih največja
dovoljena masa presega 3,5 do vključno 12 ton, se kaznuje za prekršek z
globo:
-
400 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih
proizvajalca vozila do 5 odstotkov;
-
600 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih
proizvajalca vozila od vključno 5 do 15 odstotkov;
-
800 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih
proizvajalca vozila od vključno 15 do 25 odstotkov;
-
1.000 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih
proizvajalca vozila od vključno 25 odstotkov.
(6) Voznik posameznik, ki opravlja prevoz v nasprotju z
drugim odstavkom tega člena z vozilom ali skupino vozil, katerih največja
dovoljena masa presega 12 ton, se kaznuje za prekršek z globo:
-
400 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih
proizvajalca vozila do 5 odstotkov;
-
600 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih
proizvajalca vozila od vključno 5 do 10 odstotkov;
-
800 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih
proizvajalca vozila od vključno 10 do 20 odstotkov;
-
1.000 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih
proizvajalca vozila od vključno 20 do 30 odstotkov;
-
1.200 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih
proizvajalca vozila od vključno 30 odstotkov.
(7) Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v nasprotju z drugim odstavkom
tega člena opravlja prevoz z vozilom ali skupino vozil, katerih največja
dovoljena masa ne presega 3,5 tone, se kaznuje za prekršek z globo:
-
600 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih
proizvajalca vozila do vključno 10 odstotkov;
-
900 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih
proizvajalca vozila nad 10 do vključno 20 odstotkov;
-
1.800 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih
proizvajalca vozila nad 20 do vključno 30 odstotkov;
-
3.000 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih
proizvajalca vozila nad 30 odstotkov.
(8) Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v nasprotju z drugim odstavkom
tega člena opravlja prevoz z vozilom ali skupino vozil, katerih največja
dovoljena masa presega 3,5 do vključno 12 ton, se kaznuje za prekršek z
globo:
-
600 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih
proizvajalca vozila do 5 odstotkov;
-
900 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih
proizvajalca vozila od vključno 5 do 15 odstotkov;
-
1.800 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih
proizvajalca vozila od vključno 15 do 25 odstotkov;
-
3.000 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih
proizvajalca vozila od vključno 25 odstotkov.
(9) Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v nasprotju z drugim odstavkom
tega člena opravlja prevoz z vozilom ali skupino vozil, katerih največja
dovoljena masa presega 12 ton, se kaznuje za prekršek z globo:
-
600 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih
proizvajalca vozila do 5 odstotkov;
-
900 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih
proizvajalca vozila od vključno 5 do 10 odstotkov;
-
1.800 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih
proizvajalca vozila od vključno 10 do 20 odstotkov;
-
2.400 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih
proizvajalca vozila od vključno 20 do 30 odstotkov;
-
3.000 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih
proizvajalca vozila od vključno 30 odstotkov.
(10) Odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika
posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v nasprotju z
drugim odstavkom tega člena opravlja prevoz z vozilom ali skupino vozil,
katerih največja dovoljena masa ne presega 3,5 tone, se kaznuje za prekršek z
globo:
-
400 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih
proizvajalca vozila do vključno 10 odstotkov;
-
600 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih
proizvajalca vozila nad 10 do vključno 20 odstotkov;
-
800 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih
proizvajalca vozila nad 20 do vključno 30 odstotkov;
-
1.000 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih
proizvajalca vozila nad 30 odstotkov.
(11) Odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika
posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v nasprotju z
drugim odstavkom tega člena opravlja prevoz z vozilom ali skupino vozil,
katerih največja dovoljena masa presega 3,5 do vključno 12 ton, se kaznuje za
prekršek z globo:
-
400 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih
proizvajalca vozila do 5 odstotkov;
-
600 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih
proizvajalca vozila od vključno 5 do 15 odstotkov;
-
800 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih
proizvajalca vozila od vključno 15 do 25 odstotkov;
-
1.000 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih
proizvajalca vozila od vključno 25 odstotkov.
(12) Odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika
posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v nasprotju z
drugim odstavkom tega člena opravlja prevoz z vozilom ali skupino vozil,
katerih največja dovoljena masa presega 12 ton, se kaznuje za prekršek z globo:
-
400 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih
proizvajalca vozila do 5 odstotkov;
-
600 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih
proizvajalca vozila od vključno 5 do 10 odstotkov;
-
800 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih
proizvajalca vozila od vključno 10 do 20 odstotkov;
-
1.000 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih
proizvajalca vozila od vključno 20 do 30 odstotkov;
-
1.200 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih
proizvajalca vozila od vključno 30 odstotkov.
37. člen
(prevoz zabojnika ali zamenljivega tovorišča)
(1) Špediter izroči vozniku prevoznika, ki mu je zaupal
prevoz zabojnika ali zamenljivega tovorišča, dokument o masi zabojnika ali
zamenljivega tovorišča, v katerem so navedeni pravilni podatki o njuni masi.
(2) Voznik na zahtevo policista ali občinskega redarja izroči
na vpogled dokument o masi zabojnika ali zamenljivega tovorišča.
(3) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek špediter –
pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, ki vozniku prevoznika ne izroči dokumenta o masi zabojnika
ali zamenljivega tovorišča, ali ki vozniku prevoznika izroči dokument s
pomanjkljivimi ali napačnimi podatki o masi zabojnika ali zamenljivega
tovorišča in vozilo ali skupina vozil, ki prevaža zabojnik ali zamenljivo
tovorišče, zaradi tega presega dovoljeno maso, predpisano za posamezno vrsto
vozila ali skupino vozil, njegova odgovorna oseba pa z globo 300 eurov.
(4) Z globo 160 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna
v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
38. člen
(prepoznava vozil, ki presegajo dovoljeno maso)
(1) Prepoznavo vozil ali skupine vozil, ki sama ali skupaj s
tovorom presegajo dovoljene mase, predpisane za posamezne vrste vozil ali
skupine vozil, izvaja pristojni nadzorni organ iz 123. člena tega zakona z
napravami za samodejno pridobivanje podatkov o masah vozil ali skupine vozil, nameščenimi
ali vgrajenimi v cesto. Zaradi zagotavljanja varstva cestne infrastrukture pred
poškodbami, ki so posledica preseganja dovoljene mase, predpisane za posamezne
vrste vozil ali skupine vozil, se lahko z napravami za samodejno pridobivanje
podatkov o masah vozil ali skupine vozil zbirajo samo osebni podatki iz druge
alineje četrtega odstavka tega člena.
(2) Število nadzorov glede dovoljene mase, predpisane za
posamezne vrste vozil ali skupine vozil, v posameznem koledarskem letu mora
biti sorazmerno s skupnim številom izvedenih nadzorov nad vozili v posameznem
koledarskem letu.
(3) Z napravami iz prvega odstavka tega člena pridobljeni
podatki o preseganju dovoljenih mas vozil ali skupine vozil se lahko uporabijo
kot dokaz v postopku o prekršku, če naprave izpolnjujejo meroslovne zahteve, ki
so za te naprave predpisane s predpisi, ki urejajo meroslovne zahteve.
(4) Upravljavec zbirke podatkov o masah vozil je pristojni
nadzorni organ iz 123. člena tega zakona. Za opravljanje nadzora nad
preseganjem dovoljenih mas vozil ali skupine vozil z napravami iz prvega
odstavka tega člena in izvedbo postopka o prekršku pristojni nadzorni organ iz
123. člena tega zakona pridobiva, zbira, obdeluje in upravlja naslednje
podatke:
-
osebno ime kršitelja oziroma njegova firma, naslov stalnega ali
začasnega prebivališča oziroma sedeža, EMŠO, če je fizična oseba tujec, pa
njene rojstne podatke, matična številka pravne osebe, zaposlitev odgovorne
osebe;
-
slikovne posnetke vozila v delu, ki omogoča prepoznavo registrske
označbe vozila in samega vozila.
(5) Podatke iz prve alineje prejšnjega odstavka pridobi
pristojni nadzorni organ iz 123. člena tega zakona iz registra
prebivalstva, evidence registriranih vozil in Poslovnega registra Slovenije o
zastopnikih pravnih oseb.
(6) Pri pridobivanju, zbiranju, obdelovanju in vodenju
osebnih podatkov iz četrtega odstavka tega člena pristojni nadzorni organ iz
123. člena tega zakona ravna v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih
podatkov.
(7) Podatke iz četrtega odstavka tega člena pristojni
nadzorni organ iz 123. člena tega zakona obdeluje v tolikšnem obsegu in
trajanju, kolikor je nujno potrebno za izvedbo nadzora in postopka o prekršku,
vendar najdlje dve leti od njihove pridobitve. Po poteku roka iz prejšnjega
stavka se podatki nepovratno anonimizirajo.
(8) Ne glede na prejšnji odstavek se slikovni posnetki vozila
iz druge alineje četrtega odstavka tega člena, ki se ne uporabijo za
dokazovanje prekrškov, brišejo takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v 30 dneh
od njihovega nastanka.
(9) Ministrstvo, pristojno za promet, v skladu z
18. členom Uredbe (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje
dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta 96/26/ES (UL
L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 51), zadnjič spremenjene z Uredbo
(EU) 2020/1055 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2020 o
spremembi uredb (ES) št. 1071/2009, (ES) št. 1072/2009 in (EU)
št. 1024/2012 za njihovo prilagoditev razvoju v sektorju cestnega prevoza
(UL L št. 249 z dne 31. 7. 2020, str. 17), opravlja naloge nacionalne
kontaktne točke v zvezi s posredovanjem informacij o kršitvah in kaznih,
povezanih s tem členom, ki jih zahtevajo nacionalne kontaktne točke drugih
držav članic.
(10) Pristojni nadzorni organ iz 123. člena tega zakona
pošlje ministrstvu, pristojnemu za promet, najpozneje do 15. februarja za
preteklo leto, podatke o:
-
številu vozil ali skupine vozil, ki so bila nadzirana zaradi suma
preseganja dovoljenih mas vozil ali skupine vozil;
-
številu kršitev v zvezi s preseganjem dovoljene mase vozil ali skupine
vozil.
(11) Ministrstvo, pristojno za promet, vsaki dve leti,
najpozneje do 30. septembra po koncu dveletnega obdobja, pošlje zbrane
podatke iz prejšnjega odstavka Evropski komisiji.
39. člen
(izredni prevoz po javni cesti)
(1) Izredni prevoz je prevoz z vozilom ali skupino vozil, ki
samo ali skupaj z nedeljivim tovorom presega s predpisi dovoljeno skupno maso,
osne obremenitve ali mere (širina, dolžina, višina). Izredni prevoz je tudi
prevoz, pri katerem je vozilo ali skupina vozil sama ali skupaj s tovorom v
mejah s predpisom dovoljene skupne mase, osnih obremenitev ali mer, vendar pa
presega omejitev katerega koli od teh elementov, ki je odrejena na javni cesti
ali njenem delu.
(2) Izredni prevoz se opravi na podlagi dovoljenja za izredni
prevoz, ki ga izda upravljavec ceste iz šestega ali sedmega odstavka tega
člena. Zoper dovoljenje za izredni prevoz je dovoljena pritožba v 15 dneh od
njegove vročitve, ki pa ne zadrži njegove izvršitve.
(3) Dovoljenje za izredni prevoz se izda, če sta vozilo ali
tovor konstrukcijsko nedeljiva tako, da z demontažo delov vozila ali tovora ni
mogoče zmanjšati njune skupne mase, mer ali osne obremenitve na raven s
predpisi ali prometnim znakom omejene skupne mase, mer ali osnih obremenitev na
javni cesti, in če je pri izvedbi izrednega prevoza mogoče zagotoviti pogoje za
varno in čim manj moteno odvijanje cestnega prometa. Dovoljenje za izredni
prevoz vsebuje podatke o fizični ali pravni osebi, na katero se glasi
dovoljenje za izredni prevoz, vozilu ali vozilih, s katerimi se sme opraviti
izredni prevoz, skupni masi, merah in osnih obremenitvah izrednega prevoza, ki
presegajo s predpisom ali s prometnim znakom omejeno skupno maso, mere ali osne
obremenitve na prevozni poti, prevozni poti izrednega prevoza, času, v katerem
se sme opraviti izredni prevoz, obveznosti spremstva izrednega prevoza, vrsti
spremstva, številu vozil za spremstvo oziroma obveznosti sodelovanja policije
med izvajanjem izrednega prevoza ter druge pogoje za izvajanje izrednega
prevoza (npr. obveznost umika na primerno mesto v primeru nastanka kolone
vozil, ravnanje v primeru okvare vozila ali skupine vozil, s katerim se izvaja
izredni prevoz, ravnanje v primeru poslabšanja vremenskih pogojev, obveščanje
javnosti preko sredstev javnega obveščanja). V dovoljenju za izredni prevoz se
določi povračilo za izredni prevoz, ki se plača izdajatelju dovoljenja.
(4) Vozilo ali skupina vozil z nedeljivim tovorom ali vozilo
samo ali skupina vozil brez tovora smejo presegati s predpisom dovoljene ali s
prometnim znakom omejene osne obremenitve, skupne mase ali mere le v obsegu in
pod pogoji, navedenimi v dovoljenju za izredni prevoz po javni cesti. Osna
obremenitev vozila ali skupine vozil, s katerim se opravlja izredni prevoz, ne
sme preseči s predpisi ali prometnim znakom omejene osne obremenitve na cesti
na prevozni poti za več kot 30 odstotkov. Večje preseganje osnih obremenitev se
lahko z dovoljenjem za izredni prevoz odobri ob izpolnjevanju posebnih pogojev,
ki se nanašajo na stanje vozišča, način vožnje ter tehnične značilnosti vozila
in jih določi izdajatelj dovoljenja za izredni prevoz.
(5) Ne glede na drugi in dvanajsti odstavek tega člena se
brez dovoljenja za izredni prevoz opravi izredni prevoz zaradi intervencije ob
prometnih in drugih nesrečah ter izrednih dogodkih, zaradi obrambnih potreb,
pri vleki pokvarjenega ali poškodovanega avtobusa ali tovornega vozila,
ustavljenega na vozišču, vendar le do najbližjega kraja, kjer se lahko to
vozilo izloči iz prometa, ter za vozila pri zimskem vzdrževanju cest.
(6) Dovoljenje za izredni prevoz, ki poteka samo po državnih
oziroma po državnih in občinskih cestah, izda direkcija. Kadar izredni prevoz
poteka tudi po občinski cesti, se pridobi predhodno soglasje njenega
upravljavca. Upravljavec občinske ceste izda soglasje v treh dneh od prejetja
vloge in ga po elektronski poti pošlje direkciji. Če upravljavec občinske ceste
soglasja direkciji ne pošlje v roku iz prejšnjega stavka, se šteje, da je
soglasje dano.
(7) Dovoljenje za izredni prevoz, ki poteka samo po občinskih
cestah, izda upravljavec občinske ceste, če občina z odlokom ne določi drugače.
(8) V dovoljenju za izredni prevoz se lahko na predlog
imetnika dovoljenja za izredni prevoz pred prenehanjem veljavnosti dovoljenja
spremenijo podatki o vozilih za izredni prevoz, tovoru, prevozni poti ali o
času veljavnosti dovoljenja za izredni prevoz, če je sprememba upravičena in je
izredni prevoz pod spremenjenimi pogoji izvedljiv.
(9) O izdaji dovoljenja za izredni prevoz izdajatelj
dovoljenja obvesti pristojno policijsko upravo in upravljavce cest, po katerih
bo izredni prevoz potekal, občinsko redarstvo, če bo izredni prevoz potekal
tudi po občinskih cestah, in prometno-informacijski center.
(10) Višina povračil za izredne prevoze je odvisna od škodnih
vplivov izrednih prevozov na javno cestno infrastrukturo in jih podrobneje
predpiše vlada.
(11) Za izredni prevoz, ki poteka tudi po občinskih cestah in
cestah, ki jih upravlja koncesionar iz 14. ali 67. člena oziroma
gospodarska družba iz 54. člena tega zakona, in za katerega dovoljenja za
izredni prevoz izdaja direkcija, so upravljavci teh cest upravičeni do
sorazmernega deleža povračila za izredni prevoz.
(12) Izredni prevoz brez dovoljenja za izredni prevoz je
prepovedan.
(13) Evidenco izdanih dovoljenj za izredne prevoze vodijo
izdajatelji dovoljenj.
(14) Minister, pristojen za promet, podrobneje predpiše
pogoje za izdajo dovoljenj za izredne prevoze po javnih cestah ter način in
pogoje izvajanja izrednih prevozov po javnih cestah.
(15) Usposobljenost tranzitnih smeri za prevzem izrednih
prevozov zagotavljajo izvajalci rednega vzdrževanja cest v okviru opravljanja
gospodarske javne službe.
(16) Voznik posameznik, ki opravlja izredni prevoz v
nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz ali ki opravlja prevoz deljivega
tovora, oseba, ki naloži tovor v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz ali
v nasprotju s predpisi, oziroma naročnik prevoza, ki zahteva, da se prevoz
opravlja v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz ali v nasprotju s
predpisi, se kaznuje za prekršek z globo:
-
300 eurov, če skupna masa presega do vključno 10 odstotkov z
dovoljenjem za izredni prevoz dovoljene skupne mase, ali širina presega z
dovoljenjem za izredni prevoz dovoljeno širino, izmerjena širina pa je od
vključno 2,60 metra do 2,65 metra, ali če osna obremenitev presega do vključno
10 odstotkov z dovoljenjem za izredni prevoz dovoljene osne obremenitve, ali če
opravlja izredni prevoz v nasprotju z ostalimi pogoji, navedenimi v dovoljenju
za izredni prevoz;
-
300 eurov, če pri prevozu deljivega tovora širina presega od vključno
0,05 metra do 0,15 metra največje s predpisi dovoljene ali s prometnim znakom
omejene širine;
-
400 eurov, če širina presega z dovoljenjem za izredni prevoz dovoljeno
širino, izmerjena širina pa je od vključno 2,65 metra do 3,1 metra;
-
400 eurov, če pri prevozu deljivega tovora širina presega od vključno
0,15 metra do 0,55 metra največje s predpisi dovoljene ali s prometnim znakom
omejene širine;
-
400 eurov, če dolžina presega od 2 do 20 odstotkov z dovoljenjem za
izredni prevoz dovoljene dolžine;
-
400 eurov, če pri prevozu deljivega tovora dolžina presega od 2 do 20
odstotkov največje s predpisi dovoljene ali s prometnim znakom omejene dolžine;
-
500 eurov, če skupna masa presega 10 odstotkov z dovoljenjem za izredni
prevoz dovoljene skupne mase in ne več kot 60 ton, ali višina presega do
vključno 0,30 metra z dovoljenjem za izredni prevoz dovoljene višine, ali če
osna obremenitev presega od 10 do 20 odstotkov z dovoljenjem za izredni prevoz
dovoljene osne obremenitve;
-
500 eurov, če pri prevozu deljivega tovora višina presega do vključno
0,30 metra največje s predpisi dovoljene ali s prometnim znakom omejene višine;
-
500 eurov, če širina presega z dovoljenjem za izredni prevoz dovoljene
širine, izmerjena širina pa je od vključno 3,1 metra do vključno 3,5
metra;
-
500 eurov, če pri prevozu deljivega tovora širina presega od vključno
0,55 metra do vključno 0,95 metra največje s predpisi dovoljene ali s prometnim
znakom omejene širine;
-
500 eurov, če dolžina presega od vključno 20 do 40 odstotkov z
dovoljenjem za izredni prevoz dovoljene dolžine;
-
500 eurov, če pri prevozu deljivega tovora dolžina presega od vključno
20 do 40 odstotkov največje s predpisi dovoljene ali s prometnim znakom omejene
dolžine;
-
900 eurov, če širina presega z dovoljenjem za izredni prevoz dovoljene
širine, izmerjena širina pa presega 3,5 metra;
-
900 eurov, če pri prevozu deljivega tovora širina presega za več kot
0,95 metra največje s predpisi dovoljene ali s prometnim znakom omejene širine;
-
900 eurov, če dolžina presega od vključno 40 odstotkov z dovoljenjem za
izredni prevoz dovoljene dolžine;
-
900 eurov, če pri prevozu deljivega tovora dolžina presega od vključno
40 odstotkov največje s predpisi dovoljene ali s prometnim znakom omejene
dolžine;
-
900 eurov, če skupna masa presega 60 ton z dovoljenjem za izredni prevoz
dovoljene skupne mase, ali višina presega več kot 0,30 metra z dovoljenjem za
izredni prevoz dovoljene višine, ali če osna obremenitev presega od vključno 20
odstotkov z dovoljenjem za izredni prevoz dovoljene osne obremenitve, ali se
prevaža deljiv tovor kot izredni prevoz;
-
900 eurov, če pri prevozu deljivega tovora višina presega več kot 0,30
metra največje s predpisi dovoljene ali s prometnim znakom omejene dolžine.
(17) Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja izredni prevoz v
nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz ali ki opravlja prevoz deljivega
tovora, oseba, ki naloži tovor v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz ali
v nasprotju s predpisi, oziroma naročnik prevoza, ki zahteva, da se prevoz
opravlja v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz ali v nasprotju s
predpisi, se kaznuje za prekršek z globo:
-
600 eurov, če skupna masa presega do vključno 10 odstotkov z
dovoljenjem za izredni prevoz dovoljene skupne mase, ali širina presega z
dovoljenjem za izredni prevoz dovoljeno širino, izmerjena širina pa je od
vključno 2,6 metra do 2,65 metra, ali če osna obremenitev presega do
vključno 10 odstotkov z dovoljenjem za izredni prevoz dovoljene osne
obremenitve, ali če opravlja izredni prevoz v nasprotju z ostalimi pogoji,
navedenimi v dovoljenju za izredni prevoz;
-
600 eurov, če pri prevozu deljivega tovora širina presega od vključno
0,05 metra do 0,15 metra največje s predpisi dovoljene ali s prometnim znakom
omejene širine;
-
700 eurov, če širina presega z dovoljenjem za izredni prevoz dovoljeno
širino, izmerjena širina pa je od vključno 2,65 metra do 3,1 metra;
-
700 eurov, če pri prevozu deljivega tovora širina presega od vključno
0,15 metra do 0,55 metra največje s predpisi dovoljene ali s prometnim znakom
omejene širine;
-
700 eurov, če dolžina presega od 2 do 20 odstotkov z dovoljenjem za
izredni prevoz dovoljene dolžine;
-
700 eurov, če pri prevozu deljivega tovora dolžina presega od 2 do 20
odstotkov največje s predpisi dovoljene ali s prometnim znakom omejene dolžine;
-
900 eurov, če skupna masa presega 10 odstotkov z dovoljenjem za izredni
prevoz dovoljene skupne mase in ne več kot 60 ton, ali višina presega do
vključno 0,30 metra z dovoljenjem za izredni prevoz dovoljene višine, ali če
osna obremenitev presega od 10 do 20 odstotkov z dovoljenjem za izredni prevoz
dovoljene osne obremenitve;
-
900 eurov, če pri prevozu deljivega tovora višina presega do vključno
0,30 metra največje s predpisi dovoljene ali s prometnim znakom omejene višine;
-
900 eurov, če širina presega z dovoljenjem za izredni prevoz dovoljene
širine, izmerjena širina pa je od vključno 3,1 metra do vključno 3,5
metra;
-
900 eurov, če pri prevozu deljivega tovora širina presega od vključno
0,55 metra do vključno 0,95 metra največje s predpisi dovoljene ali s prometnim
znakom omejene širine;
-
900 eurov, če dolžina presega od vključno 20 do 40 odstotkov z
dovoljenjem za izredni prevoz dovoljene dolžine;
-
900 eurov, če pri prevozu deljivega tovora dolžina presega od vključno
20 do 40 odstotkov največje s predpisi dovoljene ali s prometnim znakom omejene
dolžine;
-
1.800 eurov, če širina presega z dovoljenjem za izredni prevoz dovoljene
širine, izmerjena širina pa presega 3,5 metra;
-
1.800 eurov, če pri prevozu deljivega tovora širina presega za več kot
0,95 metra največje s predpisi dovoljene ali s prometnim znakom omejene širine;
-
1.800 eurov, če dolžina presega od vključno 40 odstotkov z dovoljenjem
za izredni prevoz dovoljene dolžine;
-
1.800 eurov, če pri prevozu deljivega tovora dolžina presega od vključno
40 odstotkov največje s predpisi dovoljene ali s prometnim znakom omejene
dolžine;
-
1.800 eurov, če skupna masa presega 60 ton z dovoljenjem za izredni
prevoz dovoljene skupne mase, ali višina presega več kot 0,30 metra z
dovoljenjem za izredni prevoz dovoljene višine, ali če osna obremenitev presega
od vključno 20 odstotkov z dovoljenjem za izredni prevoz dovoljene osne obremenitve,
ali se prevaža deljiv tovor kot izredni prevoz;
-
1.800 eurov, če pri prevozu deljivega tovora višina presega več kot 0,30
metra največje s predpisi dovoljene ali s prometnim znakom omejene dolžine.
(18) Odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika
posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja
izredni prevoz v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz ali ki opravlja
prevoz deljivega tovora, oseba, ki naloži tovor v nasprotju z dovoljenjem za
izredni prevoz ali v nasprotju s predpisi, oziroma naročnik prevoza, ki
zahteva, da se prevoz opravlja v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz ali
v nasprotju s predpisi, se kaznuje za prekršek z globo:
-
300 eurov, če skupna masa presega do vključno 10 odstotkov z
dovoljenjem za izredni prevoz dovoljene skupne mase, ali širina presega z
dovoljenjem za izredni prevoz dovoljeno širino, izmerjena širina pa je od
vključno 2,6 metra do 2,65 metra, ali če osna obremenitev presega do
vključno 10 odstotkov z dovoljenjem za izredni prevoz dovoljene osne
obremenitve, ali če opravlja izredni prevoz v nasprotju z ostalimi pogoji,
navedenimi v dovoljenju za izredni prevoz;
-
300 eurov, če pri prevozu deljivega tovora širina presega od vključno
0,05 metra do 0,15 metra največje s predpisi dovoljene ali s prometnim znakom
omejene širine;
-
400 eurov, če širina presega z dovoljenjem za izredni prevoz dovoljeno
širino, izmerjena širina pa je od vključno 2,65 metra do 3,1 metra;
-
400 eurov, če pri prevozu deljivega tovora širina presega od vključno
0,15 metra do 0,55 metra največje s predpisi dovoljene ali s prometnim znakom
omejene širine;
-
400 eurov, če dolžina presega od 2 do 20 odstotkov z dovoljenjem za
izredni prevoz dovoljene dolžine;
-
400 eurov, če pri prevozu deljivega tovora dolžina presega od 2 do 20
odstotkov največje s predpisi dovoljene ali s prometnim znakom omejene dolžine;
-
500 eurov, če skupna masa presega 10 odstotkov z dovoljenjem za izredni
prevoz dovoljene skupne mase in ne več kot 60 ton, ali višina presega do
vključno 0,30 metra z dovoljenjem za izredni prevoz dovoljene višine, ali če
osna obremenitev presega od 10 do 20 odstotkov z dovoljenjem za izredni prevoz
dovoljene osne obremenitve;
-
500 eurov, če pri prevozu deljivega tovora višina presega do vključno
0,30 metra največje s predpisi dovoljene ali s prometnim znakom omejene višine;
-
500 eurov, če širina presega z dovoljenjem za izredni prevoz dovoljene
širine, izmerjena širina pa je od vključno 3,1 metra do vključno 3,5
metra;
-
500 eurov, če pri prevozu deljivega tovora širina presega od vključno
0,55 metra do vključno 0,95 metra največje s predpisi dovoljene ali s prometnim
znakom omejene širine;
-
500 eurov, če dolžina presega od vključno 20 do 40 odstotkov z
dovoljenjem za izredni prevoz dovoljene dolžine;
-
500 eurov, če pri prevozu deljivega tovora dolžina presega od vključno
20 do 40 odstotkov največje s predpisi dovoljene ali s prometnim znakom omejene
dolžine;
-
900 eurov, če širina presega z dovoljenjem za izredni prevoz dovoljene
širine, izmerjena širina pa presega 3,5 metra;
-
900 eurov, če pri prevozu deljivega tovora širina presega za več kot
0,95 metra največje s predpisi dovoljene ali s prometnim znakom omejene širine;
-
900 eurov, če dolžina presega od vključno 40 odstotkov z dovoljenjem za
izredni prevoz dovoljene dolžine;
-
900 eurov, če pri prevozu deljivega tovora dolžina presega od vključno
40 odstotkov največje s predpisi dovoljene ali s prometnim znakom omejene
dolžine;
-
900 eurov, če skupna masa presega 60 ton z dovoljenjem za izredni prevoz
dovoljene skupne mase, ali višina presega več kot 0,30 metra z dovoljenjem za
izredni prevoz dovoljene višine, ali če osna obremenitev presega od vključno 20
odstotkov z dovoljenjem za izredni prevoz dovoljene osne obremenitve, ali se
prevaža deljiv tovor kot izredni prevoz;
-
900 eurov, če pri prevozu deljivega tovora višina presega več kot 0,30
metra največje s predpisi dovoljene ali s prometnim znakom omejene dolžine.
(19) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki v
nasprotju z drugim odstavkom tega člena opravi izredni prevoz brez dovoljenja
za izredni prevoz.
(20) Z globo 3.000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni
podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori
prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 1.000
eurov.
(21) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec
rednega vzdrževanja cest, ki ne zagotovi usposobljenosti tranzitne smeri za
izredne prevoze v skladu s petnajstim odstavkom tega člena, njegova odgovorna
oseba pa z globo 500 eurov.
40. člen
(upravno nadzorstvo nad izvajanjem izrednega prevoza)
(1) Izredni prevoz je dovoljen le pod pogoji, navedenimi v
dovoljenju za izredni prevoz.
(2) Nadzor nad z dovoljenjem za izredni prevoz dovoljenimi
osnimi obremenitvami, skupnimi masami in merami vozil ter ustreznostjo vozil,
spremstva in opreme za izvedbo izrednega prevoza ter označitvijo izrednega
prevoza na javnih cestah je sestavni del rednega vzdrževanja javnih cest.
Skladnost izrednega prevoza s pogoji iz dovoljenja za izredni prevoz izvaja
izdajatelj dovoljenja za izredni prevoz pred začetkom izrednega prevoza.
(3) Če pri pregledu izrednega prevoza pred začetkom izvajanja
izredni prevoz ne izpolnjuje zahtev iz izdanega dovoljenja za izredni prevoz,
se izvedba izrednega prevoza prepove do uskladitve z dovoljenjem.
(4) Izvajalec izrednega prevoza v primeru neizpolnjevanja
zahtev iz izdanega dovoljenja za izredni prevoz plača stroške pregleda
izrednega prevoza izdajatelju dovoljenja za izredni prevoz.
41. člen
(označitev vozil za izredne prevoze)
(1) Vozila, s katerimi se opravlja izredni prevoz, so
označena s posebnimi opozorilnimi svetilkami, ki oddajajo svetlobo rumene
barve, in z ustreznim napisom na zadnji strani vozila. Vozila, ki spremljajo
izredni prevoz, pa so glede na kategorijo spremljanja opremljena tudi s posebno
signalno tablo.
(2) Vozilo, s katerim se opravlja izredni prevoz, je na
zadnji strani označeno s svetlobnim oziroma odsevnim napisom »IZREDNI PREVOZ«,
vozilo, s katerim se izvaja vzdrževanje cest v zimskih razmerah, pa z napisom
»PLUŽENJE-POSIPANJE«.
(3) Posebna signalna tabla na vozilih za spremstvo omogoča
predvajanje prometne signalizacije, s katero se drugi udeleženci v cestnem
prometu obveščajo o nevarnostih, obveznostih in prepovedih v zvezi z izrednim
prevozom.
(4) Udeleženci v prometu upoštevajo in se ravnajo po
obvestilih, izraženih na posebni signalni tabli.
(5) Voznik, ki sreča, dohiti ali pripelje do vozil za izredni
prevoz, opremljenih s posebnimi znaki iz tega člena, vozi posebno previdno, se
pri srečevanju umakne in po potrebi ustavi vozilo.
(6) Obliko, pogoje in način uporabe posebnih svetlobnih
znakov iz tega člena predpiše minister, pristojen za promet.
(7) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek voznik izrednega
prevoza, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena.
(8) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna
v nasprotju s četrtim ali petim odstavkom tega člena.
(9) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena,
njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
42. člen
(pooblaščena organizacija za usposabljanje spremljevalcev
izrednih prevozov)
(1) Usposabljanje spremljevalcev izrednih prevozov izvaja
izobraževalna ali druga organizacija, ki jo na podlagi javnega razpisa izbere
in pooblasti ministrstvo, pristojno za promet, če organizacija izpolnjuje
naslednje kadrovske in materialne pogoje (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena
organizacija):
-
je registrirana za opravljanje dejavnosti izobraževanja odraslih;
-
ima za nedoločen čas in polni delovni čas zaposlenega strokovnega
delavca, ki ima visokošolsko izobrazbo ter opravljen strokovni izpit prve
stopnje za vodenje in odločanje v upravnem postopku;
-
ima zagotovljene kadre z najmanj visoko strokovno izobrazbo,
usposobljene s področij, ki jih obsega predpisani program strokovnega
usposabljanja spremljevalcev izrednih prevozov;
-
ima učilnico, ki omogoča izvajanje usposabljanja in preizkusa znanja za
najmanj 30 kandidatov;
-
razpolaga z ustrezno tehnično opremo in učnimi pripomočki.
(2) Pooblaščeni organizaciji se izda pooblastilo z
veljavnostjo desetih let.
(3) Strokovni nadzor nad delom pooblaščene organizacije,
izvajanjem programov strokovnega usposabljanja spremljevalcev izrednih prevozov
in ugotavljanjem izpolnjevanja pogojev, na podlagi katerih je bilo izdano
pooblastilo, opravlja ministrstvo, pristojno za promet.
(4) Minister, pristojen za promet, pooblaščeni organizaciji
odvzame pooblastilo, če v času njegove veljavnosti preneha izpolnjevati
katerega izmed pogojev iz prvega odstavka tega člena, če strokovnega
usposabljanja spremljevalcev izrednega prevoza ne izvaja po predpisanem
programu ali ga ne izvede v celoti, ali če strokovno usposabljanje spremljevalcev
izrednih prevozov izvajajo osebe, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev.
(5) V primeru iz prejšnjega odstavka minister, pristojen za
promet, sklene pogodbo neposredno z drugim izvajalcem, ki izpolnjuje pogoje iz
prvega odstavka tega člena in je sposoben začasno izvajati strokovno
usposabljanje spremljevalcev izrednih prevozov. Začasno izvajanje strokovnega
usposabljanja spremljevalcev izrednih prevozov lahko traja največ šest mesecev.
43. člen
(strokovno usposabljanje spremljevalca izrednih prevozov in
vodenje evidenc)
(1) Spremljevalec izrednih prevozov se za izvajanje spremstva
izrednih prevozov usposobi po predpisanem programu strokovnega usposabljanja.
Strokovno usposabljanje spremljevalcev izrednih prevozov je sestavljeno iz
osnovnega in obnovitvenega strokovnega usposabljanja.
(2) Na osnovno strokovno usposabljanje se lahko prijavi
kandidat, ki:
-
ima vozniško dovoljenje najmanj kategorije B;
-
ni voznik začetnik;
-
ni pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora za kazniva dejanja
zoper varnost javnega prometa.
(3) Prijava na strokovno usposabljanje vsebuje podatke o
kandidatu (osebno ime, rojstni podatki, naslov stalnega ali začasnega
prebivališča, podpis) in izjavo kandidata, da izpolnjuje pogoje iz prejšnjega
odstavka.
(4) Osnovno strokovno usposabljanje je sestavljeno iz
teoretičnega in praktičnega usposabljanja, ki se zaključi s preizkusom znanja,
ki obsega teoretični in praktični preizkus.
(5) Kandidat, ki uspešno opravi preizkus znanja iz prejšnjega
odstavka, prejme potrdilo o usposobljenosti za spremljevalca izrednih prevozov,
ki ga najpozneje v desetih delovnih dneh po opravljenem preizkusu izda
pooblaščena organizacija. Potrdilo o usposobljenosti za spremljevalca izrednih
prevozov se izda z veljavnostjo petih let od datuma, ko je kandidat za
spremljevalca izrednih prevozov opravil osnovno strokovno usposabljanje.
(6) Spremljevalec izrednih prevozov, ki izpolnjuje pogoje iz
drugega odstavka tega člena, se vsakih pet let po pridobitvi statusa
spremljevalca izrednih prevozov udeleži obnovitvenega strokovnega
usposabljanja. Na obnovitveno strokovno usposabljanje se lahko prijavi največ
18 mesecev pred potekom veljavnosti potrdila o usposobljenosti za spremljevalca
izrednih prevozov. Po zaključenem obnovitvenem strokovnem usposabljanju opravi
teoretični preizkus znanja. Podatek o uspešno opravljenem preizkusu znanja po
zaključenem obnovitvenem strokovnem usposabljanju se zaznamuje v evidenci o izdanih
potrdilih iz enajstega odstavka tega člena. Pooblaščena organizacija izda novo
potrdilo o usposobljenosti za spremljevalca izrednih prevozov z veljavnostjo
petih let, z začetkom veljavnosti od datuma poteka veljavnosti predhodnega
potrdila.
(7) Če se spremljevalec izrednih prevozov obnovitvenega
strokovnega usposabljanja ne udeleži ali preizkusa znanja po zaključenem
obnovitvenem strokovnem usposabljanju ne opravi uspešno do poteka veljavnosti
njegovega potrdila o usposobljenosti za spremljevalca izrednih prevozov, izgubi
status spremljevalca izrednih prevozov z dnem poteka veljavnosti potrdila o
usposobljenosti za spremljevalca izrednih prevozov.
(8) Spremljevalec izrednih prevozov ima pri spremljanju
izrednega prevoza pri sebi potrdilo o usposobljenosti za spremljevalca
izrednega prevoza in ga na zahtevo policista ali občinskega redarja izroči na
vpogled.
(9) Preizkus znanja iz tega člena se opravlja pred komisijo,
ki jo imenuje minister, pristojen za promet. Komisijo sestavljajo predsednik,
trije namestniki in najmanj pet članov. Med imenovanimi člani komisije so
najmanj štirje predstavniki ministrstva, pristojnega za promet, ki izkažejo
delovne izkušnje s področja predpisov o cestah oziroma cestnega prometa za
najmanj zadnja tri leta, in en predstavnik policije. Stroške dela komisije
določi minister, pristojen za promet.
(10) Stroške osnovnega in obnovitvenega strokovnega
usposabljanja, preizkusa znanja in izdaje potrdila o usposobljenosti za
spremljevalca izrednih prevozov plača kandidat. Višino stroškov določi
pooblaščena organizacija.
(11) Evidenco o izdanih potrdilih za namen spremljanja
usposobljenosti spremljevalcev izrednih prevozov in izvajanja učinkovitega
nadzora nad spremljevalci izrednih prevozov vzpostavi in vodi ministrstvo,
pristojno za promet, ki omogoči brezplačen dostop do evidence policiji in
občinskemu redarstvu.
(12) Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje evidenčno
številko potrdila o usposobljenosti za spremljevalca izrednih prevozov, osebno
ime in rojstne podatke spremljevalca izrednih prevozov ter datum veljavnosti
potrdila. Podatke iz prejšnjega stavka vnašajo v evidenco pooblaščene
organizacije.
(13) Podatki iz prejšnjega odstavka se v evidenci o izdanih
potrdilih hranijo najdlje 30 dni od dneva poteka veljavnosti potrdila o usposobljenosti
posameznega spremljevalca izrednih prevozov. Po poteku roka iz prejšnjega
stavka se podatki iz evidence izbrišejo.
(14) Minister, pristojen za promet, podrobneje predpiše
program strokovnega usposabljanja, način in postopek opravljanja preizkusa
znanja, obliko in vsebino potrdila o usposobljenosti za spremljevalca izrednih
prevozov ter način pridobitve novega potrdila o usposobljenosti za
spremljevalca izrednih prevozov v primeru izgube, kraje ali uničenja.
(15) Z globo 600 eurov se kaznuje za prekršek spremljevalec
izrednih prevozov, ki za spremljanje izrednih prevozov ni usposobljen po
predpisanem programu.
(16) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek spremljevalec
izrednih prevozov, ki ravna v nasprotju z osmim odstavkom tega člena.
44. člen
(spremstvo izrednega prevoza)
(1) Spremstvo izrednega prevoza se opravlja z vozili in
opremo, ki izpolnjujejo predpisane pogoje.
(2) Če določi izdajatelj dovoljenja za izredni prevoz pri
zavarovanju in izvedbi izrednega prevoza obvezno spremstvo izrednega prevoza,
se spremstvo izrednega prevoza izvede v skladu s pogoji, navedenimi v
dovoljenju za izredni prevoz.
(3) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki
spremstva izrednega prevoza ne opravlja z vozili in opremo, ki izpolnjujejo
predpisane pogoje, ali ki obveznega spremstva izrednega prevoza ne izvede v
skladu s pogoji, ki jih je v dovoljenju za izredni prevoz določil izdajatelj
dovoljenja za izredni prevoz.
(4) Z globo 1.000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni
podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori
prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 300 eurov.
45. člen
(avtobusna postajališča)
(1) Avtobusna postajališča na cestah so izven vozišča.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko avtobusno
postajališče vzpostavi na vozišču, če prostorske ali druge tehnične zahteve ne
omogočajo gradnje avtobusnega postajališča izven vozišča, vključno z vsemi
potrebnimi površinami za pešce in kolesarje mimo avtobusnega postajališča, ter
na cestah s prometno obremenitvijo do 500 vozil na dan.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka upravljavec ceste
pridobi strokovno mnenje komisije, ki jo za državne ceste imenuje minister,
pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, za
občinske ceste pa župan. Komisijo sestavljajo predstavnik upravljavca ceste in
policije, v primeru vzpostavljanja avtobusnega postajališča na vozišču državne
ceste pa tudi predstavnik občine, na območju katere se avtobusno postajališče
vzpostavlja. Upravljavec ceste se o vzpostavitvi avtobusnega postajališča na
vozišču odloči na podlagi strokovnega mnenja komisije.
(4) Avtobusna postajališča na javnih cestah in
nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, se gradijo,
označujejo in vzdržujejo v skladu s tem zakonom.
46. člen
(naležne ploskve na kolesih vozil)
(1) Vozila, ki vozijo po cestah, imajo kolesa s takšnimi
naležnimi ploskvami, da ne poškodujejo vozišča.
(2) Motorna vozila z gosenicami smejo voziti po cestah samo,
če imajo gosenice obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča.
(3) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki po
cesti vozi vozilo s kolesi z naležnimi ploskvami, ki so ali bi lahko
poškodovale vozišče, ali motorno vozilo z gosenicami, ki so ali bi lahko
poškodovale vozišče.
47. člen
(izjeme pri omejitvi uporabe javne ceste – lokalni promet)
(1) V primeru omejitve uporabe javne ceste za posamezno vrsto
vozil se lahko uporaba te ceste dovoli za lokalni promet.
(2) V primeru omejitve uporabe javne ceste za tranzit je
uporaba te ceste dovoljena za lokalni promet.
(3) Lokalni promet iz prvega in drugega odstavka tega člena
na območju omejene uporabe javne ceste je promet motornih vozil, ki imajo na
tem območju izhodišče ali cilj, promet motornih vozil, katerih vozniki,
lastniki ali imetniki pravice uporabe imajo na tem območju stalno ali začasno
prebivališče, promet motornih vozil, ki so v lasti oziroma v uporabi pravne ali
fizične osebe, registrirane za opravljanje prevozov, ki ima na tem območju
sedež ali podružnico in urejeno parkirišče, ali avtošole, ki ima na tem območju
sedež ali podružnico in urejeno parkirišče.
(4) Za lokalni promet se šteje tudi promet vozil za izvajanje
rednega vzdrževanja ceste, vozil komunalnih služb, vprežnih vozil, koles,
mopedov, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, koles z
motorjem, lahkih motornih vozil, lahkih štirikoles, traktorjev in
motokultivatorjev ter promet motornih vozil, s katerimi se kandidati
usposabljajo za vožnjo motornih vozil ali opravljajo izpite za voznike motornih
vozil.
(5) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek voznik
posameznik, ki vozi v območju lokalnega prometa v nasprotju s tretjim ali
četrtim odstavkom tega člena.
(6) Z globo 600 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki vozi v območju lokalnega prometa v nasprotju s tretjim ali
četrtim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
48. člen
(prekomerna prometna obremenitev javne ceste s tovornimi
vozili)
(1) Prekomerna prometna obremenitev javne ceste s tovornimi
vozili je začasno ali trajno povečanje prometa tovornih vozil na določeni
izvorno ciljni relaciji, ki poteka po odseku javne ceste in je posledica izvajanja
večjih investicijskih projektov ali izkoriščanja in gospodarjenja z naravnimi
surovinami.
(2) Pri prekomerni prometni obremenitvi javne ceste iz
prejšnjega odstavka krije povzročitelj sorazmeren del stroškov investicijskega
vzdrževanja javne ceste, katerega vzrok je povečana obremenitev s tovornimi
vozili in pri povprečnem obsegu in strukturi cestnega prometa ne bi bilo
potrebno.
(3) Pričakovano povečanje prometne obremenitve javne ceste s
tovornimi vozili ugotavlja upravljavec ceste:
-
v postopku izdaje smernic in mnenj k prostorskemu aktu;
-
v postopku izdaje dovoljenj za gradnjo, ki bo vir povečane prometne
obremenitve javne ceste s tovornimi vozili, ali
-
neposredno s štetjem, če je prometna obremenitev javne ceste že nastala,
povzročitelj prometne obremenitve pa upravljavca ceste predhodno ni seznanil z
gradnjo objekta ali drugim posegom.
(4) Prekomerna prometna obremenitev se lahko začne izvajati
po sklenitvi pogodbe med upravljavcem ceste in investitorjem objekta oziroma
nosilcem rudarske ali vodne pravice, s katero so opredeljene vse medsebojne
obveznosti v zvezi z vzdrževalnimi deli ceste po prenehanju prometne
obremenitve, kakor tudi obveznosti v zvezi s povečanim rednim vzdrževanjem
ceste med trajanjem povečane prometne obremenitve.
(5) Minister, pristojen za promet, predpiše metodologijo za
določitev potrebnih ukrepov in delitev stroškov zaradi prekomerne prometne
obremenitve javnih cest s tovornimi vozili.
49. člen
(delitev in kategorizacija javnih cest)
(1) Javne ceste so državne in občinske ceste.
(2) Državne ceste so v lasti Republike Slovenije, občinske
ceste pa v lasti občin.
(3) Glede na pomen za promet in povezovalno funkcijo v
prostoru se državne ceste kategorizirajo na avtoceste, hitre ceste, glavne
ceste I. in II. reda, regionalne ceste I., II. in III. reda ter državne
kolesarske poti, občinske ceste pa na lokalne ceste, javne poti ter občinske
kolesarske poti.
(4) Lokalne ceste se v naseljih lahko razvrščajo v več
podkategorij, ki se določijo v predpisu iz petega odstavka tega člena.
(5) Merila za kategorizacijo javnih cest določi vlada.
(6) Javne ceste so lahko namenjene uporabi za vse ali samo za
določene vrste prometa (npr. ceste, rezervirane za motorna vozila, ceste,
rezervirane za promet kolesarjev, ali ceste, namenjene za druge vrste prometa).
50. člen
(podatki o javnih cestah)
(1) Za potrebe načrtovanja, spremljanja stanja, upravljanja,
vzdrževanja in statistične namene se vodi evidenca o javnih cestah kot banka
cestnih podatkov (v nadaljnjem besedilu: BCP), ki obsega opisne, numerične,
grafične in druge podatke o javnih cestah in objektih na njih in predstavlja
enotno zbirko podatkov.
(2) BCP vsebuje tehnične podatke o državnih oziroma občinskih
cestah, podatke o objektih na državnih oziroma občinskih cestah ter podatke o
državnih oziroma občinskih kolesarskih povezavah in poteh. Poleg tehničnih
podatkov vsebuje BCP tudi podatke o prometnih obremenitvah in izdatkih za javne
ceste. Podatki o javnih cestah in objektih na njih se izkazujejo tako, da je
razvidna umestitev posameznih sestavnih delov ceste v prostoru.
(3) BCP vodi in vzdržuje za državne ceste direkcija, za
občinske ceste pa občina. Za ceste, ki jih upravlja koncesionar iz 14. ali
67. člena oziroma gospodarska družba iz 54. člena tega zakona,
zagotavlja podatke ta upravljavec. Direkcija, koncesionar iz 14. ali
67. člena oziroma gospodarska družba iz 54. člena tega zakona in
občine pridobivajo podatke iz obstoječih uradnih zbirk, ki jih potrebujejo za
BCP, brezplačno.
(4) Podatki iz drugega odstavka tega člena se zbirajo neposredno
iz projektne dokumentacije izvedenih del, uradnih kartografskih gradiv,
popisnih obrazcev, slikovnega gradiva, drugih zbirk ter posebnih meritev
oziroma z zajemom podatkov neposredno na terenu. Podatke o izdatkih za javne
ceste zagotavljajo ministrstvo, pristojno za promet, ministrstvo, pristojno za
notranje zadeve, policija, inšpektorat, pristojen za državne ceste, občine,
koncesionar iz 14. oziroma 67. člena in gospodarska družba iz
54. člena tega zakona.
(5) Lokacijske podatke o javnih cestah in objektih na njih,
kakor tudi vsako spremembo teh podatkov, posamezni zavezanec za vodenje in
vzdrževanje podatkov sporoči organu, pristojnemu za geodetske zadeve, za
potrebe vodenja zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture najpozneje v
treh mesecih od nastanka sprememb.
(6) Zavezanec za zagotavljanje podatkov o izdatkih za javne
ceste pošlje podatke direkciji brezplačno najpozneje do 15. maja tekočega
leta za preteklo leto. Če zavezanec podatkov ne pošlje, se šteje, da direkcija
ne razpolaga o izdatkih za javne ceste, ki jih je imel posamezen zavezanec, kar
se zaznamuje v BCP, ki jo vodi direkcija.
(7) Minister, pristojen za promet, predpiše način označevanja
javnih cest ter vodenja podatkov o javnih cestah in objektih na njih.
51. člen
(omrežje kolesarskih povezav)
(1) Kolesarska povezava je niz prometnih površin, namenjenih
javnemu prometu kolesarjev in drugih udeležencev pod pogoji, določenimi s tem
zakonom in zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa, ter je označena s
predpisano prometno signalizacijo.
(2) Kolesarska povezava je lahko izvedena kot kolesarska
cesta, kolesarska pot, kolesarska steza, kolesarski pas ali kot prometna
površina, ki je namenjena tudi drugim udeležencem v prometu.
(3) Glede na povezovalni pomen v prostoru se kolesarske
povezave delijo na daljinske, glavne, regionalne in lokalne kolesarske
povezave.
(4) Kolesarske povezave se lahko med seboj deloma prekrivajo.
(5) Vzpostavitev in označitev ter vzdrževanje omrežja
kolesarskih povezav je v javnem interesu.
(6) Razvrstitev, označitev, vzdrževanje in pogoje za
vzpostavitev kolesarskih povezav predpiše minister, pristojen za promet.
52. člen
(nosilec javnega pooblastila in pritožbeni organ)
(1) Soglasja, dovoljenja in mnenja iz 30., 31., 39., 76.,
77., 78., 79., 83., 89., 109., 111. in 113. člena ter odločbe iz 23. in
34. člena tega zakona izdajo upravljavci cest oziroma koncesionar iz 14.
ali 67. člena ali gospodarska družba iz 54. člena tega zakona na
podlagi javnega pooblastila.
(2) Zoper soglasja in dovoljenja ter odločbe, ki jih po
določbah tega zakona izdajo upravljavci državnih cest, je dovoljena pritožba na
ministrstvo, pristojno za promet.
III. GRADNJA DRŽAVNIH CEST
53. člen
(nacionalni program)
(1) Strateške usmeritve in cilji dolgoročnega razvoja
državnih cest se določijo v nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki
Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program).
(2) Z nacionalnim programom se določijo prioritete izvedbe
posameznih aktivnosti za izvedbo ukrepov na državnem cestnem omrežju, nosilci
aktivnosti, potrebni finančni viri in časovni okvir za izvedbo aktivnosti.
(3) Konkretnejša izvedba posameznih ukrepov se določi z
načrtom vlaganj v promet in prometno infrastrukturo, katerega izvajanje se
tekoče spremlja.
(4) Nacionalni program in načrt vlaganj v promet in prometno
infrastrukturo pripravi ministrstvo, pristojno za promet. Nacionalni program
sprejme Državni zbor Republike Slovenije na predlog vlade, načrt vlaganj pa
vlada.
54. člen
(posebna gospodarska družba za državne ceste)
Za organiziranje in vodenje gradnje ter vzdrževanja določenih
državnih cest in upravljanje teh cest se lahko ustanovi posebna gospodarska
družba pod pogoji in na način, kot to določi poseben zakon.
55. člen
(kategorizacija državnih cest)
(1) Državne ceste kategorizira vlada. S kategorizacijo ceste
določi, kateri vrsti prometa je namenjena posamezna cesta.
(2) Rekonstruirani del državne ceste, s katerim se nadomesti
del te ceste, prevzame isto kategorijo kot državna cesta.
(3) Spremembe kategorizacije državnih cest ali njihovih delov
in medsebojne prenose cest lahko predlagata minister, pristojen za promet, in
župan. Prenosi cest ali delov cest se opravijo po medsebojnem usklajevanju
interesov obeh predlagateljev in ob upoštevanju meril za kategorizacijo javnih
cest.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko vlada javne ceste, ki
se opustijo kot državne ceste, s sklepom prenese med občinske ceste.
(5) Če se preko občinske ceste ali njenega dela navezuje
objekt državnega pomena, lahko minister, pristojen za promet, predlaga vladi,
da se ta občinska cesta ali njen del prenese med državne ceste.
(6) V primeru novogradnje ceste se kategorija ceste določi na
podlagi njene prometne funkcije pred začetkom državnega prostorskega
načrtovanja za to cesto, kategorizira pa pred predajo ceste v promet.
56. člen
(opustitev državne ceste)
(1) Državna cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi
nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo.
(2) O opustitvi državne ceste ali njenega dela in prihodnjem
ravnanju s to nepremičnino v primerih, ko ni več namenjena prometu, odloči
vlada.
57. člen
(potek državnih kolesarskih povezav)
(1) Državna kolesarska povezava lahko poteka v okviru javnih
cest, nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet,
nekategoriziranih cest ali v okviru objektov vodne, železniške in energetske
infrastrukture.
(2) Če poteka državna kolesarska povezava zunaj zemljišč
javnega dobra, se pravice in obveznosti izvršujejo v obsegu, kot je potrebno za
varno odvijanje kolesarskega prometa. Pravice in obveznosti se uredijo s
posebno pogodbo med upravljavcem kolesarske povezave in lastnikom zemljišča,
preko katerega povezava poteka.
(3) Minister, pristojen za promet, predpiše potek državnih
kolesarskih povezav.
58. člen
(financiranje in sofinanciranje gradnje državne ceste)
(1) Gradnjo in vzdrževanje prometnih površin, objektov in
naprav iz 72. člena tega zakona v okviru cestnega zemljišča državne ceste
ter izvedbo prehodov za pešce v naselju financira oziroma sofinancira občina.
(2) Gradnjo posameznih delov državnih cest lahko financira
ali sofinancira tudi drug subjekt, če je gradnja teh delov cest pogojena z
njegovimi načrtovanimi prostorskimi ureditvami.
(3) Če je gradnja cestnega priključka na državno cesto
pogojena tudi z izvedbo vzdrževalnih del ali vzdrževalnih del v javno korist
državne ceste, stroške teh del krije investitor cestnega priključka.
(4) Če narava dejavnosti gospodarskega subjekta zahteva
gradnjo ceste z boljšimi elementi in v večjem obsegu, kot to zahtevata
povprečen obseg in struktura prometa, gospodarski subjekt financira ta dela v
obsegu stroškov dodatno potrebnih del na državni cesti.
(5) Če je gradnja določenih prometnih površin, objektov in
naprav iz prvega odstavka tega člena nujna zaradi povečanja pretočnosti in
varnosti prometa po državni cesti skozi naselje, je lahko celotna investicija v
breme Republike Slovenije.
(6) Financiranje oziroma sofinanciranje del iz prvega,
drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena ter druge medsebojne
obveznosti se uredijo s posebno pogodbo, ki jo skleneta Republika Slovenija in
investitor del.
(7) Pogodbo iz prejšnjega odstavka v imenu in za račun
Republike Slovenije sklene minister, pristojen za promet.
59. člen
(sofinanciranje gradnje obvozne ceste)
Sredstva za gradnjo obvozne ceste, ki nadomesti del ceste, ki
poteka skozi poselitveno območje, zagotavljata Republika Slovenija in občina.
Sofinanciranje gradnje obvozne ceste ter obveznosti prevzema nadomeščenega dela
državne ceste se uredijo s posebno pogodbo, ki jo skleneta Republika Slovenija
in občina. Pogodbo v imenu in za račun Republike Slovenije sklene minister,
pristojen za promet.
60. člen
(financiranje državnih kolesarskih povezav)
(1) Financiranje vzpostavitve državne kolesarske povezave v
delu, ki ne poteka po državni cesti, se uredi s posebno pogodbo, ki jo skleneta
Republika Slovenija in lastnik ceste oziroma druge prometne površine. Pogodbo v
imenu in za račun Republike Slovenije sklene minister, pristojen za promet.
(2) Financiranje iz prejšnjega odstavka obsega označitev
državne kolesarske povezave s predpisano prometno signalizacijo ter izvedbo
nujnih varnostnih ukrepov in obrabne konstrukcije ceste oziroma prometne
površine.
(3) Stroški izvedbe nujnih varnostnih ukrepov in obrabne
konstrukcije ceste oziroma druge prometne površine se poračunajo v okviru
pogodbe o pravici uporabe teh površin.
61. člen
(obveznost investitorja zaradi prestavitve državne ceste)
(1) Če je treba obstoječo državno cesto prestaviti zaradi
gradnje drugega objekta ali naprave, se prestavljeni del ceste zgradi z elementi,
ki ustrezajo namenu ceste in drugim zahtevam tega zakona. Stroške prestavitve
državne ceste krije investitor objekta ali naprave.
(2) Investitor iz prejšnjega odstavka ni zavezanec za tisti
del stroškov, nastalih zaradi pogojenih boljših elementov nadomeščenega dela
državne ceste od elementov, določenih po prejšnjem odstavku.
62. člen
(obveznost usklajenega projektiranja in gradnje gospodarske
javne infrastrukture)
(1) Če se hkrati z gradnjo državne ceste na cestnem zemljišču
predvideva tudi gradnja druge gospodarske javne infrastrukture, ki ne služi
cesti ali njeni uporabi, projektna dokumentacija vsebuje tudi rešitve te
gospodarske javne infrastrukture.
(2) Usklajenost projektiranja in gradnje objektov gospodarske
javne infrastrukture iz prejšnjega odstavka je v pristojnosti upravljavca
državne ceste.
(3) Stroške projektiranja in gradnje objektov posamezne
gospodarske javne infrastrukture iz prvega odstavka tega člena krije njen
upravljavec.
63. člen
(obveznost obveščanja o posegih v državno cesto)
(1) Upravljavec državne ceste v fazi načrtovanja gradnje
državne ceste obvesti upravljavce druge gospodarske javne infrastrukture v
cestnem telesu ali ob njem najmanj 90 dni pred začetkom del, da ti lahko svoja
dela uskladijo z gradnjo ceste.
(2) Upravljavec državne ceste da upravljavcu druge
gospodarske javne infrastrukture iz prejšnjega odstavka na razpolago tehnične
in druge podatke, potrebne za uskladitev del.
(3) Določbe tega člena veljajo smiselno tudi za upravljavce
gospodarske javne infrastrukture v cestnem telesu ali ob njem, kadar nameravajo
graditi svoje objekte in naprave v državni cesti.
64. člen
(dovoljenje za začasno uporabo državne ceste)
(1) Za novo ali rekonstruirano državno cesto, za katero je
bilo izdano gradbeno dovoljenje, lahko ministrstvo, pristojno za promet, izda
dovoljenje za začasno uporabo že pred dokončanjem vseh del zunaj vozišča ceste,
predvidenih z izdanim gradbenim dovoljenjem, če vozišče izpolnjuje pogoje za
varno odvijanje prometa.
(2) Pregled državne ceste iz prejšnjega odstavka se opravi v
skladu z 21. členom tega zakona. Zapisnik o pregledu ceste je priloga
vloge za izdajo dovoljenja iz prejšnjega odstavka.
(3) V postopku izdaje dovoljenja za začasno uporabo je
stranka le upravljavec državne ceste.
(4) Dovoljenje za začasno uporabo velja do pridobitve
uporabnega dovoljenja, ki ga izda pristojni upravni organ, vendar največ pet
let.
(5) Pridobitev dovoljenja za začasno uporabo državne ceste je
obvezna, ko je čas od končanja del na vozišču ceste do dokončanja preostalih
del po gradbenem dovoljenju daljši od 60 dni.
(6) Če se za začasno cesto uporabi dokončana posamezna faza
nove ali rekonstruirane ceste ter če je novogradnja ali rekonstrukcija končana
in še ni izdano dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, lahko upravljavec ceste
konča zaporo ceste in pod posebnimi pogoji dovoli začasno uporabo ceste, če je
nadzornik del predhodno podal pisno izjavo, da so dela opravljena v skladu s
projektno dokumentacijo in so izpolnjene predpisane bistvene zahteve v skladu z
zakonom, ki ureja graditev objektov.
IV. UPRAVLJANJE DRŽAVNIH CEST
65. člen
(upravljavca državnih cest)
Upravljavec avtocest, hitrih cest ter cest, ki so določene
kot izbirne cestninske ceste v skladu z zakonom, ki ureja cestninjenje, je
Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d. (v nadaljnjem
besedilu: DARS, d. d.), upravljavec glavnih in regionalnih cest ter državnih
kolesarskih povezav pa direkcija.
66. člen
(naloge in pristojnosti upravljavcev cest)
(1) Direkcija opravlja strokovno-tehnične, razvojne,
organizacijske in upravne naloge za gradnjo, vzdrževanje in varstvo državnih
cest in kolesarskih poti. Te naloge obsegajo:
-
izdelavo strokovnih podlag za načrte vzdrževanja in razvoja državnih
cest in izdelavo osnutkov teh načrtov;
-
naloge rednega vzdrževanja državnih cest;
-
naloge nadzora nad stanjem državnih cest;
-
naloge nadzora nad prometno ureditvijo na državnih cestah;
-
naloge upravljanja, vodenja in nadzora prometa;
-
izvajanje postopkov podeljevanja koncesij in izbire koncesionarja za
redno vzdrževanje državnih cest;
-
izvajanje postopkov javnega naročanja za izvajanje del rednega
vzdrževanja državnih cest, ki niso predmet koncesije, ter za izvajanje
vzdrževalnih del, vzdrževalnih del v javno korist, rekonstrukcij in gradenj
novih državnih cest;
-
naloge v zvezi z investicijami v državne ceste;
-
vodenje evidenc o državnih cestah in zbirne evidence o javnih cestah;
-
pridobivanje podatkov o prometnih obremenitvah na državnih cestah in o
prekoračitvah dimenzij (višina, širina in dolžina) in mas vozil;
-
naloge v zvezi z organizacijo obveščanja javnosti o stanju državnih cest
in prometa na njih;
-
pripravo strokovnih izhodišč za smernice in mnenja k državnim
prostorskim aktom;
-
izdajo smernic in mnenj k občinskim prostorskim aktom;
-
izdajo soglasij v skladu s tem zakonom oziroma mnenj ali projektnih
pogojev v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov;
-
naloge v zvezi s pripravo strokovnih podlag za tehnične predpise, ki
urejajo projektiranje, gradnjo in vzdrževanje javnih cest;
-
sklepanje pogodb po pooblastilu ministra, pristojnega za promet;
-
druge naloge, določene z zakonom ali drugim predpisom.
(2) DARS, d. d., opravlja naloge upravljavca v skladu s
posebnim zakonom.
67. člen
(koncesija za upravljanje določenih državnih cest)
(1) Za upravljanje državne ceste se lahko pravni ali fizični
osebi podeli koncesija.
(2) Koncesija iz prejšnjega odstavka se podeli v skladu z
zakonom, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe.
(3) V koncesijski pogodbi za upravljanje državne ceste se
poleg pravic in obveznosti v zvezi z upravljanjem uredijo tudi pravice in
obveznosti v zvezi z vzdrževanjem državne ceste.
(4) Koncesionarju iz prejšnjega odstavka se lahko podeli
javno pooblastilo za izdajo soglasij, dovoljenj in mnenj iz 30., 31., 39., 76.,
77., 78., 79., 83. in 89. člena ter odločb iz 23. in 34. člena tega
zakona.
V. VZDRŽEVANJE DRŽAVNIH CEST
68. člen
(redno vzdrževanje državnih cest)
Redno vzdrževanje državnih cest, razen prometnih površin,
objektov in naprav iz 72. člena tega zakona, je obvezna gospodarska javna
služba državnega pomena.
69. člen
(redno vzdrževanje križišč državne ceste)
V območju križišča državne ceste z drugo cesto upravljavec
državne ceste vzdržuje vozišče ter prometno signalizacijo in prometno opremo
državne ceste, razen prometne signalizacije in prometne opreme iz
72. člena tega zakona.
70. člen
(vzdrževanje premostitvenih objektov na državnih cestah)
(1) Vzdrževanje premostitvenega objekta nad ali pod državno
cesto je v pristojnosti upravljavca ceste višje kategorije.
(2) Upravljavec ceste, ki poteka preko premostitvenega
objekta ali pod njim, vzdržuje vozišče, površine za pešce in kolesarje, naprave
za odvodnjavanje, ograje ter drugo opremo in naprave, ki služijo tej cesti.
(3) Če upravljavec ceste iz prejšnjega odstavka v okviru
izvajanja vzdrževalnih del na premostitvenem objektu ne izvede nujnih ukrepov,
ki so v javnem interesu in jih ni mogoče odlagati, jih izvede na njegov račun
upravljavec državne ceste.
(4) Vzdrževanje premostitvenih objektov pri križanju ceste z
železniško progo se izvaja v skladu z zakonom, ki ureja varnost železniškega
prometa.
(5) Pri vzdrževanju premostitvenih objektov vodotokov je
vzdrževanje objektov in naprav, potrebnih za varstvo pred škodljivim delovanjem
voda na vplivnem odseku vodotoka, v pristojnosti upravljavca ceste, kot je
določeno v 32. členu tega zakona.
71. člen
(redno vzdrževanje in vzdrževanje državne ceste na mejnem
prehodu)
Državna cesta na mejnem prehodu se redno vzdržuje in vzdržuje
v enakem obsegu in na enaki ravni kot pred mejnim prehodom. Vzdrževanje drugih
prometnih površin (npr. dodatni prometni pasovi, pločniki) na mejnem prehodu
zagotavljajo upravljavci teh površin.
72. člen
(redno vzdrževanje prometnih površin ter objektov in naprav
v naseljih)
V naselju občine redno vzdržujejo prometne površine, objekte
in naprave na cestnem zemljišču državne ceste, ki so v funkciji javnih površin
naselja:
-
priključke občinskih cest na državno cesto, razen prometne signalizacije
in prometne opreme, namenjene odvijanju prometa na državni cesti;
-
odstavne niše, parkirne površine, avtobusna postajališča in druge
prometne površine izven vozišča;
-
kolesarske steze, pločnike in cestne objekte na teh površinah;
-
cestno razsvetljavo, semaforje, razen krmilnih naprav semaforjev, in
prometno signalizacijo z zunanjo ali notranjo osvetlitvijo s pripadajočim napajalnim
omrežjem, vključno z oskrbo z električno energijo;
-
zelene površine in urbano opremo v območju cestnega zemljišča.
73. člen
(vzdrževanje občinskih cest ob preusmeritvah prometa)
(1) Upravljavec državne ceste lahko zaradi zapore državne
ceste začasno preusmeri promet na občinske ceste.
(2) Če je treba med preusmeritvijo prometa z državne ceste na
občinsko cesto povečati obseg vzdrževanja te ceste ali pa jo je treba pred tem
usposobiti za prevzem dodatnega prometa, ima občina pravico do povrnitve teh stroškov.
(3) Pred preusmeritvijo prometa na občinsko cesto se ob
prisotnosti upravljavca občinske ceste izvede monitoring obstoječega stanja, po
končani preusmeritvi pa na stroške upravljavca državne ceste izvede sanacija
ceste v stanje, ugotovljeno pred monitoringom.
74. člen
(redno vzdrževanje državnih kolesarskih povezav)
(1) Državne kolesarske povezave redno vzdržuje direkcija.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek državne kolesarske
povezave, ki potekajo po občinskih cestah, redno vzdržuje direkcija le v obsegu
vzdrževanja prometne signalizacije in prometne opreme, namenjene prometu
kolesarjev.
(3) Redno vzdrževanje državne kolesarske povezave, ki poteka
po delu nekategorizirane ceste, nekategorizirane ceste, ki se uporablja za
javni cestni promet, ali je sestavni del druge gospodarske javne
infrastrukture, se uredi s posebno pogodbo med direkcijo in lastnikom ali od
njega pooblaščenim upravljavcem te ceste oziroma druge gospodarske javne
infrastrukture.
VI. VARSTVO DRŽAVNIH CEST IN PROMETA NA NJIH
75. člen
(omejitve uporabe državne ceste)
(1) Direkcija oziroma koncesionar iz 14. ali 67. člena
oziroma gospodarska družba iz 54. člena tega zakona lahko začasno prepove
ali omeji uporabo ceste ali njenega dela (omejitev prometa posameznih vrst
vozil, zmanjšanje dovoljene skupne mase, osne obremenitve ali dimenzij vozil,
zmanjšanje največje dovoljene hitrosti vozil in drugi ukrepi), če je državna
cesta ali njen del v stanju, da:
-
promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst vozil;
-
bi promet posameznih vrst vozil povzročil pospešeno propadanje te ceste;
-
to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste
in varnost prometa na njej (posebne razmere zaradi snega, poledice, odjuge,
močnega vetra, nenadne poškodbe ceste ali ovire na cesti).
(2) Direkcija oziroma koncesionar iz 14. ali 67. člena
oziroma gospodarska družba iz 54. člena tega zakona o ukrepih, ki jih
utemeljujejo razlogi iz prve ali druge alineje prejšnjega odstavka, po
elektronski poti obvesti ministrstvo, pristojno za promet, policijo, pristojni
center za obveščanje, pristojni inšpekcijski organ za ceste in
prometno-informacijski center najmanj sedem dni pred izvedbo ukrepa na državni
cesti. Prometno-informacijski center o ukrepih obvesti javnost najmanj tri dni
pred izvedbo ukrepa.
(3) Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz tretje alineje
prvega odstavka tega člena, lahko sprejmeta tudi izvajalec rednega vzdrževanja
ceste ali vodja intervencije ob prometnih in drugih nesrečah ter izrednih
dogodkih. O teh ukrepih nemudoma obvestita upravljavca državne ceste, policijo,
pristojno občinsko redarstvo, pristojni inšpekcijski organ za ceste in
prometno-informacijski center, ki o ukrepih takoj obvesti javnost.
(4) Minister, pristojen za promet, lahko na posameznih
državnih cestah zaradi pretočnosti prometa, varstva bivalnega in naravnega
okolja ter prometne preobremenjenosti naravnega okolja odredi omejitev uporabe
državnih cest za:
-
tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 tone, razen
za prevoze teh vozil v lokalnem prometu, na cestah, ki potekajo skozi ali mimo
naselja in vzporedno s katerimi potekajo državne ceste enakih ali boljših
prometno tehničnih-lastnosti;
-
vsa motorna vozila ali posamezne vrste motornih vozil na cestah, ki
potekajo po zavarovanih območjih narave, na predlog ministra, pristojnega za
okolje.
(5) Minister, pristojen za promet, določi način označitve in
zavarovanja vozil, ustavljenih na avtocesti in hitri cesti, kadar jih je treba
zaradi zimskih razmer, močnega vetra ali izrednega dogodka, zaradi česar jim je
onemogočena nadaljnja vožnja po avtocesti, hitri cesti ali drugi državni cesti,
ki se nanjo navezuje, izločiti iz prometa.
(6) Ukrepe omejitve uporabe državne ceste izvede izvajalec
rednega vzdrževanja ceste v okviru opravljanja gospodarske javne službe.
(7) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec
rednega vzdrževanja cest, ki ne sprejme ustreznih ukrepov ali na predpisan
način ne obvešča subjektov iz tretjega odstavka tega člena, njegova odgovorna
oseba pa z globo 500 eurov.
76. člen
(varovalni pas ob državni cesti)
(1) Zaradi razvoja državnega cestnega omrežja, preprečitve
škodljivih vplivov emisij prometa na bivalno okolje ter preprečitve vplivov
drugih neposrednih prostorskih ureditev na državno cesto in promet na njej je ob
teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena.
(2) Gradnja objektov ali izvajanje drugih gradbenih posegov,
vzpostavitev trajnih nasadov, ograj in živih mej v varovalnem pasu državne
ceste je dovoljena le s soglasjem, ki ga upravljavec državne ceste izda v
skladu s tem zakonom, ali mnenjem, ki ga upravljavec državne ceste izda v
skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov.
(3) V varovalnem pasu državne ceste je širitev ureditvenih
območij naselij, namenjenih graditvi stanovanjskih objektov, prepovedana.
(4) Upravljavec državne ceste izda soglasje ali mnenje iz
drugega odstavka tega člena, če z načrtovano prostorsko ureditvijo oziroma
gradnjo v varovalnem pasu ni onemogočen prihodnji razvoj ceste, promet na cesti
nima bistvenega negativnega vpliva na dejavnost načrtovane prostorske ureditve
ter načrtovana prostorska ureditev oziroma gradnja objektov nima negativnega
vpliva na cesto in promet na njej.
(5) Investitor prostorske ureditve v obstoječih ureditvenih
območjih naselij, ki so v varovalnem pasu državne ceste, nima pravice zahtevati
izvedbe ukrepov za zaščito pred negativnimi vplivi prometa na njej, določenih z
zakonom, ki ureja varstvo okolja.
(6) Varovalni pas državne ceste se meri od zunanjega roba
cestnega zemljišča oziroma meje parcele v smeri prečne in vzdolžne osi, pri
premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov
objekta na zemljišče ter znaša:
-
pri avtocestah 40 metrov;
-
pri hitrih cestah 35 metrov;
-
pri glavnih cestah 25 metrov;
-
pri regionalnih cestah 15 metrov;
-
pri državnih kolesarskih cestah in poteh 2 metra.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek varovalnega pasu nimajo
državne kolesarske ceste in poti v delu njihovega poteka preko vodnih zemljišč
in zemljišč, ki niso javno dobro v lasti države.
(8) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik –
lastnik ali imetnik pravice uporabe zemljišča, ki v varovalnem pasu državne
ceste brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem upravljavca ceste gradi ali
zgradi objekt, izvaja ali izvede druge gradbene posege, vzpostavlja ali
vzpostavi trajni nasad, ograjo in živo mejo.
(9) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba –
lastnica ali imetnica pravice uporabe zemljišča, ki stori prekršek iz
prejšnjega odstavka, njena odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
77. člen
(gradnja gospodarske javne infrastrukture v območju državne
ceste)
(1) Gospodarsko javno infrastrukturo je dovoljeno graditi v
območju državne ceste le pod pogoji in na način, določen s soglasjem, ki ga
upravljavec državne ceste izda v skladu s tem zakonom, ali mnenjem, ki ga
upravljavec državne ceste izda v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov.
(2) Upravljavec državne ceste lahko zahteva od upravljavca
gospodarske javne infrastrukture, da objekte in omrežja gospodarske javne
infrastrukture preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi gradnje
državne ceste. Stroške prestavitve ali preureditve objektov in omrežja
gospodarske javne infrastrukture krije upravljavec državne ceste, razen če je
to v nasprotju s pogoji za njihovo gradnjo iz soglasja ali mnenja iz prejšnjega
odstavka.
(3) Upravljavec državne ceste lahko zavrne izdajo soglasja
ali mnenja iz prvega odstavka tega člena, če bi objekti in omrežja gospodarske
javne infrastrukture ogrožali državno cesto ali promet na njej, bistveno
oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali njen razvoj.
(4) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki
gradi ali zgradi gospodarsko javno infrastrukturo v območju državne ceste brez
soglasja ali v nasprotju s soglasjem upravljavca državne ceste.
(5) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa
z globo 200 eurov.
78. člen
(posegi v državno cesto zaradi vzdrževanja druge gospodarske
javne infrastrukture)
(1) Vzdrževalna dela na obstoječi gospodarski javni
infrastrukturi na cestnem zemljišču državne ceste se lahko opravljajo le s
soglasjem upravljavca državne ceste.
(2) V soglasju za izvajanje del iz prejšnjega odstavka se
določijo način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del.
(3) Soglasje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če je
s poškodbami objektov in omrežja gospodarske javne infrastrukture, zgrajenih na
cestnem zemljišču državne ceste, neposredno ogrožen varen promet oziroma
življenje in zdravje ljudi in živali ali bi lahko nastala večja gospodarska
škoda. Upravljavec gospodarske javne infrastrukture takoj odstrani neposredno
nevarnost in o tem brez odlašanja po elektronski poti obvesti izvajalca rednega
vzdrževanja ceste. Upravljavec gospodarske javne infrastrukture takoj odpravi
poškodbe na njej, vzpostavi državno cesto v prvotno stanje in o končanih delih
po elektronski poti obvesti upravljavca državne ceste in izvajalca rednega
vzdrževanja državne ceste.
(4) Če se zaradi del iz prejšnjega odstavka omeji uporaba
državne ceste, upravljavec gospodarske javne infrastrukture, vgrajene v državno
cesto, takoj obvesti in pozove izvajalca rednega vzdrževanja ceste, da
vzpostavi zaporo ceste na njegove stroške ter o omejitvi uporabe državne ceste
in o njenem prenehanju po elektronski poti obvesti pristojno policijsko upravo
in prometno-informacijski center.
(5) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki
brez soglasja upravljavca državne ceste izvaja vzdrževalna in druga dela na
gospodarski javni infrastrukturi na zemljišču državne ceste ali opravlja ta
dela v nasprotju z danim soglasjem.
(6) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa
z globo 200 eurov.
(7) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek upravljavec
gospodarske javne infrastrukture, ki ravna v nasprotju s tretjim ali četrtim
odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
79. člen
(cestni priključki na glavne in regionalne ceste)
(1) Cestni priključki občinskih in nekategoriziranih cest ter
individualni cestni priključki na glavne in regionalne ceste se lahko gradijo
le na podlagi soglasja, ki ga direkcija izda v skladu s tem zakonom, ali
mnenja, ki ga direkcija izda v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov. S
soglasjem ali mnenjem se na podlagi predpisa, ki ureja cestne priključke na
javne ceste, določijo tehnični in drugi pogoji gradnje priključka ter njegova
opremljenost s prometno signalizacijo in prometno opremo.
(2) Direkcija izda soglasje ali mnenje iz prejšnjega
odstavka, če ugotovi, da to ne bo imelo škodljivih posledic za zmogljivost
glavne ali regionalne ceste in varnost prometa na njej ter če objektov in
zemljišč ni mogoče z ekonomsko upravičeno rešitvijo navezati na občinsko cesto.
(3) Individualni cestni priključki so praviloma navezani na
občinsko ali nekategorizirano cesto, ki se uporablja za javni cestni promet, in
preko njih na državno cesto.
(4) Cestni priključki iz prejšnjega odstavka, katerih izvedba
je dovoljena na podlagi soglasja direkcije, morajo izpolnjevati merila za
enostavne objekte v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov.
(5) Stroške gradnje cestnega priključka na državno cesto,
vključno s postavitvijo potrebne prometne signalizacije in prometne opreme,
krije investitor priključka, v primeru priključevanja občinske ceste pa občina.
(6) Cestni priključek občinske in nekategorizirane ceste ter
individualni cestni priključek je do meje cestnega zemljišča s pripadajočo
prometno signalizacijo in prometno opremo sestavni del državne ceste.
(7) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik – lastnik
ali imetnik pravice uporabe zemljišča, ki gradi ali zgradi cestni priključek na
glavno ali regionalno cesto brez soglasja direkcije ali v nasprotju z danim
soglasjem.
(8) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba –
lastnica ali imetnica pravice uporabe zemljišča, ki stori prekršek iz
prejšnjega odstavka, njena odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
80. člen
(obvezna prilagoditev cestnega priključka)
(1) Če cestni priključek na glavno ali regionalno cesto
zaradi povečanega obsega prometa ali spremenjene vrste prometa na cestnem
priključku ne izpolnjuje več zahtevanih prometnih in varnostnih pogojev ali ni
vzdrževan, direkcija samostojno ali na predlog pristojnega inšpekcijskega
organa za ceste z odločbo odredi njegovo prometno-tehnično prilagoditev
spremenjenim razmeram. Stroške preureditve cestnega priključka krije lastnik
ali imetnik pravice uporabe cestnega priključka ali njegov pravni naslednik, v
primeru priključevanja občinske ceste pa občina.
(2) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena
pritožba na ministrstvo, pristojno za promet.
81. člen
(ukinitev, sprememba prometne ureditve in prestavitev
cestnega priključka)
(1) Direkcija lahko z odločbo ukine cestni priključek na
glavno ali regionalno cesto, če se njegova prilagoditev ne izvede v skladu z
odločbo iz prejšnjega člena.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko direkcija z odločbo
ukine ali spremeni prometno ureditev na območju cestnega priključka na državno
cesto, če je cestni priključek na območju, kjer se mora izvesti ukrep za
varstvo državne ceste in zavarovanje prometa na njej, ali to zahteva sprememba
prometne ureditve na glavni ali regionalni cesti. Stroške nadomestnega cestnega
priključka krije direkcija.
(3) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena
pritožba na ministrstvo, pristojno za promet.
82. člen
(zapora državne ceste zaradi del ali prireditev na državni
cesti)
(1) Dela na državni cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet
na tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popolno zapreti za promet, se
lahko opravljajo le z dovoljenjem iz 83. člena tega zakona.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek dovoljenje za delno ali
popolno zaporo državne ceste ni potrebno za redno vzdrževanje cest.
(3) Dovoljenje za zaporo glavne ali regionalne ceste je treba
pridobiti tudi za športne in druge prireditve na njej. Športne in druge
prireditve na avtocestah in hitrih cestah, zaradi katerih bi jih bilo treba
popolnoma zapreti za promet, niso dovoljene.
(4) Dovoljenje za popolno zaporo glavne ali regionalne ceste
se lahko izda, če je promet mogoče preusmeriti na druge javne ceste ali če se
promet zaradi zapore na glavni cesti ne ustavi za več kot 30 minut oziroma
zaradi zapore na regionalni cesti za več kot 60 minut.
(5) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna
v nasprotju s prvim, tretjim in četrtim odstavkom tega člena oziroma v
nasprotju z dovoljenjem iz prvega odstavka tega člena.
(6) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim, tretjim in četrtim odstavkom tega
člena oziroma v nasprotju z dovoljenjem iz prvega odstavka tega člena, njihova
odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
(7) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec rednega
vzdrževanja državne ceste, če delno ali popolno zaporo državne ceste zaradi del
na cesti ali športnih in drugih prireditev izvede brez dovoljenja ali v
nasprotju z dovoljenjem, razen v primerih iz drugega odstavka tega člena,
njegova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
83. člen
(izdaja dovoljenja za zaporo državne ceste)
(1) Dovoljenje za delno ali popolno zaporo državne ceste izda
upravljavec državne ceste in ga vroči predlagatelju zapore ceste. O izdaji
dovoljenja upravljavec državne ceste obvesti policijo, pristojni center za
obveščanje, pristojni inšpekcijski organ za ceste in izvajalca rednega
vzdrževanja ceste, na katero se dovoljenje nanaša.
(2) Z dovoljenjem za zaporo državne ceste se določijo pogoji
za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas
njenega trajanja.
(3) Če za predlagano zaporo ceste ni predpisan načrt zapore
ceste v skladu s predpisom, ki ureja zapore na cestah, vloga za izdajo
dovoljenja za zaporo ceste vsebuje podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del,
zaradi katerih se predlaga zapora ceste, čas trajanja zapore ceste in navedbo
tipske sheme začasne prometne ureditve. Upravljavec ceste lahko spremeni čas in
trajanje zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi
s koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med
povečanimi prometnimi obremenitvami ceste.
(4) Določba prejšnjega odstavka o vsebini vloge za zaporo
državne ceste zaradi del na cesti se smiselno uporablja tudi za športne in
druge prireditve na cesti.
(5) Direkcija pridobi za zaporo ceste, ki jo upravlja
koncesionar iz 14. člena tega zakona, predhodno mnenje upravljavca te
ceste.
(6) Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritev prometa
zaradi zapore ceste krije njen predlagatelj.
(7) Prometno signalizacijo in prometno opremo za zaporo ceste
postavi izvajalec rednega vzdrževanja ceste. O zapori in preusmeritvi prometa
obvesti upravljavca državne ceste, prometno-informacijski center, policijo,
pristojno občinsko redarstvo in pristojni inšpekcijski organ za ceste najmanj
tri dni pred prvo postavitvijo zapore ceste ter takoj ob vsaki njeni spremembi.
V tem primeru obveščanje po 9. členu tega zakona ni potrebno.
(8) Izvajalec rednega vzdrževanja ceste, na kateri je delna
zapora ceste, v primeru upravičene potrebe vsaj enkrat tedensko vozilom, s
katerimi se opravlja izredni prevoz, brezplačno omogoči prehod skozi zaporo
ceste.
(9) Obveščenost javnosti o izvedbi zapore državne ceste in
preusmeritvi prometa zagotovi prometno-informacijski center.
(10) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec
rednega vzdrževanja ceste, ki ravna v nasprotju s sedmim odstavkom tega člena,
njegova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov.
84. člen
(preglednosti ob državni cesti)
(1) V območju nivojskega križišča državnih cest, državne
ceste z občinsko cesto ali v območju cestnih priključkov na državno cesto
(pregledno polje), na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ter
nivojskega križišča državnih cest z železniško progo (preglednostni prostor) ni
dovoljeno vzpostaviti kakršne koli vegetacije ali postaviti objekte, naprave in
druge predmete ter storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost cest,
križišča ali cestnega priključka.
(2) Preglednost ob državni cesti se ugotavlja na podlagi tega
zakona in zakona, ki ureja varnost železniškega prometa. Tehnične podatke o
dimenzijah preglednega polja, pregledne berme oziroma preglednostnega prostora
za potrebe rednega vzdrževanja in nadzora državne ceste zagotavlja upravljavec
državne ceste.
(3) Zaradi zagotavljanja stanja iz prvega odstavka tega
člena, razen na priključkih nekategoriziranih cest na državno cesto, se lahko
lastninska pravica začasno ali trajno obremeni s služnostjo v javno korist.
(4) Če gre za ustanovitev služnosti v javno korist, pripada
lastniku služeče nepremičnine odškodnina, ki obsega zmanjšano vrednost
nepremičnine ali dejansko škodo in izgubljeni dobiček.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek lastnik služeče
nepremičnine ni upravičen do odškodnine, če je bila taka omejitev uporabe
zemljišča predhodno določena v soglasju, ki ga upravljavec državne ceste izda v
skladu s tem zakonom, ali mnenju, ki ga upravljavec državne ceste izda v skladu
z zakonom, ki ureja graditev objektov, iz 76. člena tega zakona.
(6) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek posameznik –
lastnik ali imetnik pravice uporabe zemljišča, ki ravna v nasprotju s prvim
odstavkom tega člena.
(7) Z globo 2.000 eurov se kaznuje pravna oseba – lastnica
ali imetnica pravice uporabe zemljišča, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom
tega člena, njena odgovorna oseba pa z globo 500 eurov.
85. člen
(prometna ureditev na državnih cestah)
(1) Prometno ureditev ali njeno spremembo na državni cesti
oziroma njenem delu odredi z internim aktom upravljavec državne ceste. Pri
zahtevnejših prometnih ureditvah je sestavni del internega akta tudi načrt
prometne ureditve.
(2) Prometna ureditev iz prejšnjega odstavka obsega zlasti:
-
določitev uporabe državne ceste za določene vrste vozil oziroma
uporabnikov (cesta, rezervirana za motorna vozila, kolesarska cesta, pot ali
steza) in meje naselij;
-
določitev omejitev hitrosti vozil in območij omejene hitrosti;
-
določitev prepovedi prehitevanja;
-
določitev prednostnih smeri in sistema ter načina vodenja prometa;
-
določitev prehodov za pešce in kolesarje;
-
določitev ukrepov za umirjanje prometa na odsekih državne ceste skozi
naselja;
-
določitev drugih prepovedi, obveznosti ali omejitev, razen omejitev
uporabe državne ceste iz 75. člena tega zakona.
(3) Ne glede prvi odstavek tega člena se lahko prometna
ureditev za določitev območij omejene hitrosti izvede le na podlagi načrta
prometne ureditve.
(4) Omejitev največje dovoljene hitrosti vozil na cesti zunaj
naselja ne sme biti manjša od 50 km/h, razen če to terjajo utemeljeni razlogi
za varnost ceste in prometa na njej.
(5) Prometna ureditev se označi s predpisano prometno
signalizacijo.
86. člen
(poskusna označitev prometne ureditve na državnih cestah)
(1) Na posameznih odsekih državnih cest se lahko vzpostavi
prometna ureditev, ki ni v skladu s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu:
poskusna prometna ureditev). Začetek in konec cestnega odseka, na katerem se
izvaja poskusna prometna ureditev, se označi z informacijskim portalom ali
tablo, ki udeležence cestnega prometa obvešča o poskusni prometni ureditvi.
(2) Poskusna prometna ureditev se vzpostavi na predlog
ministrstva, pristojnega za promet, ali upravljavca državne ceste v soglasju z
ministrom, pristojnim za promet.
(3) Poskusno prometno ureditev izvede upravljavec državne
ceste na podlagi internega akta iz prvega odstavka prejšnjega člena in načrta
prometne ureditve, ki obsega utemeljen namen, pomen in trajanje poskusne
prometne ureditve, vključno s tehničnimi prikazi uporabljene prometne
signalizacije in prometne opreme ter njihove načrtovane postavitve.
(4) Upravljavec državne ceste o začetku in trajanju izvajanja
poskusne prometne ureditve na določenem cestnem odseku državne ceste najmanj
deset dni pred njeno izvedbo obvesti javnost, ministrstvo, pristojno za promet,
policijo, pristojni inšpekcijski organ za ceste, prometno-informacijski center,
v primeru izvedbe te ureditve v naselju pa tudi pristojno občinsko redarstvo.
(5) Upravljavec državne ceste najpozneje tri mesece pred
potekom obdobja trajanja poskusne prometne ureditve ovrednoti njene učinke na
varnost udeležencev cestnega prometa in s tem seznani ministrstvo, pristojno za
promet.
87. člen
(prometna signalizacija in prometna oprema na državnih
cestah)
(1) Postavitev, zamenjavo, dopolnitev ali odstranitev
prometne signalizacije in prometne opreme na državnih cestah odredi upravljavec
državne ceste.
(2) Na državni cesti se sme postavljati turistična in druga
obvestilna prometna signalizacija v skladu s predpisom, ki ureja prometno
signalizacijo in prometno opremo na cestah. Postavitev in odstranitev
turistične in druge obvestilne prometne signalizacije odreja upravljavec
državne ceste, ki ima pravico do povrnitve stroškov za njeno postavitev,
vzdrževanje in odstranitev.
(3) Pravna ali fizična oseba, ki ji je bila podeljena
koncesija za redno vzdrževanje državnih cest, lahko spreminja prometno
signalizacijo in prometno opremo le na podlagi internega akta upravljavca
državne ceste iz prvega odstavka 85. člena tega zakona, razen v primerih
iz tretjega odstavka 75. člena tega zakona.
88. člen
(sistem za informiranje uporabnikov ob državnih cestah)
(1) Sistem za informiranje uporabnikov ob državnih cestah
obsega postavljanje in vzdrževanje informacijskih panojev, tabel, portalov,
vitrin ter obcestnih in nadcestnih transparentov, s katerimi se udeležencem
cestnega prometa podajajo prometne in prometno-varnostne informacije.
(2) Na objektih sistema za informiranje se lahko udeležencem
cestnega prometa podajajo le:
-
obvestila, namenjena izboljšanju prometne varnosti;
-
pomembne informacije upravljavca državne ceste, če teh ni mogoče podati
s predpisano prometno signalizacijo;
-
prometne in turistične informacije na servisnih prometnih površinah
(npr. informacije o državi, regiji, območju, kraju ali objektu, kulturnih,
naravnih ali turističnih znamenitostih).
(3) Presojo vsebine informacije in postavljanje objektov iz
prvega odstavka tega člena lahko izvaja le upravljavec državne ceste.
(4) Postavitev objektov sistema za informiranje uporabnikov
odredi upravljavec državne ceste z internim aktom iz prvega odstavka
85. člena tega zakona.
89. člen
(oglaševanje ob državnih cestah)
(1) Objekti za oglaševanje ob državnih cestah so lahko
reklamni stolpi, stebri (npr. totemi, piloni), plakatni panoji, oglasne deske,
nosilci in drogovi nadcestnih transparentov in zastav, svetlobne vitrine kot
del nadstrešnic avtobusnih postajališč ter drugi nepremični in premični
namenski nosilci.
(2) Postavljanje oziroma uporaba objektov za oglaševanje je v
območju državne ceste zunaj naselja prepovedano.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek je v območju državne ceste
zunaj naselja dopustna postavitev objekta za oglaševanje:
-
če ima objekt za oglaševanje funkcijo usmerjanja in se namešča tik ob
ali na stavbi gospodarskega subjekta, ki ima sedež v tej stavbi, in je ta v
varovalnem pasu državne ceste z neposrednim cestnim priključkom na to cesto;
-
kot reklamni steber (npr. totem, pilon) v območju kompleksa
gospodarskega subjekta, na katerem je lahko le logotip gospodarskega subjekta
in druge nujne informacije (npr. cene derivatov na postajah za oskrbo vozil z
gorivi, delovni čas postaje oziroma drugega gospodarskega subjekta).
(4) Objekti za oglaševanje se lahko ob državnih cestah v
naselju postavljajo in uporabljajo izven:
-
preglednega polja in pregledne berme ceste;
-
preglednostnega prostora prehoda ceste čez železniško progo v isti
ravnini;
-
območja vzdolž vozišča ceste, predpisanega za postavitev prometne
signalizacije in prometne opreme.
(5) Postavljanje in uporaba elektronskih prikazovalnikov v
območju državne ceste je prepovedano. Svetlobne vitrine z neto oglasno površino
do vključno 2,1 m2, če gre za enostransko oglaševanje, ali 4,2 m2, če
gre za obojestransko oglaševanje, in osvetljene z notranje strani v skladu z
zakonom, ki ureja varstvo okolja, se lahko ob državnih cestah v naselju
postavljajo in uporabljajo zunaj vozišča državne ceste.
(6) Soglasje za postavitev objektov za oglaševanje iz
tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena v območju državne ceste izda
upravljavec državne ceste na podlagi načrta za postavitev objekta za
oglaševanje, če je oglaševanje v tem območju dovoljeno s prostorskim aktom
občine.
(7) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki
ravna v nasprotju z drugim, tretjim, četrtim ali petim odstavkom tega člena ali
brez soglasja postavi oziroma uporablja objekt za oglaševanje v območju državne
ceste ali ga postavi oziroma uporablja v nasprotju s pogoji iz soglasja.
(8) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki
stori prekršek iz prejšnjega odstavka in je površina oglasnega sporočila manjša
od 5 kvadratnih metrov.
(9) Z globo 8.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki stori prekršek iz sedmega odstavka tega člena, njihova odgovorna
oseba pa z globo 2.000 eurov.
(10) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki stori prekršek iz sedmega odstavka tega člena in je površina
oglasnega sporočila manjša od 5 kvadratnih metrov, njihova odgovorna oseba pa z
globo 500 eurov.
VII. VARNOSTNE ZAHTEVE ZA PREDORE
90. člen
(obseg uporabe)
(1) Določbe tega poglavja se uporabljajo za predore, daljše
od 500 m, merjeno po najdaljšem smernem vozišču v popolnoma zaprtem delu
predora, na državnih cestah, ki so del vseevropskega cestnega omrežja, kot je
določeno z Uredbo (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega
omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L št. 348 z dne 20. 12.
2013, str. 1), zadnjič spremenjeno z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/254 z
dne 9. novembra 2018 o prilagoditvi Priloge III k Uredbi (EU)
št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah Unije za razvoj
vseevropskega prometnega omrežja (UL L št. 43 z dne 14. 2. 2019, str.
1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1315/2013/EU) in grafično prikazano na
zemljevidih v Prilogi I Uredbe 1315/2013/EU.
(2) Vlada lahko predpiše, da se določbe tega poglavja
uporabljajo tudi za predore na drugih javnih cestah, ki so daljši od 500
metrov, merjeno po najdaljšem smernem vozišču v popolnoma zaprtem delu predora.
91. člen
(minimalne varnostne zahteve)
(1) Minimalne varnostne zahteve za predore iz prejšnjega
člena se nanašajo na:
-
konstrukcijske značilnosti in opremo predorov, kot so npr. število cevi
in smernih vozišč, geometrija predora, izhod v sili, dostop gasilske in druge
reševalne ali intervencijske službe, odstavne niše, odvajanje tekočin, požarna
varnost, prezračevanje, komunikacijski sistemi, ter
-
ukrepe v zvezi z obratovanjem predora, kot so npr. zagotavljanje
potrebnih sredstev in usposobljenega osebja, način izvedbe del v predoru,
obvladovanje prometnih in drugih nesreč ter izrednih dogodkov, vključno z
zagotovitvijo pravočasnega dostopa gasilske in druge reševalne ali
intervencijske službe ter ključne reševalne opreme, delovanje nadzornega centra
in njegovo neposredno povezavo s pristojnim centrom za obveščanje, potek
prometa v predoru, prevoz nevarnih snovi.
(2) Minimalne varnostne zahteve za predore natančneje
predpiše vlada.
(3) Vlada v predpisu iz prejšnjega odstavka predpiše tudi
varnostno dokumentacijo, ki se pripravi za posamezno vrsto projektne
dokumentacije predora, način odobritve idejne zasnove, način dajanja v
obratovanje in pogoje za izdajo dovoljenja za obratovanje predora ter občasne
vaje, ki zagotavljajo varnost predora.
(4) Analiza tveganja vsebuje podrobno oceno tveganj za
posamezen predor ob upoštevanju vseh projektnih dejavnikov in prometnih
pogojev, ki vplivajo na varnost. Vsebina in rezultati analize tveganja so
vsebovani v varnostni dokumentaciji, sestavljeni v skladu s predpisom iz
prejšnjega odstavka ter zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami. Analizo tveganja pripravi oseba, ki je od upravljavca predora funkcionalno
neodvisna.
(5) Za namestitev ali uporabo inovativne opreme ali ukrepov,
ki zagotavljajo enako ali višjo stopnjo varnosti predora, kot to določa ta
zakon in predpis iz drugega odstavka tega člena, lahko ministrstvo, pristojno
za promet, dovoli izjemo od zahtev tega predpisa. K dovoljenju izjeme
ministrstvo, pristojno za promet, pridobi odobritev Evropske komisije.
92. člen
(naloge ministrstva, pristojnega za promet)
(1) Ministrstvo, pristojno za promet, je odgovorno za
zagotavljanje vseh vidikov varnosti predora. Ministrstvo, pristojno za promet,
sprejema odločitve v zvezi z varnostjo predora, ki je deloma v drugi državi
članici, po predhodnem soglasju pristojnega upravnega organa druge države
članice ali daje predhodno soglasje k odločitvam tega organa.
(2) Ministrstvo, pristojno za promet, izda dovoljenje za
obratovanje predora, če so izpolnjene varnostne zahteve, ki jih določa ta zakon
in predpis iz drugega odstavka prejšnjega člena in če je izdano dovoljenje o
poskusnem obratovanju oziroma uporabno dovoljenje po zakonu, ki ureja graditev
objektov.
(3) Ne glede na 75. člen tega zakona ministrstvo,
pristojno za promet, prepove ali omeji promet v predoru, če varnostne zahteve
ali ukrepi, določeni s predpisom iz drugega odstavka prejšnjega člena, niso
izpolnjeni. Ministrstvo, pristojno za promet, pri tem določi pogoje, pod
katerimi se lahko ponovno vzpostavi običajen promet v predoru.
(4) Ministrstvo, pristojno za promet, zagotovi:
-
redno preskušanje in pregledovanje predorov ter oblikovanje varnostnih zahtev
v zvezi s tem;
-
vzpostavljanje organizacijskih in operativnih načrtov za usposabljanje
in opremljanje služb za ukrepanje ob prometnih in drugih nesrečah ter izrednih
dogodkih;
-
opredelitev postopka za takojšnje zaprtje predora v nujnem primeru;
-
izvajanje potrebnih ukrepov za zmanjšanje tveganja.
(5) Ministrstvo, pristojno za promet, pošlje Evropski
komisiji vsaki dve leti do konca septembra poročilo o požarih v predorih in
nesrečah, ki vplivajo na varnost uporabnikov cest v predorih, ter o njihovi
pogostosti in vzrokih, jih oceni in zagotovi informacije o dejanski vlogi in
učinkovitosti varnostnih sredstev in ukrepov.
93. člen
(upravljavec predora)
(1) Ministrstvo, pristojno za promet, določi za vsak predor v
fazi projektiranja, gradnje in obratovanja upravljavca predora, lahko pa naloge
upravljavca predora opravlja samo.
(2) Upravljavca predora, ki je deloma v drugi državi članici,
določi ministrstvo, pristojno za promet, skupaj s pristojnim upravnim organom
druge države članice.
(3) Upravljavec predora izdela načrt zaščite in reševanja za
primer prometne nesreče v predoru oziroma ukrepanje ob drugi nesreči ali
izrednem dogodku, sodeluje pri določitvi, opremljanju, pripravi in
usposabljanju pristojne gasilske oziroma druge reševalne ali intervencijske službe
ter vzdržuje in preverja delovanje vseh varnostnih sistemov v predoru.
(4) Če pride do prometne in druge nesreče ter izrednega
dogodka v predoru, upravljavec predora o tem najpozneje v enem mesecu sestavi
poročilo, ki ga pošlje uradniku za varnost, ministrstvu, pristojnemu za promet,
in službam za ukrepanje ob prometni in drugi nesreči ter izrednem dogodku, ki
so ob tem dogodku posredovale.
(5) Ko je sestavljeno poročilo o preiskavi vzrokov prometne
in druge nesreče ter izrednega dogodka, upravljavec predora to poročilo pošlje
uradniku za varnost, ministrstvu, pristojnemu za promet, in službam za
ukrepanje ob prometni in drugi nesreči ter izrednem dogodku, ki so ob tem
dogodku posredovale, in to najpozneje v enem mesecu od prejema.
94. člen
(uradnik za varnost)
(1) Upravljavec predora po predhodnem soglasju ministra,
pristojnega za promet, za vsak predor imenuje uradnika za varnost, ki
koordinira vse ukrepe za zagotovitev varnosti v predoru. Uradnik za varnost, ki
je lahko del osebja predora ali službe za ukrepanje ob prometni in drugi
nesreči ter izrednem dogodku, je neodvisen pri vseh zadevah varnosti predora in
v zvezi s tem ne sme sprejemati nobenih navodil delodajalca. Ista oseba je
lahko uradnik za varnost v več predorih.
(2) Uradnik za varnost opravlja naslednje naloge:
-
zagotavlja koordinacijo s službami za ukrepanje ob prometni in drugi
nesreči ter izrednem dogodku in sodeluje pri pripravi operativnih načrtov;
-
sodeluje pri načrtovanju, pripravi vseh vrst projektne dokumentacije,
izvajanju in ocenjevanju ukrepanja ob prometni in drugi nesreči ter izrednem
dogodku;
-
sodeluje pri določanju konstrukcije, opreme in obratovanja novih
predorov in sprememb obstoječih predorov;
-
sodeluje pri načrtovanju, ocenjevanju, preverjanju in izvajanju načrtov
za ukrepanje ob prometni in drugi nesreči ter izrednem dogodku;
-
preverja usposobljenost služb za ukrepanje ob prometni in drugi nesreči
ter izrednem dogodku in sodeluje pri organizaciji njihovih vaj;
-
svetuje glede dajanja predorov v obratovanje;
-
preverja, ali je konstrukcija in oprema predora vzdrževana in
popravljena.
(3) Za uradnika za varnost se imenuje posameznik, ki
izpolnjuje najmanj naslednje pogoje:
-
najmanj izobrazbo, pridobljeno po univerzitetnih študijskih programih
prve stopnje, s področja tehnične smeri;
-
najmanj deset let izkušenj pri upravljavcu predora ali v službi za
ukrepanje ob prometni in drugi nesreči ter izrednem dogodku na področju
izvajanja nalog iz prejšnjega odstavka;
-
opravljen strokovni izpit za vodenje in odločanje v upravnem postopku.
VIII. VARNOSTNE ZAHTEVE ZA CESTNO INFRASTRUKTURO
95. člen
(obseg uporabe)
(1) Določbe tega poglavja se uporabljajo za državne ceste, ki
so del vseevropskega cestnega omrežja, kot je določeno z Uredbo 1315/2013/EU in
grafično prikazano na zemljevidih v Prilogi I Uredbe 1315/2013/EU.
(2) Določbe tega poglavja se uporabljajo tudi za avtoceste in
primarne ceste, ki niso del vseevropskega cestnega omrežja iz prejšnjega
odstavka.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se določbe
tega poglavja uporabljajo tudi za obstoječe ceste ali gradnjo novih cest zunaj
naselij, ki ne služijo neposrednemu dostopu do sosednjih zemljišč in so bile
ali bodo zgrajene s pomočjo finančnih sredstev Evropske unije.
(4) Prejšnji odstavek ne velja za ceste, ki se ne uporabljajo
za javni promet (npr. dovozne ceste do industrijskih obratov, kmetijskih ali
gozdnih zemljišč).
(5) Direkcija objavi seznam primarnih cest na svoji spletni
strani in ga redno posodablja.
(6) Vlada lahko predpiše, da se določbe tega poglavja
uporabljajo tudi za druge javne ceste, na katerih je to utemeljeno zaradi
obsega povprečnega letnega dnevnega prometa oziroma števila prometnih nesreč s
smrtnim izidom ali hudimi telesnimi poškodbami udeležencev cestnega prometa.
(7) Določbe tega poglavja se ne uporabljajo za predore iz
90. člena tega zakona.
96. člen
(varnost cestne infrastrukture)
Aktivnosti za izboljšanje varnosti cestne infrastrukture se
nanašajo na vse faze načrtovanja, projektiranja, gradnje in vzdrževanja cest in
obsegajo:
-
izdelavo ocene učinkov na varnost v cestnem prometu;
-
preverjanje varnosti v cestnem prometu;
-
oceno varnosti v cestnem prometu za celotno omrežje;
-
redno in ciljno usmerjeno pregledovanje varnosti cest;
-
zaščito ranljivih udeležencev v prometu;
-
raziskavo dejavnikov nastanka prometnih nesreč.
97. člen
(ocena učinka na varnost v cestnem prometu)
(1) Ocena učinka na varnost v cestnem prometu, ki jo izvede
presojevalec varnosti cest, je strateško primerjalna analiza učinka v fazi
načrtovanja variant po zakonu, ki ureja urejanje prostora, ki ga imajo
izgradnja nove ceste ali znatne spremembe zmogljivosti obstoječega omrežja cest
(v nadaljnjem besedilu: cestno infrastrukturni projekt).
(2) Ocena učinka na varnost v cestnem prometu pojasni
upoštevanje varnosti v prometu, ki vpliva na izbiro predlagane rešitve. Ocena
učinka na varnost v cestnem prometu zagotovi informacije, ki so potrebne za
analizo stroškov in koristi različnih ocenjenih rešitev.
(3) Ocena učinka na varnost v prometu se ob upoštevanju
določb tega poglavja, smernic za delo presojevalcev varnosti cest, s katerimi
so določeni posamezni koraki in elementi, ki jih je treba upoštevati pri
opravljanju presoje varnosti cestne infrastrukture (v nadaljnjem besedilu:
smernice za delo presojevalcev varnosti cest) in meril iz Priloge I Direktive
2008/96/ES, izvede v začetni fazi načrtovanja pred odobritvijo cestno
infrastrukturnega projekta in je obvezna za vse cestno infrastrukturne
projekte.
98. člen
(preverjanje varnosti v cestnem prometu)
(1) Preverjanje varnosti v cestnem prometu je neodvisno,
podrobno in sistematično tehnično varnostno preverjanje konstrukcijskih
lastnosti cestno infrastrukturnega projekta, ki obsega vse faze od načrtovanja,
izgradnje, začetka obratovanja do pridobitve uporabnega ali obratovalnega
dovoljenja.
(2) Preverjanje varnosti v cestnem prometu, ki ga izvede
presojevalec varnosti cest, se izvaja za vse cestno infrastrukturne projekte,
pri tem pa se upoštevajo merila iz Priloge II Direktive 2008/96/ES.
(3) Preverjanje varnosti v cestnem prometu lahko izvaja
presojevalec varnosti cest, ki ni sodeloval pri projektiranju ali gradnji
projekta, ki je predmet presoje.
(4) V poročilu presojevalec varnosti cest za vsako fazo
preverjanja varnosti v cestnem prometu navede za prometno varnost kritične
elemente cestno infrastrukturnega projekta. Investitor se do poročila
presojevalca varnosti cest pisno opredeli in utemelji svojo odločitev.
99. člen
(ocena varnosti v cestnem prometu za celotno omrežje)
(1) Ocena varnosti v cestnem prometu pomeni razvrščanje delov
obstoječega cestnega omrežja v posamezne kategorije glede na kvantitativno
ugotovljeno stopnjo varnosti.
(2) Ocenjevanje varnosti v cestnem prometu se izvaja na
celotnem cestnem omrežju iz 95. člena tega zakona.
(3) Pri ocenjevanju varnosti v cestnem prometu za celotno
omrežje upravljavec ceste oceni stopnjo tveganja za prometne nesreče na podlagi
pregleda lastnosti zasnove ceste na kraju samem ali s pomočjo uporabe ustreznih
elektronskih sredstev in na podlagi analize posameznih odsekov cestnega
omrežja, ki so v uporabi več kot tri leta in na katerih po metodologiji
določanja mest z visoko stopnjo prometnih nesreč prihaja do zgostitev prometnih
nesreč, katerih posledica so smrt ali hude telesne poškodbe udeležencev
cestnega prometa.
(4) Pri ocenjevanju varnosti v cestnem prometu za celotno
omrežje, ki se izvaja najmanj vsakih pet let, se upoštevajo okvirni elementi iz
Priloge III Direktive 2008/96/ES.
(5) Po opravljeni oceni varnosti v cestnem prometu za celotno
omrežje upravljavec ceste zaradi prednostne razvrstitve potreb za nadaljnje
ukrepanje na posameznih cestnih odsekih le-te glede na njihovo stopnjo varnosti
razvrsti v najmanj tri kategorije. Upravljavec ceste na svoji spletni strani
objavi metodologijo za razvrščanje cestnih odsekov v posamezno kategorijo glede
na stopnjo njihove varnosti in seznam cestnih odsekov, ki se uvrščajo v
posamezno kategorijo.
(6) Na podlagi rezultatov ocenjevanja varnosti v cestnem
prometu za celotno omrežje se izvedejo ciljno usmerjeni pregledi varnosti cest
ali neposredni ukrepi za odpravo tveganj za nastanek prometnih nesreč.
100. člen
(redno pregledovanje varnosti cest)
(1) Redno pregledovanje varnosti cest pomeni reden periodični
pregled stanja ceste ali cestnih odsekov, ki z vidika prometne varnosti
zahtevajo izvedbo vzdrževalnih del za preprečevanje nastanka prometnih nesreč.
(2) Redno pregledovanje varnosti cest se izvaja na cestnih
odsekih, po katerih poteka promet, zaradi odkrivanja karakteristik, ki vplivajo
na prometno varnost in preprečevanje nastanka prometnih nesreč.
(3) Redno pregledovanje varnosti cest izvajajo presojevalci
varnosti cest. Pogostost pregledov zagotavlja primerno raven prometne varnosti
cestne infrastrukture, zato se pregledi opravljajo najmanj vsakih pet let, v
primeru ugotovljene slabše prometne varnosti pa se takšni cestni odseki ali
točke rešujejo prednostno.
(4) Če cestni odsek iz 95. člena tega zakona meji na
cestni predor iz 90. člena tega zakona, se najmanj vsakih pet let
izvede skupen redni pregled varnosti cestnega odseka na stiku s predorom, ki ga
izvedeta presojevalec varnosti cest in uradnik za varnost.
101. člen
(ciljno usmerjeno pregledovanje varnosti cest)
(1) Ciljno usmerjeno pregledovanje varnosti cest je pregled
ceste ali cestnega odseka, ki se izvede na pobudo upravljavca ceste zaradi
neposrednega prepoznavanja nevarnih okoliščin, napak ali težav, ki pomenijo
povečano tveganje za nastanek prometnih nesreč ali poškodb udeležencev cestnega
prometa. Pri opravljanju ciljno usmerjenega pregleda varnosti cest se
upoštevajo določbe tega poglavja, smernice za delo presojevalcev varnosti cest
in okvirni elementi iz Priloge IIa Direktive 2008/96/ES.
(2) Ciljno usmerjen pregled varnosti cest opravi presojevalec
varnosti cest. Upravljavec ceste, na kateri je treba izvesti ciljno usmerjen
pregled varnosti ceste, lahko sam ali na pobudo izbranega presojevalca varnosti
cest za opravo ciljno usmerjenega pregleda varnosti ceste imenuje tudi druge
strokovnjake (npr. s področja prometa, gradnje), če oceni, da je to nujno
zaradi neposrednega prepoznavanja nevarnih okoliščin, napak ali težav, ki
pomenijo povečano tveganje za nastanek prometnih nesreč ali poškodb udeležencev
cestnega prometa.
(3) Na podlagi ugotovitev ciljno usmerjenega pregleda
varnosti ceste presojevalec varnosti cest ali skupina strokovnjakov pripravi poročilo,
ki je podlaga za odločitev upravljavca ceste o izvedbi ukrepov za izboljšanje
varnosti cestne infrastrukture.
(4) V poročilu iz prejšnjega odstavka se opredelijo cestni
odseki, na katerih so potrebne izboljšave varnosti cestne infrastrukture, in določijo
prednostni ukrepi za njihovo izboljšavo.
(5) Upravljavec ceste na podlagi poročila iz tretjega
odstavka tega člena pripravi akcijski načrt odprave tveganj iz prvega odstavka
tega člena. Na podlagi akcijskega načrta, ki se redno posodablja, se spremlja
izvajanje ukrepov iz šestega odstavka tega člena.
(6) Upravljavec ceste izvede ukrepe za izboljšanje varnosti
cestne infrastrukture najprej na cestnih odsekih z nizko stopnjo varnosti
cestne infrastrukture. Pri izvedbi ukrepov se osredotoči najprej na tiste
ukrepe, ki so hitro izvedljivi v okviru zagotovljenih finančnih sredstev ter z
izvedbo katerih je pričakovati takojšnje učinke izboljšanja varnosti cestne
infrastrukture in prihranke pri stroških prometnih nesreč.
102. člen
(zaščita ranljivih udeležencev v prometu)
(1) Pri izvajanju ocene učinka na varnost cestnega prometa,
preverjanju varnosti v cestnem prometu, ocenjevanju varnosti v cestnem prometu
za celotno omrežje, rednem in ciljno usmerjenem pregledovanju varnosti cest se
upoštevajo potrebe ranljivih udeležencev v prometu, določene s tem zakonom in
zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka ugotavlja presojevalec
varnosti cest tudi upoštevanje potreb ranljivih udeležencev cestnega prometa na
podlagi okvirnih elementov iz Priloge I, Priloge II, Priloge IIa, Priloge III
in Priloge IV Direktive 2008/96/ES.
103. člen
(raziskava dejavnikov nastanka prometnih nesreč in izračun
povprečne družbene cene prometnih nesreč)
(1) Javna agencija, pristojna za varnost prometa (v
nadaljnjem besedilu: javna agencija), imenuje skupino strokovnjakov (npr. s
področja mehanike vozil, strojništva, psihologije prometa, metodike
raziskovanja prometnih nesreč), ki razišče dejavnike nastanka prometne nesreče
za vsako prometno nesrečo s smrtnim izidom, ki se zgodi na cesti iz
95. člena tega zakona, in sestavi poročilo o prometni nesreči, javna
agencija pa to poročilo pošlje ministrstvu, pristojnemu za promet. Poročilo o
prometni nesreči vsebuje podatke iz Priloge IV Direktive 2008/96/ES.
(2) Javna agencija zagotovi izračun povprečne družbene cene
prometnih nesreč s smrtnim izidom in povprečne družbene cene prometnih nesreč s
hudimi telesnimi poškodbami.
104. člen
(presojevalec varnosti cest)
(1) Za presojevalca varnosti cest se imenuje posameznik, ki
izpolnjuje naslednje pogoje:
-
najmanj izobrazbo, pridobljeno po univerzitetnih študijskih programih
prve stopnje, s področja cestne infrastrukture, prometnega inženirstva ali
prometne varnosti;
-
najmanj deset let izkušenj na področju projektiranja cest, revidiranja
ali recenziranja cestnih projektov ali izdelave prometno-varnostnih analiz;
-
opravljen strokovni izpit za presojevalca varnosti cest.
(2) Strokovno usposabljanje presojevalcev varnosti cest se
izvaja po programu in je sestavljeno iz osnovnega in obdobnega strokovnega
usposabljanja. Program obsega vsebine, ki se nanašajo na izdelavo ocene učinkov
na varnost v cestnem prometu, preverjanje varnosti v cestnem prometu, oceno
varnosti v cestnem prometu za celotno omrežje, redno in ciljno usmerjeno
pregledovanje varnosti cest, zaščito ranljivih udeležencev v prometu, raziskavo
dejavnikov nastanka prometnih nesreč.
(3) Predavatelji na strokovnem usposabljanju presojevalcev
varnosti cest so pooblaščeni inženirji gradbeništva ali prometnega inženirstva
ali strokovnjaki s področja prometne psihologije, ki izkazujejo tudi strokovno
in znanstveno aktivnost na področju gradbeništva, prometnega inženirstva ali
prometne psihologije. Izpolnjevanje pogojev za predavatelje strokovnega
usposabljanja presojevalcev varnosti cest preverja javna agencija.
(4) Po zaključenem strokovnem usposabljanju se izvede
preizkus znanja pred komisijo, ki jo imenuje minister, pristojen za promet. V
komisiji za preizkus znanja poleg predstavnikov ministrstva, pristojnega za promet,
sodelujejo tudi predavatelji na strokovnem usposabljanju presojevalcev varnosti
cest.
(5) Presojevalcu varnosti cest, ki po zaključenem osnovnem
strokovnem usposabljanju uspešno opravi strokovni izpit za presojevalca
varnosti cest, se izda potrdilo o uspešno opravljenem strokovnem usposabljanju.
Presojevalec varnosti cest se najmanj vsaka tri leta po uspešno opravljenem
strokovnem izpitu za presojevalca varnosti cest udeleži obdobnega strokovnega
usposabljanja.
(6) Strokovna usposabljanja in preverjanje usposobljenosti za
presojevalca varnosti cest organizira javna agencija.
(7) Presojevalce varnosti cest imenuje minister, pristojen za
promet. Javna agencija za spremljanje usposobljenosti presojevalcev varnosti
cest vzpostavi in vodi evidenco, ki vsebuje naslednje podatke:
-
osebno ime;
-
EMŠO;
-
datum in kraj rojstva;
-
stalno oziroma začasno prebivališče;
-
številka in datum izdaje potrdila o opravljenem strokovnem izpitu;
-
datum opravljenega obdobnega strokovnega usposabljanja.
(8) Presojevalec varnosti cest je pri svojem delu neodvisen.
(9) Način usposabljanja in preverjanja strokovne
usposobljenosti, podrobnejši program strokovnega usposabljanja, obrazec
potrdila o uspešno opravljenem usposabljanju ter način vodenja evidence o
izdanih potrdilih predpiše minister, pristojen za promet. Minister, pristojen
za promet, podrobneje predpiše tudi način in pogoje opravljanja nalog
presojevalcev varnosti cest.
105. člen
(izbira presojevalca varnosti cest)
(1) Za opravljanje nalog iz tega poglavja investitor oziroma
upravljavec ceste iz 95. člena tega zakona izbere presojevalca varnosti
cest na podlagi postopka javnega naročanja v skladu z zakonom, ki ureja javno
naročanje.
(2) Naloge iz tega poglavja lahko opravlja presojevalec
varnosti cest kot posameznik ali v imenu in za račun pravne osebe, pri kateri
je zaposlen.
(3) Investitor oziroma upravljavec ceste iz 95. člena
tega zakona sme za izvedbo posamezne naloge iz tega poglavja izbrati
presojevalca varnosti cest, ki ni sodeloval v predhodnih postopkih posameznega
projekta. Izbrani presojevalec varnosti cest ne sme biti stalno ali začasno
zaposlen pri investitorju oziroma upravljavcu ceste iz 95. člena tega
zakona.
106. člen
(poročila presojevalca varnosti cest in obveznost njihovega
upoštevanja)
(1) Presojevalec varnosti cest izdela poročilo o oceni učinka
na varnost cestnega prometa, poročila o preveritvi varnosti cestnega prometa in
poročilo o pregledu varnosti ceste in ga pošlje upravljavcu ceste.
(2) Upravljavec ceste se do poročil iz prejšnjega odstavka
pisno opredeli, pri čemer podrobno obrazloži, katerih predlogov presojevalca
varnosti cest ni mogoče upoštevati.
(3) Pisna opredelitev upravljavca ceste o neupoštevanju
predlogov iz poročila presojevalca varnosti cest se obravnava na zaključnem
sestanku, na katerem so prisotni upravljavec ceste, presojevalec varnosti cest,
ki je izdelal poročilo, in projektant, ki je sodeloval pri reševanju
neupoštevanega predloga.
(4) Sklepi zaključnega sestanka iz prejšnjega odstavka so
dokončni. Zapisnik zaključnega sestanka se vroči vsem sodelujočim.
(5) Če se cesta ali njen odsek preda v promet na podlagi
uporabnega dovoljenja, je poročilo o preveritvi varnosti cestne infrastrukture
sestavni del dokazila o zanesljivosti objekta.
107. člen
(poročanje Evropski komisiji)
Ministrstvo, pristojno za promet, pošlje Evropski komisiji
vsakih pet let poročilo o razvrstitvi celotnega cestnega omrežja iz
95. člena tega zakona glede na oceno varnosti v cestnem prometu, ki je
bila izdelana v skladu z 99. členom tega zakona.
IX. UPRAVLJANJE, GRADNJA, VZDRŽEVANJE IN VARSTVO OBČINSKIH
CEST
108. člen
(upravljavec občinskih cest)
Upravljavca občinskih cest in način izvajanja nalog
upravljanja določi pristojni organ občine s splošnim aktom.
109. člen
(varovalni pas ob občinski cesti)
(1) Zaradi razvoja občinskega cestnega omrežja, preprečitve
škodljivih vplivov emisij prometa na bivalno okolje in preprečitve vplivov
drugih neposrednih prostorskih ureditev na občinsko cesto in promet na njej je
ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena.
(2) Gradnja objektov ali izvajanje drugih gradbenih posegov,
vzpostavitev trajnih nasadov, ograj in živih mej v varovalnem pasu občinske
ceste je dovoljena le s soglasjem, ki ga izda upravljavec občinske ceste v
skladu s tem zakonom, ali mnenjem, ki ga izda upravljavec občinske ceste v
skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov.
(3) Upravljavec občinske ceste izda soglasje ali mnenje iz
prejšnjega odstavka, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti
interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej ter so zagotovljeni
regulacijski elementi, ki ločujejo grajene javne površine od površin v zasebni
lasti, s katerimi se zagotavlja prihodnji razvoj prometa.
(4) Varovalni pas občinske ceste se meri od zunanjega roba
cestnega zemljišča v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih
pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče ter
znaša:
-
pri lokalnih cestah 10 metrov;
-
pri javnih poteh 5 metrov;
-
pri občinskih kolesarskih cestah in poteh 1 meter.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek varovalnega pasu nimajo
občinske kolesarske ceste in poti v delu njihovega poteka preko vodnih zemljišč
in zemljišč, ki niso javno dobro v lasti občine.
(6) Občina lahko z odlokom predpiše manjšo širino varovalnih
pasov.
(7) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik –
lastnik ali imetnik pravice uporabe zemljišča, ki v varovalnem pasu občinske
ceste brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem upravljavca ceste gradi ali
zgradi objekt, izvaja ali izvede druge gradbene posege, vzpostavlja ali
vzpostavi trajni nasad, ograjo in živo mejo.
(8) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba –
lastnica ali imetnica pravice uporabe zemljišča, ki stori prekršek iz
prejšnjega odstavka, njena odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
110. člen
(preglednosti ob občinski cesti)
(1) V območju križišča občinskih cest, križišča občinske
ceste z železniško progo (preglednostni prostor) ali v območju cestnih
priključkov na občinsko cesto (pregledno polje) ter na notranjih straneh
cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno vzpostaviti kakršne koli
vegetacije ali postaviti objekte, naprave in druge predmete ter storiti kar
koli drugega, kar bi oviralo preglednost cest, križišča ali cestnega
priključka.
(2) Preglednost ob občinski cesti se ugotavlja na podlagi
tega zakona in zakona, ki ureja varnost v železniškem prometu. Tehnične podatke
o dimenzijah preglednega polja, pregledne berme oziroma preglednostnega
prostora za potrebe rednega vzdrževanja in nadzora ceste zagotavlja upravljavec
ceste.
(3) Zaradi zagotavljanja stanja iz prvega odstavka tega
člena, razen na individualnih cestnih priključkih, se lahko lastninska pravica
začasno ali trajno obremeni s služnostjo v javno korist.
(4) V primeru ustanovitve služnosti v javno korist lastniku
služeče nepremičnine pripada odškodnina, ki obsega zmanjšano vrednost
nepremičnine ali dejansko škodo in izgubljeni dobiček.
(5) Ne glede prejšnji odstavek lastnik služeče nepremičnine
ni upravičen do odškodnine, če je bila taka omejitev uporabe zemljišča
predhodno določena v soglasju, ki ga izda upravljavec občinske ceste v skladu s
tem zakonom, ali mnenju, ki ga izda upravljavec občinske ceste v skladu z
zakonom, ki ureja graditev objektov.
(6) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek posameznik –
lastnik ali imetnik pravice uporabe zemljišča, ki ravna v nasprotju s prvim
odstavkom tega člena.
(7) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba –
lastnica ali imetnica pravice uporabe zemljišča, ki ravna v nasprotju s prvim
odstavkom tega člena, njena odgovorna oseba pa z globo 500 eurov.
111. člen
(cestni priključki na občinsko cesto)
(1) Cestni priključki nekategoriziranih cest in individualni
priključki na občinske ceste (v nadaljnjem besedilu: priključki na občinske
ceste) se lahko gradijo le s soglasjem, ki ga upravljavec občinske ceste izda v
skladu s tem zakonom, ali mnenjem, ki ga upravljavec občinske ceste izda v
skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov.
(2) Upravljavec občinskih cest izda soglasje ali mnenje iz
prejšnjega odstavka, če ugotovi, da to ne bo imelo škodljivih posledic za
zmogljivost občinske ceste ali varnost prometa na njej. Cestni priključki,
katerih izvedba je dovoljena na podlagi soglasja upravljavca občinske ceste,
morajo izpolnjevati merila za enostavne objekte v skladu z zakonom, ki ureja
graditev objektov.
(3) Cestni priključek do meje cestnega zemljišča občinske
ceste s pripadajočo prometno signalizacijo in prometno opremo je sestavni del
občinske ceste.
(4) Upravljavec občinskih cest lahko z odločbo zahteva
prilagoditev cestnega priključka na stroške lastnika ali imetnika pravice
uporabe cestnega priključka, če cestni priključek na občinsko cesto zaradi
povečanega prometa ali uporabe za drugačen promet, kot je bil upoštevan ob
izdaji soglasja ali mnenja iz prvega odstavka tega člena za njegovo gradnjo, ni
več ustrezen.
(5) Upravljavec občinskih cest lahko ukine cestni priključek
na občinsko cesto v soglasju z lastnikom ali imetnikom pravice uporabe cestnega
priključka.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek upravljavec občinskih cest
z odločbo ukine cestni priključek na občinsko cesto, če je priključek na
območju, kjer se mora izvesti ukrep za varstvo občinske ceste in zavarovanje
prometa na njej, ali če to zahteva sprememba prometne ureditve na občinski
cesti. Cestni priključek se nadomesti na stroške občine.
(7) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik –
lastnik ali imetnik pravice uporabe zemljišča, ki ravna v nasprotju s prvim
odstavkom tega člena.
(8) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba –
lastnica ali imetnica pravice uporabe zemljišča, ki ravna v nasprotju s prvim
odstavkom tega člena, njena odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
112. člen
(prometna ureditev na občinskih cestah)
(1) Prometno ureditev ali njeno spremembo na občinski cesti ali
njenem delu odredi z internim aktom občina. Pri zahtevnejših prometnih
ureditvah je sestavni del internega akta tudi načrt prometne ureditve.
(2) Prometna ureditev obsega:
-
določitev uporabe občinske ceste ali dela občinske ceste za določene
vrste vozil oziroma uporabnikov (cesta, rezervirana za motorna vozila,
kolesarska cesta, pot ali steza, steza za pešce, steza za pešce in kolesarje,
steza za jezdece) in mej naselij;
-
določitev prednostnih smeri in sistema ter načina vodenja prometa;
-
določitev omejitev uporabe občinske ceste ali njenega dela glede na
vrsto prometa;
-
določitev omejitev hitrosti vozil;
-
določitev skupnega prometnega prostora;
-
ureditev kolesarskega prometa in določitev lokalnih kolesarskih povezav;
-
ureditev parkiranja in ustavljanja vozil;
-
določitev območij umirjenega prometa, območij omejene hitrosti in
območij za pešce in prehodov za pešce;
-
določitev ukrepov za umirjanje prometa za varnost otrok, pešcev in
kolesarjev, zlasti v bližini vzgojno-varstvenih, izobraževalnih in zdravstvenih
ustanov, igrišč, stanovanjskih naselij in drugih območij, kjer se ti udeleženci
cestnega prometa pojavljajo v večjem številu;
-
določitev drugih prepovedi, obveznosti ali omejitev udeležencem prometa.
(3) Ne glede prvi odstavek tega člena se lahko prometna ureditev
za vzpostavitev območij omejene hitrosti izvede le na podlagi splošnega akta
občine, s katerim je takšna prometna ureditev določena.
(4) Omejitev največje dovoljene hitrosti vozil na občinski
cesti zunaj naselja ne sme biti manjša od 50 km/h, razen če to zahtevajo
utemeljeni razlogi za varnost ceste in prometa na njej.
(5) Prometna ureditev iz drugega odstavka tega člena se
označi s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo. O postavitvi,
zamenjavi, dopolnitvi ali odstranitvi prometne signalizacije na občinskih
cestah odloča upravljavec občinskih cest.
113. člen
(zapora ceste zaradi del ali prireditev na občinski cesti)
(1) Dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet
na tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popolno zapreti za promet, se
lahko opravljajo le z dovoljenjem upravljavca občinskih cest.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek dovoljenje za delno ali
popolno zaporo občinske ceste ni potrebno za redno vzdrževanje občinske ceste.
(3) Dovoljenje upravljavca občinskih cest za zaporo občinske
ceste se pridobi tudi za športne in druge prireditve na njej.
(4) Dovoljenje za popolno zaporo občinske ceste brez
preusmeritve prometa na druge javne ceste se izda, če preusmeritev na druge
javne ceste ni mogoča ali če se promet na lokalni cesti ne ustavi za več kot 30
minut oziroma zaradi zapore javne poti za več kot 60 minut.
(5) Z dovoljenjem za zaporo občinske ceste se določijo pogoji
za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas
njenega trajanja.
(6) Zaporo občinske ceste postavi izvajalec rednega
vzdrževanja občinske ceste, ki o njeni izvedbi obvesti policijo, občinsko
redarstvo in pristojni inšpekcijski organ za ceste najmanj tri dni pred
spremembo ter javnost na krajevno običajen način.
(7) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki
ravna v nasprotju s prvim, tretjim in četrtim odstavkom tega člena oziroma v
nasprotju z dovoljenjem iz prvega odstavka tega člena.
(8) Z globo 2.000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni
podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori
prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
(9) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec
rednega vzdrževanja cest, če delno ali popolno zaporo občinske ceste izvede
brez dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem, ali v predpisanem roku na
predpisan način ne obvesti policije, občinskega redarstva in pristojnega
inšpekcijskega organa za ceste o izvedbi zapore, njegova odgovorna oseba pa z
globo 200 eurov.
114. člen
(omejitve uporabe občinske ceste)
(1) Če na občinski cesti ali njenem delu ni mogoč varen
promet vozil zaradi zimskih razmer, močnega vetra, prometne in druge nesreče
ter izrednega dogodka ali če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo
na zavarovanje občinske ceste in varnost prometa na njej, lahko upravljavec
občinske ceste oziroma po njegovem pooblastilu izvajalec rednega vzdrževanja
občinske ceste začasno prepove uporabo občinske ceste za vse ali posamezne
vrste vozil ali skupine vozil oziroma dovoli vožnjo samo tistih vozil ali
skupine vozil, ki so ustrezno opremljena.
(2) Župan lahko na posameznih občinskih cestah odredi
omejitev njihove uporabe za vsa motorna vozila ali posamezne vrste motornih
vozil zaradi:
-
prometne preobremenjenosti naravnega okolja, varstva bivalnega in
naravnega okolja in pretočnosti prometa na posameznih občinskih cestah, ki
potekajo po zavarovanih območjih narave, na predlog ministra, pristojnega za
okolje;
-
zagotavljanja prometne varnosti na označenih šolskih poteh, razen za
lokalni promet.
(3) O prepovedi ali omejitvi uporabe občinske ceste iz
razlogov, navedenih v prvem odstavku tega člena, obvesti upravljavec občinske
ceste oziroma po njegovem pooblastilu izvajalec rednega vzdrževanja občinske
ceste po elektronski poti pristojno policijsko upravo, občinsko redarstvo,
pristojni inšpekcijski organ za ceste in javnost na krajevno običajen način
najpozneje v eni uri po nastanku dogodka, o omejitvi uporabe občinske ceste iz
razlogov, navedenih v prejšnjem odstavku, pa najmanj sedem dni pred
uveljavitvijo ukrepa omejitve uporabe občinske ceste.
(4) Občinsko cesto ali njen del, na katerem je odrejena
omejitev uporabe, upravljavec ceste označi s predpisano prometno signalizacijo.
(5) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek upravljavec
ceste ali pooblaščeni izvajalec rednega vzdrževanja občinske ceste, ki v
predpisanem roku na predpisan način ne obvesti policije, občinskega redarstva
in pristojnega inšpekcijskega organa za ceste o omejitvi uporabe občinske
ceste, njuna odgovorna oseba pa z globo 500 eurov.
(6) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek upravljavec
ceste, ki občinske ceste ne označi s predpisano prometno signalizacijo, njegova
odgovorna oseba pa z globo 500 eurov.
115. člen
(obveznost vodenja podatkov o občinskih cestah)
(1) Upravljavec občinskih cest vodi evidence o občinskih
cestah in objektih v skladu s predpisom, ki ureja način označevanja javnih cest
in evidence o javnih cestah in objektih na njih.
(2) Zbirne podatke iz evidenc o občinskih javnih cestah
občina brezplačno pošlje direkciji najpozneje do 15. maja tekočega leta za
stanje cest preteklega leta.
(3) Če občina predpisanih podatkov ne pošlje direkciji do
predpisanega roka, pridobi podatke direkcija na stroške občine.
X. NACIONALNI CENTER ZA UPRAVLJANJE PROMETA
116. člen
(Nacionalni center za upravljanje prometa)
(1) Nacionalni center za upravljanje prometa (v nadaljnjem
besedilu: NCUP) je pristojen za strateško usmerjanje, koordinacijo in
povezovanje upravljavcev cest, pri čemer se ohranjajo pristojnosti upravljavcev
cest na področju nadzora in vodenja prometa ter obveščanja javnosti o stanju
cest v njihovem upravljanju, kot jih določa ta zakon.
(2) NCUP opravlja zlasti te naloge:
-
usmerjanje in usklajevanje dejavnosti za upravljanje prometa na
strateški ravni v rednih in izrednih primerih, kar vključuje tudi sodelovanje
pri odločanju o potrebnih ukrepih (npr. začasna omejitev ali preusmeritev
prometa, zapore cest);
-
pridobivanje podatkov o lokalnih ukrepih od vseh upravljavcev cest,
spremljanje ukrepov in predlaganje njihovih sprememb oziroma odločanje o
uskladitvah medsebojnih pristojnosti vseh subjektov, ki sodelujejo pri
izvajanju dejavnosti NCUP;
-
sodelovanje pri mednarodnem načrtovanju in upravljanju prometa;
-
zbiranje vseh razpoložljivih podatkov o stanju državnih cest in prometa
na njih na enem mestu ter njihova analiza in obdelava;
-
obveščanje javnosti o stanju državnih cest in prometa na njih po
sredstvih javnega obveščanja in drugih javnosti dostopnih medijih, kar se
uresničuje prek prometno-informacijskega centra za državne ceste;
-
nadzor čezmejne harmonizacije in medobratovalnosti rešitev ITS in C-ITS;
-
vzpostavitev, razvoj in upravljanje nacionalne točke dostopa v skladu z
Direktivo 2010/40/EU, Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/962 z dne
18. decembra 2014 o dopolnitvi Direktive 2010/40/EU Evropskega parlamenta
in Sveta v zvezi z opravljanjem storitev zagotavljanja prometnih informacij v
realnem času po vsej EU (UL L št. 157 z dne 23. 6. 2015, str. 21; v
nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba 2015/962/EU) in Delegirano uredbo
Komisije (EU) 2017/1926 z dne 31. maja 2017 o dopolnitvi Direktive
2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z opravljanjem storitev
zagotavljanja večmodalnih potovalnih informacij po vsej EU (UL L št. 272 z
dne 21. 10. 2017, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba
2017/1926/EU).
117. člen
(delovanje NCUP)
(1) NCUP je notranja organizacijska enota ministrstva,
pristojnega za promet.
(2) NCUP deluje v prostorih nadzornega centra Dragomelj, ki
je v lasti Republike Slovenije.
(3) Pri nadzoru in upravljanju prometa ter obveščanju
javnosti o stanju državnih cest in prometa na njih sodelujejo v okviru NCUP
direkcija, koncesionar s koncesijo za upravljanje državnih cest,
prometno-informacijski center, policija, občina, ki ima organiziran center za
nadzor nad prometom, ter organ, pristojen za zaščito in reševanje. Pri
obveščanju javnosti o stanju državnih cest in prometa na njih sodeluje
izvajalec javne službe na področju radijske in televizijske dejavnosti, ki
omogoča celovito obveščanje javnosti, vključno z neposrednim in takojšnjim
predvajanjem informacij. Naloge iz tega odstavka se štejejo za naloge iz
pristojnosti subjektov, ki jih ti izvajajo in jih opravljajo za svoj račun.
(4) Pri izvajanju nalog NCUP lahko sodelujejo tudi drugi
upravljavci cest, ki z ministrstvom, pristojnim za promet, v ta namen sklenejo
sporazum o sodelovanju, v katerem se dogovorijo o obsegu in načinu zbiranja
informacij in njihovega posredovanja javnosti ter o načinu upravljanja prometa
na cestah, ki jih upravljajo.
(5) Subjekti iz tretjega odstavka tega člena imajo za
opravljanje svojih nalog v prostorih NCUP in za potrebe izvajanja nalog tega
centra pravico do brezplačne uporabe prostorov. S posebno pogodbo med
uporabniki vseh prostorov NCUP se uredijo obveznosti glede pokrivanja
obratovalnih stroškov NCUP.
(6) Podrobnejša pravila o delovanju NCUP ter sodelovanju
udeleženih subjektov pri izvajanju nalog in pristojnosti iz tretjega odstavka
tega člena predpiše minister, pristojen za promet.
XI. RAZVOJ IN UPORABA ITS IN C-ITS
118. člen
(pristojnost za razvoj in uporabo aplikacij in storitev ITS
ali C-ITS)
Za spremljanje razvoja in uporabe aplikacij in storitev ITS
in C-ITS je pristojen NCUP.
119. člen
(naloge na področju aplikacij in storitev ITS ali C-ITS)
(1) Na področju aplikacij in storitev ITS ali C-ITS se
izvajajo naslednje naloge:
-
spremljanje in analiziranje razvoja ITS ali C-ITS v Republiki Sloveniji
in tujini;
-
sodelovanje s primerljivimi ustanovami ali pravnimi subjekti iz drugih
držav članic na področjih razvoja ter uporabe aplikacij in storitev ITS ali
C-ITS, ki so v skladu z Direktivo 2010/40/EU, Delegirano uredbo 2015/962/EU in
Delegirano uredbo 2017/1926/EU opredeljena kot prednostna;
-
spremljanje uporabe aplikacij in storitev ITS ali C-ITS v Republiki
Sloveniji, zlasti spremljanje, evidentiranje in analiza težav pri njihovi
uporabi.
(2) NCUP je nacionalno telo za presojo skladnosti rešitev in
storitev ITS ali C-ITS v skladu z Direktivo 2010/40/EU, Delegirano uredbo
2015/962/EU, Delegirano uredbo 2017/1926/EU, Delegirano uredbo Komisije (EU)
št. 885/2013 z dne 15. maja 2013 o dopolnitvi Direktive 2010/40/EU
Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevami za zagotavljanje storitev
obveščanja glede varnih in varovanih parkirišč za tovornjake in komercialna
vozila (UL L št. 247 z dne 18. 9. 2013, str. 1) in Delegirano uredbo
Komisije (EU) št. 886/2013 z dne 15. maja 2013 o dopolnitvi Direktive
2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s podatki in postopki za, po
možnosti, brezplačno zagotavljanje osnovnih splošnih informacij uporabnikom v
zvezi z varnostjo v cestnem prometu (UL L št. 247 z dne 18. 9. 2013,
str. 6).
120. člen
(uporaba specifikacij s področja ITS ali C-ITS)
(1) Pri uvajanju aplikacij in storitev ITS ali C-ITS se
uporabljajo specifikacije, ki jih sprejme Evropska komisija v skladu z
Direktivo 2010/40/EU (v nadaljnjem besedilu: specifikacija ITS).
(2) Ukrepi, potrebni za izvajanje specifikacij ITS,
zagotavljajo spoštovanje naslednjih načel:
-
načelo učinkovitosti, kar pomeni, da prispevajo k reševanju ključnih
izzivov, ki vplivajo na cestni promet (npr. zmanjšanje preobremenjenosti cest,
zmanjšanje emisij, izboljšanje energetske učinkovitosti, izboljšanje varnosti,
posebej za ranljive udeležence v prometu);
-
načelo stroškovne učinkovitosti, kar pomeni optimizacijo razmerja med
stroški in rezultati pri izpolnjevanju zastavljenih ciljev;
-
načelo sorazmernosti, kar pomeni, da je treba po potrebi zagotoviti
različne ravni dosegljive kakovosti storitev in njihovega uvajanja, pri čemer
se upoštevajo tudi lokalne posebnosti;
-
načelo podpore kontinuiteti storitev, kar pomeni zagotavljanje
neprekinjenih, čezmejnih, brezhibnih storitev na področjih uvajanja storitev
ITS in C-ITS. Storitve je treba neprekinjeno zagotavljati na ravni, prilagojeni
značilnostim prometnih omrežij, ki povezujejo Republiko Slovenijo z drugimi
državami, ter notranjih prometnih omrežij, vključno s povezavo mesta s
podeželjem;
-
načelo uresničevanja medobratovalnosti, kar pomeni, da sistemi in
povezani poslovni procesi omogočajo izmenjavo podatkov ter posredovanje
informacij in znanja, kar zagotavlja učinkovito izvajanje storitev ITS ali
C-ITS;
-
načelo ohranjanja združljivosti z obstoječimi sistemi, kar pomeni, da je
treba po potrebi zagotoviti združljivost sistemov ITS ali C-ITS z obstoječimi
sistemi, ki zasledujejo isti cilj, pri čemer se ne ovira razvoj novih
tehnologij;
-
načelo upoštevanja obstoječe lastnosti infrastrukture in omrežja, kar
pomeni, da je treba upoštevati svojevrstne razlike v lastnostih prometnega
omrežja, predvsem prometne obremenjenosti in vremenskih razmer na cestah;
-
načelo spodbujanja enakosti dostopa, kar pomeni, da ni dopustno ovirati
dostopa ranljivih udeležencev v prometu do aplikacij in storitev ITS ali C-ITS
ali jih obravnavati neenako pri merilih za dostop in uporabo;
-
načelo podpore tehnične zrelosti, kar pomeni, da je treba po ustrezni
oceni tveganj dokazati zanesljivost ITS glede na ustrezno stopnjo tehničnega
razvoja in uporabe;
-
načelo zagotavljanja visoke kakovosti časovne razporeditve in
pozicioniranja, kar pomeni uporabo satelitske infrastrukture ali druge
tehnologije, ki zagotavlja primerljivo stopnjo natančnosti za uporabo aplikacij
in storitev ITS ali C-ITS, ki terjajo globalno, stalno, natančno in
zagotovljeno določanje časa in položaja;
-
načelo omogočanja intermodalnosti, kar pomeni, da je treba pri uvajanju
ITS ali C-ITS po potrebi upoštevati usklajevanje različnih vrst prevoza;
-
načelo ohranjanja usklajenosti, kar pomeni upoštevanje veljavnih
predpisov, strategij in ukrepov, ki so pomembni za ITS ali C-ITS, zlasti na
področju standardizacije;
-
načelo upoštevanja koncepta vgrajene zasebnosti, kar pomeni upoštevanje
temeljnih načel varstva osebnih podatkov pri oblikovanju in delovanju storitev
ITS ali C-ITS, s poudarkom na načelu predhodne presoje vplivov na varstvo
osebnih podatkov in minimizacije osebnih podatkov, ki se bodo obdelovali.
(3) Pod pogoji, določenimi v specifikaciji ITS, se lahko
določijo tudi dodatna pravila za opravljanje storitev ITS ali C-ITS na delu ali
na celotnem ozemlju Republike Slovenije, če takšna pravila ne ovirajo
medobratovalnosti.
121. člen
(varovanje osebnih podatkov pri uporabi aplikacij in
storitev ITS ali C-ITS)
(1) NCUP, upravljavci cest in ponudniki aplikacij in storitev
ITS ali C-ITS ravnajo pri uporabi aplikacij in storitev ITS ali C-ITS v skladu
z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(2) Pri izvajanju nalog iz prvega odstavka 119. člena
tega zakona oziroma prvega in drugega odstavka prejšnjega člena subjekti iz
prejšnjega odstavka zagotovijo uporabo anonimnih in statističnih podatkov v
vseh primerih, ko je z njimi mogoče uresničevati zastavljene cilje aplikacij in
storitev ITS ali C-ITS.
(3) Ta zakon ne daje izrecne pravne podlage za obdelavo
osebnih podatkov. Ponudniki aplikacij in storitev ITS ali C-ITS morajo pri
uvajanju aplikacij in storitev ITS ali C-ITS spoštovati pogoje iz tega člena in
za obdelavo osebnih podatkov zagotoviti ustrezno pravno podlago (npr. v obliki
pogodbe ali privolitve uporabnika) v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih
podatkov.
(4) Osebni podatki iz prejšnjega odstavka se hranijo
najkrajši možni čas, ki zadošča za dosego namena uporabe aplikacij in storitev
ITS ali C-ITS.
(5) Subjekti iz prvega odstavka tega člena sprejmejo ustrezne
organizacijske, tehnične in logično-tehnične postopke in ukrepe, s katerimi se
varujejo osebni podatki, preprečuje naključno ali namerno nepooblaščeno
uničevanje podatkov, njihova sprememba ali izguba ter nepooblaščena obdelava
teh podatkov.
122. člen
(poročanje Evropski komisiji)
(1) Ministrstvo, pristojno za promet, poroča Evropski
komisiji vsaka tri leta o napredku, doseženem pri izvajanju dejavnosti in
projektov v zvezi s področji, ki so v skladu z Direktivo 2010/40/EU opredeljena
kot prednostna.
(2) Za potrebe priprave poročila iz prejšnjega odstavka lahko
ministrstvo, pristojno za promet, zahteva od upravljavcev cest ter ponudnikov
aplikacij in storitev ITS in C-ITS potrebne podatke o izvajanju storitev ITS
ali C-ITS oziroma o aplikacijah ITS ali C-ITS, obsegu uporabnikov posameznikih
aplikacij in storitev ter težavah, s katerimi se srečujejo.
XII. POOBLASTILA IN UKREPI NADZORNIH ORGANOV
123. člen
(pooblastila policije, občinskega redarstva in cestninskih
nadzornikov)
(1) Nadzor nad določbami 5., 6., 34., 35., 36., 37, 39., 41.,
43., 44., 46., 47., 124., 125., 126., 127., 128. in 137. člena tega zakona
izvajajo na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za
javni cestni promet, policisti, na občinskih cestah, nekategoriziranih cestah,
ki se uporabljajo za javni cestni promet, in državnih cestah v naseljih pa tudi
občinski redarji.
(2) Nadzor nad določbami 7. člena tega zakona izvajajo
policisti in cestninski nadzorniki.
(3) Policisti, občinski redarji in cestninski nadzorniki
nadzirajo izvajanje tega zakona v okviru nadzora cestnega prometa.
124. člen
(začasni ukrepi policije in občinskega redarstva ob
ugotovljenih pomanjkljivostih na cesti)
(1) Policija ob ugotovitvi pomanjkljivosti, ki neposredno
ogrožajo varnost ceste in promet na javni ali nekategorizirani cesti, ki se
uporablja za javni cestni promet, izvede začasne ukrepe, s katerimi se prepreči
ogrožanje udeležencev v prometu, in o tem obvesti pristojnega izvajalca rednega
vzdrževanja ceste, lastnika ceste ali od njega pooblaščenega upravljavca ceste
in pristojni inšpekcijski organ za ceste. Enako pooblastilo ima občinsko
redarstvo na občinski cesti, državni cesti v naselju ali nekategorizirani
cesti, ki se uporablja za javni cestni promet.
(2) Policija ali občinsko redarstvo smeta odrediti odstranitev
predmetov, objektov, drugih naprav ali ovir s ceste, če:
-
slepijo, zavajajo ali ovirajo udeležence v prometu;
-
zmanjšujejo preglednost ceste;
-
zmanjšujejo vidnost prometne signalizacije ali prometne opreme na cesti;
-
zmanjšujejo pretočnost prometa;
-
odvračajo pozornost voznikov.
(3) Izvajalec rednega vzdrževanja cest takoj zavaruje nevarno
mesto s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo ter v najkrajšem
možnem času odpravi pomanjkljivosti iz prvega odstavka tega člena oziroma
odstrani predmete, objekte, druge naprave ali ovire iz prejšnjega odstavka.
(4) Policija ali občinsko redarstvo smeta zaradi varnosti
ceste in prometa na njej odrediti prepoved prometa na nekategorizirani cesti,
ki se uporablja za javni cestni promet, ki ne izpolnjuje pogojev iz drugega ali
tretjega odstavka 8. člena tega zakona. Prepoved prometa označi njen
lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec s predpisano prometno
signalizacijo in traja do odprave razlogov za prepoved.
(5) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec
rednega vzdrževanja cest, ki ne zavaruje nevarnega mesta in v najkrajšem možnem
času ne odpravi pomanjkljivosti oziroma odstrani predmetov, objektov, drugih
naprav ali ovir v skladu s tretjim odstavkom tega člena, njegova odgovorna
oseba pa z globo 500 eurov.
125. člen
(nadzor izrednih prevozov po javni cesti)
(1) Nadzor nad opravljanjem izrednih prevozov v prometu
izvajata policija in občinsko redarstvo.
(2) Pred začetkom izvajanja izrednega prevoza izvajalec
izrednega prevoza najavi izredni prevoz v skladu z dovoljenjem za izredni
prevoz.
(3) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki
izvaja izredni prevoz v nasprotju s prejšnjim odstavkom.
(4) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, njihova
odgovorna oseba pa z globo 300 eurov.
126. člen
(tehtanje vozila)
(1) Policist ali občinski redar sme napotiti na tehtanje
vozilo, za katero sumi, da je tovor, ki se na njem prevaža, naložen v nasprotju
z določbami 34., 35., 36. in 39. člena tega zakona. Voznik na zahtevo
policista ali občinskega redarja omogoči tehtanje vozila. Če na kraju postopka
vozila ni mogoče stehtati, voznik na zahtevo policista ali občinskega redarja
odpelje vozilo na tehtanje.
(2) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju z zahtevo policista ali občinskega redarja iz prejšnjega
odstavka.
(3) Z globo 6.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, katerega voznik ravna v nasprotju z zahtevo policista ali občinskega
redarja iz prvega odstavka tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 2.000
eurov.
127. člen
(obveznosti voznika vozila)
(1) Voznik ima pri sebi dovoljenje za izredni prevoz in ga na
zahtevo policista ali občinskega redarja izroči na vpogled.
(2) Voznik omogoči na zahtevo policista ali občinskega
redarja pregled vozila, opreme, naprav, tovora in pri njem sodeluje.
(3) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna
v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(4) Z globo 160 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna
v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
128. člen
(izločitev vozila iz prometa)
(1) Policist ali občinski redar prepove nadaljnjo vožnjo in
izloči iz prometa motorno ali priklopno vozilo:
-
katerega voznik ne omogoči ali ne sodeluje pri pregledu vozila, naprav,
opreme ali tovora ali tehtanju vozila;
-
ki je obremenjeno nad največjo dovoljeno maso, skupno maso ali osno
obremenitvijo po določilih proizvajalca vozila;
-
ki samo ali skupaj s tovorom prekoračuje predpisane mere (širina,
dolžina, višina) ali dovoljeno osno obremenitev ali dovoljeno skupno maso, pa
zanj ni bilo izdano dovoljenje za izredni prevoz, ali ne izpolnjuje posebnih
pogojev, določenih v dovoljenju za izredni prevoz;
-
ki vozi po cesti, po kateri je vožnja tovrstnih vozil prepovedana;
-
s katerega odpada material (npr. zemlja, blato), ki onesnažuje vozišče;
-
ki vozi po cesti s takšnimi naležnimi ploskvami koles, ki so ali bi
lahko poškodovale vozišče;
-
katerega največja dovoljena masa presega maso, odrejeno s prometnim
znakom.
(2) Policist ali občinski redar, ki izloči vozilo iz
prejšnjega odstavka, lahko odvzame registrske oziroma preizkusne tablice v
skladu z določbami zakona, ki ureja motorna vozila.
(3) Izločitev vozila traja do odprave razlogov, zaradi
katerih je bila odrejena, ali pridobitve ustreznega dovoljenja.
(4) Lastnik vozila odstrani izločeno vozilo s ceste v
24 urah. Če tega ne stori, odstrani vozilo na njegove stroške izvajalec
rednega vzdrževanja cest.
(5) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek posameznik –
voznik ali lastnik vozila, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom.
(6) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena, njihova
odgovorna oseba pa z globo 40 eurov. Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek
tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti,
ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena.
XIII. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
129. člen
(opravljanje inšpekcijskega nadzorstva)
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona in na njegovi
podlagi izdanih predpisov na državnih cestah izvaja inšpektorat, pristojen za
državne ceste, na občinskih in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za
javni cestni promet, pa občinski inšpekcijski organ, pristojen za ceste.
130. člen
(pogoji za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva)
(1) Za inšpektorja, pristojnega za državne ceste, je lahko
imenovan posameznik, ki poleg splošnih pogojev za delo v državni upravi
izpolnjuje še naslednje pogoje:
-
ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po univerzitetnih študijskih
programih prve stopnje s področja prometa ali gradbeništva;
-
ima poleg izobrazbe, pridobljene po univerzitetnem študijskem programu
prve stopnje, še najmanj pet let delovnih izkušenj s področja prometa ali
gradbeništva oziroma poleg izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge
stopnje, še najmanj tri leta takšnih delovnih izkušenj;
-
ima opravljen strokovni izpit za inšpektorja.
(2) Ne glede prejšnji odstavek je lahko za inšpektorja za
ceste občinskega inšpekcijskega organa imenovan posameznik, ki izpolnjuje
pogoje po zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor, če tako določi občina.
131. člen
(obseg inšpekcijskega nadzorstva)
(1) Pristojni inšpektor za ceste pri opravljanju
inšpekcijskega nadzora nadzira:
-
ali se javne ceste uporabljajo za namen ter na način in pod pogoji, kot
jih določajo ta zakon in predpisi, izdani na njegovi podlagi (v nadaljnjem
besedilu: predpisi, ki urejajo ceste);
-
ali so javne ceste redno vzdrževane v skladu s predpisi, ki urejajo
ceste, in omogočajo varno uporabo;
-
ali sta prometna signalizacija in prometna oprema na javnih cestah
postavljeni in vzdrževani v skladu s pogoji, ki jih določajo predpisi, ki
urejajo ceste;
-
ali so zapore ceste zaradi del ali prireditev na javni cesti postavljene
in vzdrževane v skladu s predpisi, ki urejajo ceste, in izdanim dovoljenjem;
-
ali so izpolnjeni pogoji za gradnjo objektov v območju ceste po tem
zakonu;
-
ali se priključki na javne ceste gradijo in vzdržujejo v skladu s
pogoji, določenimi v predpisih, ki urejajo ceste;
-
ali se vzdrževalna dela ali vzdrževalna dela v javno korist izvajajo v
skladu s pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo ceste, in ali so
izpolnjeni pogoji za izročitev ceste v uporabo po tem zakonu;
-
ali je zagotovljena preglednost javne ceste v skladu s predpisi, ki
urejajo ceste;
-
ali so izpolnjeni pogoji za izvajanje posegov v varovalnem pasu javne
ceste v skladu s tem zakonom.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek občinski inšpekcijski organ
pri opravljanju inšpekcijskega nadzora nekategoriziranih cest, ki se
uporabljajo za javni cestni promet, nadzira:
-
ali so nekategorizirane ceste, ki se uporabljajo za javni cestni promet,
vzdrževane v skladu s predpisi, ki urejajo ceste, in omogočajo varno uporabo;
-
ali sta prometna signalizacija in prometna oprema na nekategoriziranih
cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, postavljeni in vzdrževani v
skladu s pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo ceste.
132. člen
(prisilna izvršba inšpekcijskih ukrepov)
Prisilna izvršba inšpekcijskih ukrepov, izdanih v skladu z
določbami tega zakona, se opravlja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni
postopek.
133. člen
(izvajanje denarnih izvršb)
Denarne izvršbe inšpekcijskih ukrepov ter drugih odločb in
sklepov, izdanih na podlagi tega zakona v zvezi s plačili kazni na podlagi tega
zakona, izvršuje Finančna uprava Republike Slovenije v okviru svojih
pristojnosti.
134. člen
(splošni inšpekcijski ukrepi)
(1) Pristojni inšpektor za ceste z opozorilom, če oceni, da
je to zadosten ukrep, ali z odločbo:
1.
odredi, da se v roku, ki ga določi, odpravijo nepravilnosti, ki jih
ugotovi v zvezi z:
-
rednimi vzdrževalnimi deli na cestah;
-
vzdrževalnimi deli in vzdrževalnimi deli v javno korist na cestah;
-
postavitvijo in rednim vzdrževanjem prometne signalizacije in prometne
opreme ter naprav in ukrepov za umirjanje cestnega prometa v nasprotju s
prometno ureditvijo oziroma predpisi, ki urejajo ceste;
-
postavitvijo in vzdrževanjem zapore ceste v nasprotju z dovoljenjem
oziroma predpisi, ki urejajo ceste;
-
cestnimi priključki na javne ceste, ki se gradijo ali so zgrajeni v
nasprotju s soglasjem;
-
gradnjo objektov ali izvajanjem drugih gradbenih posegov, vzpostavitvijo
trajnih nasadov, ograj in živih mej v varovalnem pasu ceste v nasprotju s
soglasjem;
-
izvajanjem del zunaj varovalnega pasu ceste v nasprotju s soglasjem,
-
izvajanjem gradbenih in drugih del, povezanih z gradnjo (npr. izkopi,
prekopi, podkopi, vrtanja), ter gozdarskih del (npr. podiranje dreves, spravilo
lesa) v območju ceste v nasprotju s soglasjem;
-
gradnjo gospodarske javne infrastrukture v območju državne ceste ali
posegi v državno cesto zaradi vzdrževanja druge gospodarske javne
infrastrukture v nasprotju s soglasjem;
-
zagotavljanjem preglednosti ob javni cesti v nasprotju s predpisi, ki
urejajo ceste;
2.
odredi, da se ustavijo naslednja dela, ki se izvajajo brez soglasja:
-
gradnja cestnih priključkov na javne ceste;
-
gradnja objektov ali izvajanje drugih gradbenih posegov, vzpostavitev
trajnih nasadov, ograj in živih mej v varovalnem pasu ceste;
-
izvajanje del zunaj varovalnega pasu ceste po pozivu upravljavca ceste
iz 30. člena tega zakona;
3.
odredi, da se do odprave ugotovljenih nepravilnosti ustavi gradnja cest,
ki se izvaja v okviru vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist, če
se ne odpravijo ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil;
4.
prepove uporabo cestnega priključka na javno cesto, ki je zgrajen brez
izdanega soglasja ali v nasprotju z njim in niso odpravljene ugotovljene
nepravilnosti v roku, ki ga je določil;
5.
odredi odstranitev objekta za oglaševanje, ki je v območju državne ceste
postavljen brez soglasja ali v nasprotju s pogoji izdanega soglasja ali se
uporablja v nasprotju s pogoji iz izdanega soglasja;
6.
odredi izvajalcu rednega vzdrževanja cest odstranitev ovir s ceste ali
drugih posledic ravnanj, ki bi lahko škodovale cesti ali ogrožale, ovirale ali
zmanjševale varnost prometa na njej ter vzpostavitev prejšnjega stanja ali
drugačno sanacijo ceste, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni mogoča, na
stroške povzročitelja;
7.
odredi ustavitev gradnje ali vzdrževanja gospodarske javne infrastrukture,
izvajanje gradbenih in drugih del, povezanih z gradnjo (npr. izkopi, prekopi,
podkopi, vrtanja), v območju ceste, ki se izvajajo brez soglasja, ali niso
odpravljene ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil, in o posledicah
ravnanj na cesti obvesti izvajalca rednega vzdrževanja cest, ki izvede ukrepe
iz petega odstavka 6. člena tega zakona na stroške povzročitelja;
8.
odredi ustavitev gozdarskih del (npr. podiranje dreves, spravilo lesa) v
območju ceste, ki se izvajajo brez soglasja, ali niso odpravljene ugotovljene
nepravilnosti v roku, ki ga je določil, in o posledicah ravnanj na cesti
obvesti izvajalca rednega vzdrževanja cest, ki izvede ukrepe iz petega odstavka
6. člena tega zakona na stroške povzročitelja;
9.
odredi odstranitev enostavnega objekta, ki se gradi ali je zgrajen v
varovalnem pasu ceste v nasprotju s pogoji izdanega soglasja, ter vzpostavitev
prejšnjega stanja ali drugačno sanacijo, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni
mogoča, na stroške inšpekcijskega zavezanca, če inšpekcijski zavezanec ne
uskladi gradnje enostavnega objekta s pogoji izdanega soglasja v roku, ki ga je
določil pristojni inšpektor za ceste po 1. točki tega odstavka;
10.
odredi odstranitev trajnih nasadov, ograj in živih mej v varovalnem pasu
ceste, ki so izvedeni ali vzpostavljeni v nasprotju s pogoji izdanega soglasja,
ter vzpostavitev prejšnjega stanja ali drugačno sanacijo, če vzpostavitev v
prejšnje stanje ni mogoča, na stroške inšpekcijskega zavezanca, če zavezanec ne
uskladi vzpostavitve trajnih nasadov, ograj in živih mej s pogoji izdanega
soglasja v roku, ki ga je določil pristojni inšpektor za ceste po 1. točki tega
odstavka;
11.
odredi odstranitev enostavnega objekta, ki se gradi ali je zgrajen v
varovalnem pasu ceste brez soglasja, ter vzpostavitev prejšnjega stanja ali
drugačno sanacijo, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni mogoča, na stroške
inšpekcijskega zavezanca, če inšpekcijski zavezanec ne poda vloge za izdajo
soglasja v roku, ki ga določi pristojni inšpektor za ceste po drugem odstavku
tega člena, ali če upravljavec ceste njegovo vlogo za izdajo soglasja
pravnomočno zavrže ali zavrne;
12.
odredi odstranitev trajnih nasadov, ograj in živih mej v varovalnem pasu
ceste, ki so izvedeni ali vzpostavljeni brez soglasja, ter vzpostavitev
prejšnjega stanja ali drugačno sanacijo, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni
mogoča, na stroške inšpekcijskega zavezanca, če inšpekcijski zavezanec ne poda
vloge za izdajo soglasja v roku, ki ga določi pristojni inšpektor za ceste po
drugem odstavku tega člena, ali če upravljavec ceste njegovo vlogo za izdajo
soglasja pravnomočno zavrže ali zavrne;
13.
odredi ustavitev del v območju ceste, ki vplivajo na promet in se
izvajajo brez dovoljenja za zaporo ceste, ter odredi, da zavarovanje območja s
predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo izvede izvajalec rednega
vzdrževanja na stroške povzročitelja.
(2) V primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka pristojni
inšpektor za ceste odredi tudi, da inšpekcijski zavezanec v roku, ki ga določi,
poda vlogo za pridobitev soglasja upravljavca ceste. Inšpekcijski zavezanec
lahko gradnjo oziroma izvajanje del iz 2. točke prejšnjega odstavka nadaljuje
šele po pravnomočnosti soglasja upravljavca ceste.
(3) Stroške, ki jih ima izvajalec rednega vzdrževanja ceste v
zvezi z deli, ki jih mora na zahtevo pristojnega inšpektorja za ceste po tem
zakonu izvesti na stroške povzročitelja, izterja od povzročitelja upravljavec
ceste. Upravljavec ceste zaradi izterjave stroškov iz prejšnjega stavka pridobi
podatke o povzročitelju (osebno ime oziroma firma, naslov stalnega ali
začasnega prebivališča oziroma sedeža) od pristojnega inšpektorja za ceste, ki
je izvajalcu rednega vzdrževanja cest odredil opravo del. Če povzročitelj ni
znan ali ga ni mogoče ugotoviti, gredo stroški v breme rednega vzdrževanja
ceste.
(4) Inšpekcijski zavezanec po peti, šesti, sedmi in osmi
alineji 1., 2., 9., 10., 11. in 12. točki prvega odstavka tega člena je
investitor. Če investitor ni znan, je inšpekcijski zavezanec lastnik zemljišča.
135. člen
(začasni ukrepi)
(1) Pristojni inšpektor za ceste sme v primerih, ko bi bila
ogrožena varna uporaba ceste ali bi lahko nastala škoda na njej, odrediti
začasno prepoved oziroma omejitev uporabe ceste ali druge ukrepe, da se odvrne
nevarnost ali prepreči škoda.
(2) Ukrep iz prejšnjega odstavka je začasen in traja, dokler
so razlogi zanj.
(3) Ukrep začasne prepovedi oziroma omejitve uporabe ceste iz
prvega odstavka tega člena izvede izvajalec rednega vzdrževanja cest v okviru
opravljanja gospodarske javne službe.
(4) O ukrepih iz prvega odstavka tega člena pristojni
inšpektor za ceste obvesti upravljavca ceste, policijo in občinsko redarstvo.
(5) Pristojni inšpektor za ceste občinskega inšpekcijskega
organa sme prepovedati promet na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za
javni cestni promet, ki ne izpolnjuje pogojev iz drugega ali tretjega odstavka
8. člena tega zakona.
(6) Prepoved cestnega prometa iz prejšnjega odstavka označi
njen lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec in traja do odprave razlogov
za prepoved.
136. člen
(inšpekcijski nadzor predora)
Inšpekcijski nadzor predora iz 90. člena tega zakona
pristojni inšpektor za ceste opravi najmanj vsakih pet let. O ugotovitvah tega
pregleda in izrečenih ukrepih obvesti ministrstvo, pristojno za promet,
policijo, upravljavca predora in uradnika za varnost. Če ministrstvo, pristojno
za promet, ugotovi, da predor ne izpolnjuje minimalnih varnostnih zahtev, ki
jih določa ta zakon in predpis iz 91. člena tega zakona, določi pogoje za
nadaljnje obratovanje predora ali odloči o prepovedi oziroma omejitvi prometa v
predoru. Če so za sanacijo predora potrebne pomembne spremembe konstrukcije,
opreme oziroma obratovanja predora, se po izvedbi teh sprememb izda novo
dovoljenje za obratovanje predora.
137. člen
(prekrškovni organi in dolžnost upoštevanja znakov, ukazov
in odredb)
(1) Inšpektorat, pristojen za državne ceste, in občinski
inšpekcijski organ za ceste sta prekrškovna organa za vse prekrške iz tega
zakona, storjene na cestah, ki jih nadzorujeta v okviru svoje pristojnosti,
razen za prekrške iz 5., 7., 34., 35., 36., 37, 39., 41., 43., 44., 46., 47.,
124., 125., 126., 127. in 128. člena tega zakona.
(2) Policija in občinsko redarstvo sta prekrškovna organa za
prekrške iz 5., 6., 34., 35., 36., 37, 39., 41., 43., 44., 46., 47., 124.,
125., 126., 127. in 128. člena tega zakona ter šestega in sedmega odstavka
tega člena, storjene na cestah, ki jih nadzorujejo v okviru svoje pristojnosti.
(3) Cestninski nadzorniki so prekrškovni organ za prekrške iz
7. člena tega zakona ter šestega in sedmega odstavka tega člena, storjene
na avtocestah in hitrih cestah, policisti pa tudi za prekrške iz 7. člena
tega zakona.
(4) Pri izvajanju nadzora nad določbami tega zakona imajo
policisti, občinski redarji, inšpektorji inšpektorata, pristojnega za državne
ceste, inšpektorji za ceste občinskega inšpekcijskega organa in cestninski
nadzorniki poleg svojih pooblastil tudi pooblastila, ki jim jih daje ta zakon.
(5) Udeleženci cestnega prometa se ravnajo po znakih, ukazih
oziroma odredbah pooblaščenih uradnih oseb pri opravljanju nadzorstva nad
določbami tega zakona.
(6) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek udeleženec ali
udeleženka cestnega prometa, ki ne ravna po znaku, ukazu oziroma odredbi
pooblaščene uradne osebe.
(7) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne
upošteva odredbe policista ali občinskega redarja o prepovedi nadaljnje vožnje
v primerih iz prvega odstavka 128. člena tega zakona. Vozniku motornega
vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk.
Zakon o cestah – ZCes-2 (Uradni list RS, št. 132/22) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
138. člen
(upravni in inšpekcijski
postopki ter postopki za izdajo soglasij)
(1) Upravni in inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred
uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
(2) Če so bili projektni pogoji direkcije, občine ali
subjekta iz prvega odstavka 67. člena tega zakona izdani pred
uveljavitvijo tega zakona, se postopki za izdajo soglasja v skladu s tem
zakonom ali mnenja v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, končajo po
dosedanjih predpisih.
139. člen
(uporaba tega zakona za
obstoječe javne ceste)
Za obstoječe javne ceste iz 19. člena Zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (Uradni list RS,
št. 92/05) se ne glede na lastništvo nepremičnin, po katerih poteka
obstoječa javna cesta, uporablja določba 6. člena tega zakona.
140. člen
(odvzem ali omejitev
lastninske pravice na nepremičninah, po katerih poteka skupna javna cesta)
Za odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičninah,
po katerih ob uveljavitvi tega zakona poteka skupna javna cesta, vendar te
nepremičnine še niso v lasti Republike Slovenije ali občine, se smiselno
uporablja 19. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih
cestah (Uradni list RS, št. 92/05), pri čemer se šteje, da je javna korist
za razlastitev nepremičnin ugotovljena, če so izpolnjeni pogoji iz drugega
stavka 25. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona, sestavina zahteve
za razlastitev pa je tudi listina iz četrtega odstavka 4. člena tega
zakona. Sklep iz drugega odstavka 4. člena tega zakona se za cesto iz
prejšnjega stavka sprejme v 30 dneh po vpisu lastninske pravice Republike
Slovenije ali občine v zemljiško knjigo.
141. člen
(izobrazba, pridobljena po
dosedanjih študijskih programih)
(1) Raven izobrazbe, pridobljena po dosedanjih študijskih
programih za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, ustreza ravni izobrazbe iz
prve alineje tretjega odstavka 94. člena, prve alineje prvega odstavka
104. člena in prve alineje prvega odstavka 130. člena tega zakona.
(2) Raven izobrazbe, pridobljena po dosedanjih študijskih
programih za pridobitev univerzitetne izobrazbe, ustreza ravni izobrazbe,
pridobljeni po študijskih programih druge stopnje iz druge alineje prvega
odstavka 130. člena tega zakona.
142. člen
(delovanje tehničnih
odborov)
Tehnični odbori, ki jih je direkcija imenovala na podlagi
drugega odstavka 10. člena Zakona o cestah (Uradni list RS,
št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15, 10/18 in 123/21 – ZPrCP-F)
nadaljujejo svoje delo v skladu s tem zakonom do poteka njihovega imenovanja.
143. člen
(odstranjevanje
poškodovanih in pokvarjenih vozil na avtocestah in hitrih cestah)
Upravljavec avtoceste oziroma hitre ceste uskladi
odstranjevanje poškodovanih in pokvarjenih vozil v skladu s 7. členom tega
zakona najpozneje v enem letu od uveljavitve tega zakona.
144. člen
(družba za opravljanje
nalog organiziranja, koordiniranja in vodenja priprave tehničnih specifikacij)
Na dan uveljavitve tega zakona je družba iz drugega odstavka
13. člena tega zakona družba DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj
infrastrukture, d. o. o. Ta družba mora ves čas zagotavljati pogoje za
notranjega izvajalca za Republiko Slovenijo in njene organe v skladu z zakonom,
ki ureja javno naročanje.
145. člen
(veljavnost pooblastil
organizacij za usposabljanje spremljevalcev izrednih prevozov in delo komisije
za preizkus znanja spremljevalcev izrednih prevozov)
(1) Pooblastila, izdana organizacijam, ki izvajajo program
usposabljanja spremljevalcev izrednih prevozov, pred uveljavitvijo tega zakona,
ostanejo veljavna do poteka njihove veljavnosti.
(2) Komisija za preizkus znanja spremljevalcev izrednih
prevozov, ki je bila imenovana pred uveljavitvijo tega zakona, opravlja delo
komisije do poteka obdobja njenega imenovanja.
146. člen
(domneva izdanega soglasja
za cestni priključek)
Šteje se, da imajo cestni priključki iz 79. in
111. člena tega zakona, ki so bili zgrajeni pred 1. julijem 2011 in
od tega datuma obstajajo v okvirno enaki prometni obremenitvi, pridobljeno
soglasje upravljavca ceste, o čemer upravljavec ceste na zahtevo lastnika ali
imetnika pravice uporabe cestnega priključka izda potrdilo.
147. člen
(odstranitev objektov za
oglaševanje)
(1) Pravne ali fizične osebe, ki so lastniki ali imetniki
pravice uporabe objektov za oglaševanje, katerih postavitev oziroma uporaba je
v območju državne ceste prepovedana v skladu z 89. členom tega zakona,
odstranijo le-te najpozneje v enem letu od uveljavitve tega zakona.
(2) Če objekt za oglaševanje v roku iz prejšnjega odstavka ni
odstranjen, odredi pristojni inšpektor za ceste njegovo odstranitev na stroške
njegovega lastnika ali imetnika pravice uporabe. Če lastnika ali imetnika
pravice uporabe objekta za oglaševanje ni mogoče ugotoviti, se objekt za
oglaševanje odstrani na stroške lastnika ali imetnika pravice uporabe
zemljišča, na katerem je postavljen.
148. člen
(pošiljanje seznama
avtocest in primarnih cest Evropski komisiji)
(1) Ministrstvo, pristojno za promet, pošlje Evropski
komisiji seznam avtocest in primarnih cest, za katere se uporabljajo določbe
VIII. poglavja tega zakona o varnostnih zahtevah za cestno infrastrukturo.
(2) Seznam iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi ceste, za
katere se zaradi posebej utemeljenih razlogov, povezanih z obsegom povprečnega
letnega dnevnega prometa in posledicami prometnih nesreč, ne uporabljajo
določbe VIII. poglavja tega zakona o varnostnih zahtevah za cestno
infrastrukturo.
(3) Poleg cest iz prvega in drugega odstavka tega člena se na
seznam iz prvega odstavka tega člena vključijo tudi ceste, za katere vlada s
predpisom iz šestega odstavka 95. člena predpiše, da se uporabljajo
določbe VIII. poglavja tega zakona o varnostnih zahtevah za cestno infrastrukturo.
149. člen
(prvo ocenjevanje varnosti
v cestnem prometu za celotno omrežje)
Upravljavec cest iz 95. člena tega zakona izvede prvo
ocenjevanje varnosti v cestnem prometu za celotno omrežje v njegovem
upravljanju najpozneje do 31. decembra 2023.
150. člen
(metodologija za
razvrščanje cestnih odsekov v posamezno kategorijo glede na stopnjo njihove
varnosti)
Upravljavec cest iz 95. člena tega zakona pripravi
metodologijo za razvrščanje cestnih odsekov v posamezno kategorijo glede na
stopnjo njihove varnosti najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega
zakona.
151. člen
(strokovno usposabljanje
presojevalcev varnosti cest)
Strokovno usposabljanje presojevalcev varnosti cest, ki se bo
izvajalo po 17. decembru 2024, vključuje tudi vsebine, ki nanašajo na
ranljive udeležence v prometu in cestno infrastrukturo, ki jo uporabljajo.
152. člen
(izbira presojevalca
varnosti cest)
(1) Postopek izbire presojevalca varnosti cest, ki ga javna
agencija do uveljavitve tega zakona še ni zaključila, se ustavi in izvede v
skladu s 105. členom tega zakona.
(2) Če naročnik presoje varnosti cest in presojevalec
varnosti cest, ki ga je javna agencija izbrala po dosedanjih predpisih, nista
sklenila pogodbe o izvedbi presoje varnosti cest do uveljavitve tega zakona, se
izbira presojevalca varnosti cest izvede v skladu s 105. členom tega
zakona.
153. člen
(prvo poročanje o
razvrstitvi celotnega cestnega omrežja)
Ministrstvo, pristojno za promet, pošlje Evropski komisiji
prvo poročilo o razvrstitvi celotnega cestnega omrežja iz 95. člena tega
zakona glede na oceno varnosti v cestnem prometu, ki je bila izdelana v skladu
z 99. členom tega zakona najpozneje do 31. oktobra 2025.
154. člen
(rok za izdajo podzakonskih
predpisov)
(1) Minister, pristojen za promet, izda predpise iz sedmega
in osmega odstavka 12. člena, osmega odstavka 13. člena, drugega
odstavka 19. člena, enajstega odstavka 21. člena, šestega odstavka
23. člena, štirinajstega odstavka 39. člena, šestega odstavka
41. člena, štirinajstega odstavka 43. člena, petega odstavka
48. člena, sedmega odstavka 50. člena, šestega odstavka
51. člena, tretjega odstavka 57. člena, četrtega in petega odstavka
75. člena, devetega odstavka 104. člena in šestega odstavka
117. člena tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Vlada izda predpise iz petega odstavka 34. člena,
desetega odstavka 39. člena, petega odstavka 49. člena in drugega
odstavka 91. člena tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega
zakona.
155. člen
(rok za uskladitev
občinskih predpisov)
Občine uskladijo svoje predpise z določbami tega zakona
najpozneje v šestih mesecih od njegove uveljavitve.
156. člen
(veljavnost in uporaba
predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o
cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15,
10/18 in 123/21 – ZPrCP-F).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek še naprej velja
19. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (Uradni
list RS, št. 92/05).
(3) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati
naslednji predpisi, ki se uporabljajo do uveljavitve predpisov, izdanih na
podlagi tega zakona:
-
Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe vzdrževanja državnih
cest (Uradni list RS, št. 116/21);
-
Uredba o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 102/12,
35/15, 38/15, 78/15, 21/16, 52/16, 64/16, 41/17, 63/17, 78/19, 89/20, 163/21 in
20/22);
-
Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (Uradni
list RS, št. 99/15, 46/17, 59/18, 63/19 in 150/21);
-
Pravilnik o zaporah na cestah (Uradni list RS, št. 4/16);
-
Pravilnik o rednem vzdrževanju javnih cest (Uradni list RS,
št. 38/16);
-
Pravilnik o kolesarskih povezavah (Uradni list RS, št. 29/18 in
65/19);
-
Pravilnik o kolesarskih površinah (Uradni list RS, št. 36/18);
-
Pravilnik o pripravi in izdajanju tehničnih specifikacij za cestno in
železniško infrastrukturo (Uradni list RS, št. 48/18);
-
Pravilnik o preverjanju varnosti cestne infrastrukture in usposabljanju
presojevalcev varnosti cest (Uradni list RS, št. 50/11, 4/17, 20/17 in
123/20);
-
Pravilnik o usposabljanju za spremljevalce izrednih prevozov (Uradni
list RS, št. 29/18);
-
Pravilnik o obliki, pogojih in načinu uporabe posebnih svetlobnih znakov
vozil za izredne prevoze (Uradni list RS, št. 79/11);
-
Pravilnik o avtobusnih postajališčih (Uradni list RS, št. 106/11 in
36/18);
-
Pravilnik o metodologiji za določitev potrebnih ukrepov in delitev
stroškov zaradi prekomerne prometne obremenitve javnih cest s tovornimi vozili
(Uradni list RS, št. 7/12);
-
Pravilnik za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del
v javno korist na javnih cestah (Uradni list RS, št. 7/12);
-
Odredba o seznamu potrjenih tehničnih specifikacij za javne ceste
(Uradni list RS, št. 8/12, 42/12 in 99/15).
(4) Z dnem uveljavitve tega zakona se do uveljavitve
predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, uporabljajo naslednji predpisi:
-
Uredba o tehničnih normativih in pogojih za projektiranje cestnih
predorov v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 48/06, 54/09 in 109/10
– ZCes-1);
-
Uredba o povračilu za izredne cestne prevoze (Uradni list RS,
št. 89/08 in 109/10 – ZCes-1);
-
Uredba o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS,
št. 49/97, 113/09 in 109/10 – ZCes-1);
-
Pravilnik o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06,
109/10 – ZCes-1 in 36/18);
-
Pravilnik o cestnih priključkih na javne ceste (Uradni list RS,
št. 86/09 in 109/10 – ZCes-1);
-
Pravilnik o pogojih in načinu opravljanja izrednih prevozov po javnih
cestah ter o tranzitnih smereh za izredne prevoze v Republiki Sloveniji (Uradni
list RS, št. 4/08, 36/08, 110/09, 48/10 in 109/10 – ZCes-1);
-
Pravilnik o načinu označevanja javnih cest in o evidencah o javnih
cestah in objektih na njih (Uradni list RS, št. 49/97, 2/04 in 109/10 –
ZCes-1);
-
Pravilnik o omejitvi uporabe državnih cest za promet tovornih vozil,
katerih največja dovoljena masa presega 7,5 ton (Uradni list RS,
št. 102/06 in 109/10 – ZCes-1);
-
Odredba o obvezni uporabi tehnične specifikacije za javne ceste, ki
določa naprave in ukrepe za umirjanje prometa na cestah (Uradni list RS,
št. 118/00, 109/10 – ZCes-1 in 99/15);
-
Navodilo o označitvi in zavarovanju vozil, ustavljenih na avtocestah in
hitrih cestah ob izločanju (Uradni list RS, št. 91/09 in 109/10 – ZCes-1).
(5) Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha uporabljati
Pravilnik o omejitvah uporabe državnih cest, katerih trajanje je daljše od
enega leta (Uradni list RS, št. 84/07, 109/10 – ZCes-1 in 24/16).
157. člen
(plačilo odškodnine
upravljavcu ceste zaradi čezmerne obremenitve javne ceste)
Določbi tretjega in četrtega odstavka 34. člena tega
zakona se začneta uporabljati 1. januarja 2023.
158. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenskem
državnem holdingu – ZSDH-1A (Uradni list RS, št. 140/22) vsebuje naslednjo končno določbo:
»29. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, razen drugega odstavka 5. člena tega zakona, ki
začne veljati z dnem prenehanja uporabe Zakona o ukrepih Republike Slovenije za
krepitev stabilnosti bank (Uradni list RS, št. 105/12, 63/13 – ZS-K, 23/14
– ZDIJZ-C, 104/15, 26/17 – ORZUKSB33, 27/17 – popr. in 174/20 – ZIPRS2122).«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestah
– ZCes-2A (Uradni list RS, št. 29/23) spreminja 143. člen zakona tako,
da se glasi:
»143. člen
(odstranjevanje
poškodovanih in pokvarjenih vozil na avtocestah in hitrih cestah)
Upravljavec avtoceste oziroma hitre ceste uskladi
odstranjevanje poškodovanih in pokvarjenih vozil nad 3.500 kg največje
dovoljene mase, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila, v
skladu s 7. členom tega zakona najpozneje v enem letu od uveljavitve tega
zakona.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
3. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.