Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o interventnih ukrepih za
omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 obsega:
-
Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije
COVID-19 – ZIUOPDVE (Uradni list RS, št. 175/20 z dne 27. 11. 2020),
-
Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala
epidemije COVID-19 – ZIUPOPDVE (Uradni list RS, št. 203/20 z dne 30. 12. 2020),
-
Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 – ZDUOP (Uradni
list RS, št. 15/21 z dne 4. 2. 2021),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem
zavarovanju – ZZVZZ-O (Uradni list RS, št. 51/21 z dne 2. 4. 2021),
-
Odločbo o razveljavitvi 52. člena Zakona o interventnih ukrepih za
omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 v zvezi z 38. členom
Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS,
št. 57/21 z dne 12. 4. 2021),
-
Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi
posledic epidemije COVID-19 – ZIUPGT (Uradni list RS, št. 112/21 z dne 13. 7.
2021).
ZAKON
O INTERVENTNIH UKREPIH ZA OMILITEV POSLEDIC DRUGEGA VALA
EPIDEMIJE COVID-19 (ZIUOPDVE)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 5)
PRVI DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) S tem zakonom se zaradi omilitve posledic drugega vala
epidemije nalezljive bolezni COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: COVID-19)
spreminjajo in dopolnjujejo določbe:
1.
Zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev
posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 61/20 in 152/20 – ZZUOOP),
2.
Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19
(Uradni list RS, št. 152/20),
3.
Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije
COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20 in 152/20 – ZZUOOP),
4.
Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in
omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št.
49/20, 61/20 in 152/20 – ZZUOOP),
5.
Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list
RS, št. 65/00, 47/15, 31/18 in 152/20 – ZZUOOP),
6.
Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list
RS, št. 75/16),
7.
Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno
prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13),
8.
Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno
prečiščeno besedilo, 49/20 – ZIUZEOP in 142/20) in
9.
Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno
besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl.
US in 73/19 – odl. US).
(2) S tem zakonom se zaradi omilitve posledic drugega vala
epidemije COVID-19 odstopa od določb naslednjih zakonov:
1.
Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev
(Uradni list RS, št. 36/20 in 49/20 – ZIUZEOP),
2.
Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021
(Uradni list RS, št. 75/19, 61/20 – ZDLGPE in 133/20),
3.
Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF,
21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17 in 75/19),
4.
Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št.
62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13,
14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 –
ZUPŠ, 75/17, 77/18 in 47/19),
5.
Zakona o vrednotenju in priznavanju izobraževanja (Uradni list RS, št.
87/11, 97/11 – popr. in 109/12),
6.
Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10,
40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18 in 73/18),
7.
Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno
prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13),
8.
Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno
prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15, 77/18, 59/19 in
72/19),
9.
Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno
besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 –
ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19 in
145/20 – odl. US),
10.
Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno
prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15,
15/17 in 22/19 – ZPosS),
11.
Zakona o zadrugah (Uradni list RS, št. 97/09 – uradno prečiščeno
besedilo),
12.
Zakona o notariatu (Uradni list RS, št. 2/07 – uradno prečiščeno
besedilo, 33/07 – ZSReg-B, 45/08 in 91/13),
13.
Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno
prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF),
14.
Zakona o računovodstvu ((Uradni list RS, št. 23/99, 30/02 – ZJF-C in
114/06 – ZUE),
15.
Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno
besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl.
US in 73/19 – odl. US),
16.
Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno
besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20 in 91/20),
17.
Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno
prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 8/16 – odl. US, 64/16 – odl. US, 65/16 –
odl. US, 66/17 – ORZKP153,154, 22/19, 55/20 – odl. US in 89/20 – odl. US),
18.
Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 –
ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17 in 22/18),
19.
Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti
(Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18),
20.
Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08 in 55/17),
21.
Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno
besedilo, 65/20 in 158/20 – ZURE),
22.
Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list
RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10
– ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 –
ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ,
64/17 – ZZDej-K in 36/19),
23.
Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in Zakona o
kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo,
58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D in 79/17),
24.
Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18),
25.
Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr.,
47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19),
26.
Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19
(Uradni list RS, št. 152/20) in
27.
Zakona o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/07, 46/10 – odl. US,
40/12 – ZUJF in 100/13).
(3) S tem zakonom se določajo tudi začasni ukrepi za omilitev
in odpravo posledic COVID-19 na področju gospodarstva, vzgoje in izobraževanja,
visokega šolstva, raziskovalne dejavnosti in športa, organizacije skupščin in
zborov članstva, kmetijstva, gozdarstva in prehrane, javnega sektorja, zaščite,
reševanja in pomoči ter okolja.
DRUGI DEL
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONOV
1. Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za
omilitev posledic epidemije COVID-19
2. člen
V Zakonu o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za
omilitev posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 61/20 in 152/20 –
ZZUOOP) se v 5. členu v drugem odstavku besedilo »10 % prihodkov od prodaje v
letu 2019 in ne sme presegati višine zneska stroškov dela za leto 2019«
nadomesti z besedilom »25 % prihodkov od prodaje v letu 2019 ali dvojni znesek
stroškov dela za leto 2019«.
V četrtem odstavku se v točki e) besedilo »na dan vložitve
vloge« nadomesti z besedilom »na zadnji dan v mesecu pred vložitvijo vloge«,
točka f) se črta.
3. člen
V 9. členu se v drugem odstavku beseda »in« nadomesti z
besedo »ali«.
4. člen
V 10. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Banka SID banki za primer unovčenja poroštva posreduje
pisno ali elektronsko zahtevo za izpolnitev poroštvene obveznosti Republike
Slovenije najpozneje v šestih mesecih od nastopa dogodka neplačila ali
neporavnave dospele obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je zavarovana s
poroštvom Republike Slovenije. Republika Slovenija poroštveno obveznost izpolni
najpozneje v 15 delovnih dneh od prejema formalno popolne zahteve za njeno
izpolnitev, iz katere je razvidno, da je na strani kreditojemalca nastopil
dogodek neplačila ali da kreditojemalec ni poravnal dospele obveznosti iz
kreditne pogodbe, ki je zavarovana s poroštvom Republike Slovenije.«.
2. Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic
COVID-19
5. člen
V Zakonu o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic
COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20) se v 15. členu 5. točka črta.
Dosedanje 6., 7., 8. in 9. točka postanejo 5., 6., 7. in 8.
točka.
6. člen
Za 15. členom se doda nov 15.a člen, ki se glasi:
»15.a člen
Ne glede na določbo 46.a člena ZNB nadzor nad izvajanjem
ukrepa iz 39. člena ZNB, pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora iz svoje
pristojnosti oziroma nalog in pooblastil Policije, poleg Zdravstvenega
inšpektorata Republike Slovenije opravljajo tudi:
-
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,
-
Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in
ribištvo,
-
Tržni inšpektorat Republike Slovenije,
-
Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo,
-
Inšpektorat Republike Slovenije za delo,
-
Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport,
-
Inšpektorat za javni sektor,
-
Urad Republike Slovenije za kemikalije in
-
Policija.«.
7. člen
V 17. členu se v prvem odstavku za besedilom »15.« doda
besedilo »in 15.a«.
V drugem odstavku se besedilo »2. in 3. točke« nadomesti z
besedilom »2., 3. in 4. točke«.
8. člen
V 36. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Izbrani ponudnik sklene pogodbo za izboljševanje
dostopnosti do zdravstvenih storitev z ministrstvom, pristojnim za zdravje,
oziroma, če se dodatna sredstva zagotovijo iz dopolnilnega zdravstvenega
zavarovanja, tudi z zavarovalnicami, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno
zavarovanje.«.
9. člen
V 38. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(5) V sezoni 2020/2021 se stroški prostovoljnega cepljenja
proti sezonski gripi za zavarovane osebe obveznega zdravstvenega zavarovanja
krijejo iz proračuna Republike Slovenije. Izvajalci, ki so pogodbeni partnerji
ZZZS, zahtevke za povračilo stroškov cepljenja, opravljena v preteklem mesecu,
posredujejo ZZZS do desetega dne v mesecu, na njihovi podlagi pa ZZZS posreduje
do 15. dne v mesecu zahtevek ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ki izvrši
plačilo zahtevka ZZZS naslednji dan po njegovem prejemu. ZZZS izvajalcem izvede
povračilo stroškov cepljenja v 15 dneh od prejema sredstev ministrstva,
pristojnega za zdravje. Zahtevki izvajalcev za povračilo stroškov cepljenja, ki
niso posredovani ZZZS do desetega dne v mesecu za cepljenja, opravljena v
preteklem mesecu, se vključijo v naslednji zahtevek ZZZS. Izvajalci, ki niso
pogodbeni partnerji ZZZS, posredujejo zahtevke za povračilo stroškov cepljenja,
opravljena v preteklem mesecu, do desetega dne v mesecu ministrstvu,
pristojnemu za zdravje, ki plačilo izvrši do 25. dne v mesecu. Za zahtevke
izvajalcev za povračilo stroškov cepljenja, ki niso posredovani do desetega dne
v mesecu, se povračilo izvrši skupaj z naslednjim povračilom stroškov. Začetek
sezone 2020/2021 predstavlja 1. september 2020, konec sezone pa je vezan na
veljavnost tega ukrepa. Cena cepljenja je enotna za vse izvajalce in jo s
sklepom določi minister, pristojen za zdravje. Drugi, tretji in četrti stavek
tega odstavka se smiselno uporabljajo za plačilo stroškov cepiva.«.
10. člen
V 41. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko mikrobiološke
preiskave na virus SARS-CoV-2 neposredno pri pacientu opravljajo tudi izvajalci
zdravstvene dejavnosti, ki jih s sklepom določi minister, pristojen za zdravje.
Izvajalci zdravstvene dejavnosti rezultate testov v obliki, ki jo določi NIJZ,
posredujejo v Centralni register podatkov o pacientih. Navedeni izvajalci lahko
uporabljajo le teste, ki jih predhodno odobri strokovna skupina infektologov in
mikrobiologov, ki jo imenuje minister, pristojen za zdravje.«.
11. člen
V 43. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Utemeljenost nastanitve presoja izbrani osebni zdravnik,
lečeči zdravnik, epidemiolog ali v primeru prehoda državne meje ali notranje
meje Policija na meji.«.
12. člen
V 46. členu se za besedilom člena, ki se označi kot prvi
odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Zaledni sistem aplikacije se lahko povezuje s centralnim
sistemom, ki ga zagotavlja Evropska komisija z namenom povezave zalednih
sistemov držav članic Evropske unije, ki jih za enake namene zagotavljajo
države članice Evropske unije.«.
13. člen
V 47. členu se v prvem odstavku prva in druga alineja
spremenita tako, da se glasita:
»– obveščanje uporabnikov mobilne aplikacije, da so bili v
upoštevnem stiku z drugim uporabnikom ene izmed mobilnih aplikacij Evropske
unije, ki je bil pozitiven na virus SARS-CoV-2;
– obveščanje uporabnikov drugih mobilnih aplikacij držav
članic Evropske unije, da so bili v upoštevnem stiku z drugim uporabnikom teh
mobilnih aplikacij, ki je bil pozitiven na virus SARS-CoV-2 (v nadaljnjem
besedilu: druge mobilne aplikacije).«.
14. člen
V 48. členu se v prvem odstavku za besedo »aplikacije« doda
besedilo »in drugih mobilnih aplikacij«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Mobilna aplikacija lahko omogoča pridobivanje rezultatov
testiranja na virus SARS-CoV-2 iz zalednega sistema aplikacije. Rezultat
testiranja se v zaledni sistem aplikacije sporoči na željo uporabnika
aplikacije, ki je zaprosil za posebno identifikacijsko kodo.«.
15. člen
49. člen se spremeni tako, da se glasi:
»49. člen
(1) Uporabnik mobilne aplikacije, ki je pozitiven na virus
SARS-CoV-2 in želi to sporočiti drugim uporabnikom mobilne aplikacije ali
drugih mobilnih aplikacij, s katerimi je bil v stiku, v mobilno aplikacijo
vnese naključno dodeljeno potrditveno kodo. Na podlagi vnesene kode mobilna
aplikacija na centralni strežnik prenese naključno dodeljene dnevne ključe
posameznega uporabnika za zadnjih 14 dni. Naključno dodeljena potrditvena koda
za sporočanje okuženosti je enkratna, veljavna tri ure, in se ne hrani, se pa
za namene njene uporabe preračuna v zgoščeno vrednost.
(2) Centralni strežnik iz prejšnjega odstavka je v skupnem
upravljanju ministrstva, pristojnega za javno upravo, in NIJZ ter služi prenosu
informacij o naključno dodeljenih dnevnih ključih uporabnikov mobilnih
aplikacij, ki so bili pozitivni na virus SARS-CoV-2 in so se strinjali s tem
prenosom na telefone drugih uporabnikov mobilnih aplikacij.
(3) Centralni strežnik iz prvega odstavka izmenjuje podatke o
dodeljenih dnevnih ključih uporabnikov mobilne aplikacije, ki so bili pozitivni
na virus SARS-CoV-2, z drugimi primerljivimi prostovoljnimi aplikacijami za
obveščanje o stikih z okuženimi znotraj Evropske unije. Izmenjava dnevnih
ključev uporabnikov mobilnih aplikacij, ki so bili pozitivni na virus
SARS-CoV-2, se izvaja med mobilnimi aplikacijami, ki delujejo v državah
Evropske unije in so po nadzorovanem postopku vključene v sistem za izmenjavo
dnevnih ključev, ki ga upravlja Evropska komisija.«.
16. člen
V 51. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za namen delovanja mobilne aplikacije se naključno
dodeljeni dnevni ključi tvorijo v operacijskem sistemu pametne mobilne naprave
in se na 15 minut spreminjajo v oddajno kodo. Ta se posreduje drugim
uporabnikom mobilnih aplikacij. Skupna upravljavca aplikacije iz 53. člena tega
zakona te podatke obdelujeta izključno tako, da uporabnikom ponujata mobilno
aplikacijo, s podatki pa ne razpolagata.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se
glasi:
»(4) Za namen delovanja vseh mobilnih aplikacij se na
evropskem centralnem strežniku hranijo naključno dodeljeni dnevni ključi, ki
jih posredujejo državni centralni strežniki. Državni centralni strežniki
prevzemajo vse okužene ključe iz evropskega centralnega strežnika.«.
17. člen
V 52. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Naključno dodeljeni dnevni ključi se na centralnem
strežniku hranijo 14 dni in na evropskem centralnem strežniku v skladu s
pravili upravljavca.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se
glasi:
»(4) Rezultati testiranja se skupaj z zgoščeno vrednostjo
posebne identifikacijske kode na centralnem strežniku hranijo 14 dni.«.
18. člen
V 56. členu se v prvem odstavku za besedo »zaposleni« doda
besedilo »v mreži javne zdravstvene službe in mreži javne službe na področju
socialnega varstva«.
V osmem odstavku se črtata vejica in besedilo »razen v času
razglašene epidemije.«.
19. člen
Za 56. členom se naslov 3. podpoglavja spremeni tako, da se
glasi:
»3. NADOMESTILO PLAČ DELAVCEM ZARADI ODREJENE KARANTENE ALI
NEMOŽNOSTI OPRAVLJANJA DELA ZARADI VIŠJE SILE ZARADI OBVEZNOSTI VARSTVA,
USTAVITVE JAVNEGA PREVOZA ALI ZAPRTJA MEJ«.
20. člen
Besedilo 57. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Delavec, ki zaradi karantene na domu v skladu s tem
zakonom ne more opravljati dela, je upravičen do nadomestila plače v skladu s
tem zakonom.
(2) Delavec, eden od staršev ali oseba, ki neguje in varuje
otroka na podlagi veljavnega izvršilnega naslova v skladu s predpisi, ki
urejajo družinska razmerja, ali skrbnik, ki svojega varovanca dejansko neguje
in varuje, in ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica
obveznosti varstva otroka zaradi karantene na domu ali druge zunanje objektivne
okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca, šole ali socialno varstvene storitve
vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, ki ni v
institucionalnem varstvu (v nadaljnjem besedilu: višja sila zaradi obveznosti
varstva), ali na delo ne more priti zaradi nemožnosti prihoda na delo zaradi
ustavitve javnega prevoza (v nadaljnjem besedilu: višja sila zaradi ustavitve
javnega prevoza) ali zaprtja mej s sosednjimi državami (v nadaljnjem besedilu:
višja sila zaradi zaprtja mej), je upravičen do nadomestila plače v skladu s
tem zakonom.
(3) V okvir obveznosti varstva zaradi višje sile zaradi
karantene na domu ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti
obiskovanja vrtca ali šole se šteje otroke do vključno 5. razreda osnovne šole,
otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim
programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami
ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.
(4) Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca,
ki zaradi karantene na domu ne more opravljati dela, lahko uveljavlja
delodajalec v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, če izjavi, da ne
more organizirati dela na domu za delavca, ki je bil v karanteni na domu.
(5) Delodajalec lahko uveljavlja pravico do povračila
izplačanih nadomestil plače delavca, ki ne more opravljati dela zaradi višje
sile zaradi obveznosti varstva otroka in zaradi nezmožnosti prihoda na delo
zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami.
(6) Ne glede na določbe šestega odstavka 137. člena ZDR-1 ima
delavec v času, ko zaradi višje sile iz prejšnjega odstavka, ne opravlja dela,
pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja
delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz
poslovnega razloga.«.
21. člen
Besedilo 58. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Če je delavec napoten v karanteno na domu, prejema
nadomestilo plače iz tega razloga za obdobje, za katero je bil v karanteni na
domu.
(2) Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile
zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali
višje sile zaradi zaprtja mej, prejema nadomestilo plače za obdobje, za katero
je bil otrok v karanteni na domu oziroma dokler so podane okoliščine višje
sile, ki upravičujejo delavčevo odsotnost.
22. člen
Besedilo 59. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Delavec, ki se odpravi v državo, ki je na zelenem ali
oranžnem seznamu, in je ob povratku ob prehodu meje v Republiki Sloveniji
napoten v karanteno na domu zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za
okužbo, in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o
zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico
do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna
razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega
razloga.
(2) Delavec, ki je bil v karanteni na domu v skladu s tem
zakonom po stiku ali sumu stika z okuženo osebo in zaradi tega ne more
opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj
ne more organizirati dela, pri čemer do stika ni prišlo med opravljanjem dela
za delodajalca, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z
zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja
dela iz poslovnega razloga.
(3) Delavec, ki je bil v karanteni na domu v skladu s tem
zakonom po stiku z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca in
zato ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi,
delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do
nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal.
(4) Javni uslužbenec, ki je bil napoten v karanteno na domu
zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo zaradi izvajanja nalog
delodajalca v tujini ali zaradi napotitve ali premestitve javnega uslužbenca na
delo v tujino, zaradi česar ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno
pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu,
ima pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal.
(5) Delavec, ki je bil napoten v karanteno na domu zaradi
prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo zaradi odhoda v državo, ki je
na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plače v času karantene na domu,
razen v primeru odhoda zaradi naslednjih osebnih okoliščin:
-
smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca
ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
-
smrti staršev (oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša,
posvojitelj),
-
rojstva otroka,
-
vabila na sodišče.
Delavec je v tem primeru upravičen do nadomestila plače v
višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer višje
sile. Delavec mora delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom predložiti pisno
izjavo, iz katere izhaja, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi predhodno
naštetih osebnih okoliščin.
(6) Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile
zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali
višje sile zaradi zaprtja mej, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot
je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti
zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
(7) Delavec, ki je v karanteni na domu, mora najpozneje v 24
urah obvestiti delodajalca, da je v karanteni, in o razlogih za karanteno na
domu.
(8) Delavec, ki je bil v karanteni na domu, mora najpozneje v
treh delovnih dneh od prejema potrdila o napotitvi v karanteno na domu iz
petega odstavka 10. člena tega zakona to posredovati delodajalcu.
(9) Delavec mora v primeru odsotnosti z dela zaradi višje
sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali
višje sile zaradi zaprtja mej najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka tega
razloga o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile, obvestiti
delodajalca.«.
23. člen
Besedilo 60. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Če je delavec v karanteni na domu upravičen do
odsotnosti z dela ali v času karantene na domu pridobi pravico do odsotnosti z
dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu
ali druge upravičene odsotnosti, ter do ustreznega nadomestila plače ali
plačila prispevkov, se nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času ne
izplačuje.
(2) Če je delavec ob napotitvi v karanteno na domu ali med
trajanjem karantene na domu uveljavil oziroma je upravičen do dela s krajšim
delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem
in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na
podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se
nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času izplačuje v sorazmernem delu,
delavec pa zadrži pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih
zavarovanj po navedenih predpisih, kot da bi delal.«.
24. člen
Besedilo 61. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih
nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike
Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: ZRSZ) v osmih dneh od
uveljavitve tega zakona, ko delodajalec uveljavlja pravico do povračila
izplačanih nadomestil plače za čas pred uveljavitvijo tega zakona oziroma v
osmih dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi karantene na domu ali
odsotnosti z dela delavca zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje
sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej. Vlogo
v roku iz prejšnjega stavka za vse primere karantene na domu lahko vloži do 31.
decembra 2020.
(2) V primeru uveljavljanja povračila nadomestila plače
zaradi karantene delavca na domu delodajalec vlogi iz prejšnjega odstavka
priloži kopijo potrdila o napotitvi v karanteno na domu in izjavo, iz katere
izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu, v primeru karantene
na domu iz petega odstavka 57. člena tega zakona pa tudi izjavo delavca o
obstoju osebnih okoliščin.
(3) V primeru uveljavljanja povračila nadomestila plače, ko
delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva,
višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej,
delodajalec vlogi iz prvega odstavka tega člena priloži izjavo delavca o
obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.
(4) ZRSZ odloči o vlogi po določbah zakona, ki ureja splošni
upravni postopek.
(5) Na podlagi odločbe o priznanju pravice do povračila
izplačanih nadomestil plač, sklene ZRSZ z delodajalcem pogodbo o povračilu
izplačanih nadomestil plače, v kateri se določijo medsebojna razmerja,
obveznosti in odgovornosti.
(6) Pogodba o povračilu izplačanih nadomestil plače mora
zlasti vsebovati predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način izračuna
povračila nadomestil plače, višino povračila nadomestil plače, vsebino
zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih prilog, razloge za
zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev,
spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev pogodbe ter nadzor nad njenim
izvajanjem.
(7) Pravice do ukrepov nadomestila plač delavcev zaradi
odrejene karantene ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi
obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile
zaradi zaprtja mej, lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji,
razen:
-
neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma
proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019
višji od 70 odstotkov,
-
delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada
v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in je imel na dan 13. marca
2020 več kot deset zaposlenih,
-
tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije,
predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije
Evropske unije v Republiki Sloveniji.«.
25. člen
Besedilo 62. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi karantene
na domu ali višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve
javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej ne morejo opravljati dela,
Republika Slovenija povrne v celoti.
(2) Povračilo nadomestila plače v primerih iz prejšnjega
odstavka, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni
delodajalca, se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v
celoti, zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem
zakonu.
(3) Delodajalcu pripada povračilo izplačanih nadomestil plače
zaradi karantene na domu ali višje sile, ki je posledica obveznosti varstva,
višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej,
za dejansko mesečno ali tedensko obveznost, za praznične in druge dela proste
dni, določene z zakonom.
(4) ZRSZ delodajalcu ne poravna obračunanih nadomestil plače,
če jih ta ni izplačal delavcem, ki so bili do njih upravičeni.«.
26. člen
Besedilo 63. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil
plače, v skladu s prejšnjim členom, mora delodajalec delavcem izplačevati neto
nadomestila plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna zavarovanja.
(2) Če delodajalec ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom,
mora prejeta sredstva v celoti vrniti.«.
27. člen
Besedilo 64. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače
delavcem, ki zaradi karantene na domu v skladu s tem zakonom, ne more
opravljati dela, lahko uveljavi delodajalec za izplačano nadomestilo plače od
1. oktobra 2020. Na podlagi vloge, ki je vložena na podlagi ZIUPDV, je
delodajalec upravičen do povračila izplačanih nadomestil plače tudi za obdobje
od 1. oktobra 2020 dalje, če obdobje karantene delavca na domu traja po tem
datumu.
(2) Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače
delavcem, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti
varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi
zaprtja mej, lahko uveljavi delodajalec za izplačano nadomestilo plače od 1.
septembra 2020.
(3) Pravice in obveznosti delavca, ki zaradi karantene na
domu v skladu s tem zakonom ne more opravljati dela, določene s tem
podpoglavjem, veljajo od 1. oktobra 2020.
(4) Pravice in obveznosti delavca, ki ne more opravljati dela
zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve
javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, določene s tem podpoglavjem,
veljajo od 1. septembra 2020.
(5) Upravičenost do povračila nadomestil plače delavcev ter
pravice in obveznosti delavcev, ki zaradi karantene na domu ali višje sile
zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali
višje sile zaradi zaprtja mej, ne morejo opravljati dela, traja najdlje do 31.
decembra 2020.
(6) Vlada lahko ukrep povračila nadomestil plače zaradi
karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi
obveznosti varstva s sklepom podaljša za obdobje šestih mesecev. Sklep o
podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
28. člen
Besedilo 65. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Sredstva za povračilo nadomestil plače se zagotavljajo v
proračunu Republike Slovenije ali iz sredstev, pridobljenih iz proračuna
Evropske unije.«.
29. člen
Besedilo 66. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Delodajalec, ki uveljavi povračilo nadomestil plače,
mora ZRSZ omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem
pogodbenih obveznosti. V primeru nadzora na kraju samem mora ZRSZ omogočiti
vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem tega
zakona.
(2) Za potrebe izplačevanja povračil nadomestil plače in
izvajanja nadzora, ima ZRSZ pravico brezplačno pridobivati podatke o delavcih,
ki so v karanteni na domu ali ne morejo opravljati dela zaradi višje sile
zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali
višje sile zaradi zaprtja mej, iz zbirk podatkov od ZZZS, Zavoda za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje Slovenije, upravljavca Centralnega registra
prebivalstva ter Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu:
FURS), in sicer:
-
osebno ime,
-
EMŠO,
-
zavarovalno podlago ter
-
podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih.
(3) Za namen izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem pogodbenih
obveznosti delodajalca ima ZRSZ pravico tudi neposredno od delodajalca
pridobivati dokazila in listine, iz katerih je razviden način uveljavljanja
pravic po tem zakonu, na katerih mora delodajalec prekriti oziroma iz katerih
mora izločiti tiste dele listin, ki niso nujni za ugotovitev razloga prenehanja
zaposlitve in za vročitev takšne listine.
(4) Podatki, ki jih pridobi ZRSZ na podlagi tega zakona, se
ne smejo pošiljati tretjim osebam, hranijo pa se deset let po pridobitvi, razen
v anonimizirani obliki za raziskovalne namene.
(5) Po preteku roka hrambe iz prejšnjega odstavka se podatki
blokirajo in nadalje obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje
organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z
javnim arhivskim gradivom.
(6) Po blokiranju po prejšnjem odstavku se podatki iz
četrtega odstavka tega člena hranijo 30 let.«.
30. člen
V 68. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo
po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli
za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu
2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim
bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic
epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v
letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti
delodajalci, ki so bili registrirani najpozneje na dan 1. september 2020 in ki
se jim bodo povprečni mesečni dohodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic
epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v
letu 2020 do 31. avgusta 2020. Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih
poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na
podlagi ukrepa. Če vlogo vloži delodajalec, registriran po 1. septembru 2020,
ZRSZ vlogo s sklepom zavrže. Zoper sklep ni pritožbe.«.
31. člen
Besedilo 69. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Delodajalec iz prejšnjega člena lahko napoti posameznega
delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 31. januarja 2021.«.
32. člen
Besedilo 73. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače
iz 71. člena tega zakona s strani Republike Slovenije znaša 80 odstotkov
nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega
nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v zakonu, ki ureja trg dela. V
80 odstotkov nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno
nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je višina delnega
povračila izplačanega nadomestila plače iz 71. člena tega zakona s strani
Republike Slovenije, izplačane za mesec november 2020 do izteka upravičenosti,
omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji. Višina delnega
povračila izplačanega nadomestila plače iz 71. člena tega zakona s strani
Republike Slovenije ne sme presegati 80 odstotkov vrednosti izplačanega
nadomestila plače.
(3) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov lahko znaša
višina delnega povračila izplačanega nadomestila za plače iz 71. člena tega
zakona s strani Republike Slovenije, izplačane za mesec november 2020 do izteka
upravičenosti, 100 odstotkov za delodajalce, pri katerih skupni znesek javnih
sredstev, prejetih skladno s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za
ukrepe državnih pomoči v podpro gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I
z dne 20. 3. 2020, str. 1, sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020 str. 1,
sprememba UL C št. 164 z dne 13. 5. 2020, str. 3, sprememba UL V 2018 z dne 2.
7. 2020, str. 3 in sprememba UL C št. 340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1. (v
nadaljnjem besedilu tega člena: Sporočilo Komisije Začasni okvir za ukrepe
državnih pomoči), ni presegel 800.000 eurov na posamezno podjetje, pri čemer se
v maksimalno določen znesek všteva tudi pomoč, ki jo bo prejel do konca
upravičenosti po tem zakonu. Vsi navedeni zneski morajo biti izraženi kot bruto
zneski pred odbitkom davkov ali drugih dajatev. Višina delnega povračila
izplačanega nadomestila plače, izplačane za mesec november 2020 do izteka
upravičenosti, je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki
Sloveniji. V 100 odstotkov povračila nadomestila plače, ki ga krije Republika
Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna
zavarovanja (bruto I).
(4) Delodajalec vlogi za uveljavitev povračila izplačanega
nadomestila plače iz prejšnjega odstavka predloži izjavo, da iz naslova
državnih pomoči po interventnih zakonih ni oziroma ne bo presegel 800.000 eurov
na posamezno podjetje, za katero kazensko in materialno odgovarja. Delodajalec
se pri uveljavitvi pravice odloči, ali bo uveljavljal povračilo izplačanega
nadomestila plače v višini 100 odstotkov ali 80 odstotkov, in sicer pri oddaji
vloge preko ZRSZ.
(5) Delodajalec upravičenost delnega povračila izplačanega
nadomestila za plače iz 71. člena tega zakona s strani Republike Slovenije
dokazuje z dokazilom iz tretjega odstavka 74. člena tega zakona in izjavo iz
prejšnjega odstavka.
(6) Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik
proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež
prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 nižji od 70 odstotkov, lahko
uveljavlja povračilo izplačanega nadomestila plače le v višini deleža, ki je
enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.
(7) Ne glede na določbo prvega odstavka 78. člena tega zakona
se ukrep iz tretjega odstavka tega člena izvaja v skladu s točko 3.1 Sporočila
Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči.«.
33. člen
V 74. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih
nadomestil plače po tem zakonu z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri
ZRSZ v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. Vlogo je v
roku iz prejšnjega stavka mogoče vložiti najpozneje do 15. januarja 2021.«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) ZRSZ odloči o vlogi v 15 dneh od vložitve vloge s
sklepom. Zoper sklep ni pritožbe, možen pa je upravni spor.«.
34. člen
V 76. členu se na koncu šestega odstavka doda besedilo, ki se
glasi: »Delodajalec ne more uveljavljati nadomestila plače za čakanje na delo
doma za delavca v času teka odpovednega roka.«.
35. člen
V 81. členu se v prvem in drugem odstavku beseda
»financiranje« nadomesti z besedo »sofinanciranje«.
36. člen
83. člen se spremeni tako, da se glasi:
»83. člen
(zunanja nastanitev
uporabnikov, ki imajo potrjeno okužbo s COVID-19, kritje izpada prihodkov
zaradi nezasedenih kapacitet in kritje najema dodatnih prostorov)
(1) Izvajalec socialnovarstvene storitve iz prvega odstavka
82. člena tega zakona lahko uporabnika, ki ima potrjeno okužbo s COVID-19 in ne
potrebuje bolnišničnega zdravljenja, ter mu ne more zagotoviti namestitve v
rdeči coni v svojih prostorih, po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za
socialne zadeve, začasno namesti v zunanji namestitveni prostor. Izjemoma lahko
v dogovoru z epidemiologom v zunanji namestitveni prostor namesti tudi uporabnike,
pri katerih ne obstaja sum na COVID-19 oziroma nimajo potrjene okužbe s
COVID-19. Izjema je dopustna le, če je število uporabnikov s sumom na COVID-19
in uporabnikov s potrjeno okužbo na COVID-19 tako veliko, da je pri izvajalcu
mogoče organizirati zgolj sivo in rdečo cono.
(2) Izvajalcu iz prejšnjega odstavka se za obdobje od 1.
junija 2020 do 31. decembra 2021 iz proračuna Republike Slovenije povrnejo
stroški, ki so nastali zaradi namestitve uporabnikov v zunanji namestitveni
prostor. Izvajalcu se za obdobje od 1. junija 2020 do 31. decembra 2021 iz
proračuna Republike Slovenije povrne tudi razlika stroškov, ki so nastali med
priznanimi stroški zdravstvene nege, ki jih izvajalcu zagotavlja ZZZS ter
dejansko nastalimi stroški zdravstvene nege, ki so nastali zaradi premestitve v
dodatni prostor.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko tudi minister,
pristojen za socialne zadeve, začasno zagotovi dodatne prostore za izvajanje
institucionalnega varstva zaradi potrebe vzpostavitve rdeče cone, za obdobje do
31. decembra 2021. Sredstva se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
(4) Iz proračuna Republike Slovenije se za obdobje od 1.
junija 2020 do 31. decembra 2021 izvajalcem socialno varstvene storitve
institucionalnega varstva iz 50. in 51. člena ZSV krije izpad prihodkov v
višini cene oskrbe I v standardni dvoposteljni sobi s souporabo sanitarij za
vse nezasedene kapacitete, ki so prazne zaradi zagotavljanja ukrepa omejevanja
okužbe s COVID-19.
(5) Iz proračuna Republike Slovenije se za obdobje od 1.
junija 2020 do 31. decembra 2021 izvajalcem socialno varstvene storitve
institucionalnega varstva iz 52. in 54. člena ZSV krije izpad prihodkov v
višini cene za dvoposteljno sobo s souporabo sanitarij, ki je najnižja med
vsemi oblikovanimi cenami za kategorije oskrbe institucionalnega varstva
odraslih s posebnimi potrebami, za vse nezasedene kapacitete, ki so prazne
zaradi zagotavljanja ukrepa omejevanja okužbe s COVID-19.
(6) Zahtevki za izplačilo sredstev iz drugega, četrtega in
petega odstavka tega člena se z dokazili vložijo pri ministrstvu, pristojnem za
socialne zadeve. Način izstavitve zahtevkov in roke izplačil določi minister,
pristojen za socialne zadeve.«.
37. člen
V 101. členu se za besedilom člena, ki se označi kot prvi
odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se izvajalcem
zagotavljajo na podlagi metodologije, ki jo sprejme minister, pristojen za
področje vzgoje, izobraževanja in znanosti.«.
38. člen
V 114. členu se peti in šesti odstavek spremenita tako, da se
glasita:
»(5) Finančna pomoč iz tega člena se odobri v skladu s
Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo
gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1),
zadnjič spremenjenim s Četrto spremembo začasnega okvira za ukrepe državne
pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in spremembo Priloge k
Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o
delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št.
340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1).
(6) Upravičeno obdobje pomoči po tem členu je od 24. oktobra
2020 do 30. junija 2021, ko morajo biti izdane odločbe o odobritvi sredstev.«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Vlada predpiše podrobnejše pogoje za dodelitev finančne
pomoči iz tega člena.«.
39. člen
V 119. členu se v prvem odstavku na koncu pika nadomesti z
vejico in doda besedilo »od 1. oktobra do 31. decembra 2020 pa za vozila, s
katerimi niso opravljali prevozov.«.
V drugem odstavku se v drugem stavku za besedilom »in v maju
2020 deset dni« doda besedilo », v oktobru 2020 15 dni, v novembru 2020 15 dni
in v decembru 2020 15 dni«.
V petem odstavku se v prvem stavku črta besedilo »izplačil
nadomestil stroškov in«.
40. člen
V 120. členu se v prvem odstavku na koncu črta pika in doda
besedilo »in od 1. oktobra do 31. decembra, ker zaradi nedelovanja šolskih in
visokošolskih ustanov ter omejitev izvajanja prevozov zaradi COVID-19 beležijo
izpad prihodkov, ki ogroža delovanje gospodarske javne službe prevoza potnikov
v mestnem prometu.«.
V drugem odstavku se v drugem stavku za besedilom »in v maju
2020 10 dni« doda besedilo », v oktobru 2020 20 dni, v novembru 2020 25 dni in
v decembru 2020 20 dni«.
41. člen
V 121. členu se prvi stavek spremeni tako, da se glasi:
»Nadomestilo za izvajalce občasnega prevoza in izvajalce posebnega linijskega
prevoza iz 119. člena tega zakona se odobri v skladu s Sporočilom Komisije
Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu
COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s
Četrto spremembo začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo
gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in spremembo Priloge k Sporočilu Komisije
državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije
za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št. 340 I z dne 13. 10.
2020, str. 1).«.
42. člen
V 123. členu se v tretjem odstavku besedilo »do 31. decembra
2020 z možnostjo podaljšanja za največ tri mesece« nadomesti z besedilom »do
30. junija 2021 z možnostjo podaljšanja za največ šest mesecev. Sklep o
podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije«.
43. člen
V 126. členu se v prvem odstavku v tretji alineji pika
nadomesti z vejico in doda nova četrta alineja, ki se glasi:
»– odpusti delavca v obdobju prejemanja delnega povračila
nadomestila plače (šesti odstavek 76. člena).«.
3. Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo
posledic epidemije COVID-19
44. člen
V Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo
posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20 in 152/20 – ZZUOOP) se v
51. členu za besedilom člena, ki postane prvi odstavek, doda nov drugi
odstavek, ki se glasi:
»(2) Določbe tega člena se uporabljajo do 31. decembra
2021.«.
4. Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije
COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo
45. člen
V Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije
COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list
RS, št. 49/20, 61/20 in 152/20 – ZZUOOP) se v 77. členu tretji odstavek
spremeni tako, da se glasi:
»(3) Dolžnik iz prejšnjega odstavka naslovi na Ministrstvo za
gospodarski razvoj in tehnologijo vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne
ali druge pogodbe najpozneje v 12 mesecih po preklicu epidemije.«.
46. člen
V 81. členu se v drugem odstavku prvi stavek spremeni tako,
da se glasi: »Kreditojemalec naslovi na javni sklad vlogo za odlog plačila
obveznosti iz kreditne pogodbe najpozneje do 30. junija 2021.«.
5. Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva
47. člen
V Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva
(Uradni list RS, št. 65/00, 47/15, 31/18 in 152/20 – ZZUOOP) se v 14.b členu
tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Podatki iz prejšnjega odstavka se obdelujejo zato, da se
izvajalcem v Republiki Sloveniji in v tujini omogoči dostop do podatkov in
izmenjava podatkov za izvajanje zdravstvene oskrbe in mrliško pregledne službe
ter z namenom ažuriranja podatkov zdravstvene dokumentacije. Kontaktne podatke
pacienta iz CRPP lahko izvajalci in NIJZ uporabijo za obveščanje pacienta o
spremembah podatkov v CRPP in drugih zbirkah eZdravja, posredovanje ključev za
elektronsko identifikacijo pacienta, izvedbo stikov s pacientom pred načrtovano
zdravstveno storitvijo, posredovanje informacij in navodil v povezavi z
načrtovano zdravstveno storitvijo, vabilo pacienta na izvedbo zdravstvene
storitve, izvajanje zdravstvene storitve na daljavo ter spremljanje izkušenj
pacienta in izidov zdravstvene obravnave po izvedbi zdravstvene storitve, pri
čemer je treba upoštevati predpise s področja varstva osebnih podatkov glede
tehničnih ukrepov za zagotavljanje varnosti podatkov pri komunikaciji.«.
V četrtem odstavku se v 1. točki:
– podtočka k) spremeni tako, da se glasi:
»k) kontaktni podatki (na primer telefonska številka,
elektronski naslov, podatek o uporabi namenskih aplikacij) in datum zadnje
potrditve pravilnosti podatkov;«;
– za podtočko s) doda nova podtočka š), ki se glasi:
»š) način želene vzpostavitve stika;«.
48. člen
V 14.c členu se v tretjem odstavku za tretjim stavkom doda
nov četrti stavek, ki se glasi: »Pacient lahko s pisno izjavo omeji uporabo
svojih kontaktnih podatkov.«.
49. člen
Besedilo 14.č člena se spremeni tako, da se glasi:
»NIJZ za CRPP pridobiva naslednje pacientove identifikacijske
in statusne podatke iz 1. točke četrtega odstavka 14.b člena tega zakona od
naslednjih zavezancev:
1.
od upravljavca CRP:
a)
podatke o pacientu:
-
osebno ime;
-
državljanstvo;
-
naslov stalnega in začasnega prebivališča;
-
EMŠO oziroma datum rojstva in spol, če posameznik nima določene EMŠO;
-
davčno številko;
-
zakonski stan;
-
izobrazbo;
b)
podatke o osebah iz podtočke n) in tretje alinee podtočke p) 1. točke
četrtega odstavka 14.b člena tega zakona:
-
osebno ime;
-
EMŠO oziroma datum rojstva, če družinski član nima določene EMŠO;
-
davčno številko;
-
naslov stalnega in začasnega prebivališča;
-
razmerje do pacienta;
2.
od upravljavca matičnega registra podatke o smrti pacienta: dan, mesec,
leto, ura in kraj smrti;
3.
od ZZZS:
a) ZZZS
številko zavarovane osebe in oseb pod podtočko n) 1. točke četrtega odstavka
14.b člena tega zakona;
b) EMŠO;
c) podatke
o izbranih osebnih zdravnikih;
č) podatke
o obveznem zdravstvenem zavarovanju;
4.
od zavarovalnic, ki izvajajo prostovoljno zdravstveno zavarovanje:
podatke o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju,
5.
od Ministrstva za javno upravo iz podatkov Centralnega avtentikacijskega
sistema:
a)
EMŠO;
b)
telefonsko številko in elektronski naslov iz podtočke k) 1. točke četrtega
odstavka 14.b člena tega zakona.
NIJZ za CRPP pridobiva od upravljavca Registra prostorskih
enot kot zavezanca šifrante občin, naselij, ulic, hišnih številk, številk
stanovanj in poštnih številk.
Izvajalci za CRPP od pacienta pridobivajo podatke:
-
o delu in delovnem mestu iz podtočke j) 1. točke četrtega odstavka 14.b
člena tega zakona;
-
o kontaktnih podatkih iz točke k) 1. točke četrtega odstavka 14.b člena
tega zakona;
-
iz podtočke l) 1. točke četrtega odstavka 14.b člena tega zakona za
izvajalce izven mreže javne zdravstvene službe;
-
o kontaktnih podatkih iz podtočke n) 1. točke četrtega odstavka 14.b
člena tega zakona;
-
iz podtočk p), r) in š) 1. točke četrtega odstavka 14.b člena tega
zakona.
CRPP se povezuje z zbirko podatkov Osnovna zdravstvena dokumentacija
iz Priloge 1, drugimi zbirkami podatkov eZdravja in za podatke iz prvega in
drugega odstavka tega člena z zbirkami podatkov zavezancev za njihovo
posredovanje. NIJZ z zavezanci iz prvega in drugega odstavka tega člena s
pogodbami dogovori postopek in način izmenjave podatkov.
Izvajalci so glede podatkov iz podtočk d), e), f), j), k),
l), m), n), p) in r) 1. točke ter 2. in 3. točke četrtega odstavka 14.b člena
tega zakona odgovorni za obdelavo, in sicer vsak izvajalec v delu, ki se nanaša
na zagotavljanje določene zdravstvene oskrbe. Podatek se posreduje v CRPP
takoj, ko nastane ali se prejme pri izvajanju zdravstvene oskrbe ali mrliško
pregledne službe, vendar najpozneje do konca delavnika. Podatek se posreduje v
CRPP na način, da je razviden čas njegovega nastanka in njegove veljavnosti.
Podatek posreduje v CRPP izvajalec, ki ga ob izvajanju zdravstvene oskrbe ali
mrliško pregledne službe prvi zabeleži. Izvajalci ažurirajo podatke iz podtočk
k) in š) 1. točke četrtega odstavka 14.b člena tega zakona v svoji
dokumentaciji iz CRPP pred vzpostavitvijo stika s pacientom in preverijo
pravilnost kontaktnih podatkov ob vsakem stiku s pacientom, če ta omogoča
nedvoumno identifikacijo pacienta. Spremembo kontaktnih podatkov ali načina
vzpostavitve stika izvajalci posredujejo v CRPP do konca delavnika.
Pooblastila zdravstvenih delavcev in drugih pooblaščenih oseb
za obdelavo podatkov v CRPP se določijo za posamezen podatek ali po posameznih
sklopih podatkov oziroma pacientove zdravstvene dokumentacije iz prvega
odstavka 1.a člena tega zakona tako, da je obseg pooblastila odvisen od
kvalifikacije, poklica in delovnega področja zdravstvenega delavca ter
delovnega mesta oziroma dela pri izvajalcu.
Izvajalec je odgovoren za podelitev in uporabo pooblastil v
skladu s prejšnjim odstavkom.
Pacient lahko podatke iz podtočk k) in š) 1. točke četrtega
odstavka 14.b člena tega zakona posreduje prek portala za paciente, aplikacije
za paciente, po pošti z overjeno izjavo, po elektronski pošti z elektronsko
podpisano izjavo ali osebno na NIJZ.«.
50. člen
V Prilogi 1 se v zaporedni številki »NIJZ 16« besedilo
spremeni tako, da se glasi:
»
NIJZ
16.
|
Evidenca
gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov
|
Podatki
o delavcu (zdravstvenem delavcu, zdravstvenem sodelavcu in pooblaščeni osebi
izvajalca zdravstvene dejavnosti): EMŠO, osebno ime, datum in kraj rojstva,
rojstni priimek, državljanstvo, številka zdravstvenega delavca, sodelavca
oziroma pooblaščene osebe izvajalca zdravstvene dejavnosti, datum dodelitve
številke, spol, naslov stalnega prebivališča, vrsta in področje izobrazbe,
ZZZS številka delavca, vitalni status, datum smrti, poklicna skupina, poklic
po standardni kvalifikaciji poklicev (SKP).
Dodatni
podatki o zdravstvenem delavcu in sodelavcu: številka stanovske zbornice,
datum zaključka izobraževanja, mesto in država izobraževanja, datum
strokovnega izpita, datum priznanja izobrazbe, vrsta podiplomskega znanja,
datum začetka in datum prekinitve usposabljanja za podiplomsko znanje
(specializacija), datum izpita za podiplomsko znanje.
Podatki
o koncesiji: številka objave javnega razpisa za podelitev koncesije,
koncendent, številka izvajalca, naziv ali osebno ime koncesionarja, številka
zdravstvenega delavca in osebno ime zdravstvenega delavca, ki je odgovorni
nosilec programa zdravstvene dejavnosti, naslov in območje opravljanja
koncesijske dejavnosti, številka in datum koncesijske odločbe, obdobje, za
katerega je podeljena koncesija, datum začetka oziroma prenehanja veljavnosti
koncesije, področje dejavnosti, za katerega je podeljena koncesija v skladu s
šifrantom Vrst zdravstvene dejavnosti (VZD), vrsta in obseg opravljanja
zdravstvenih storitev oziroma programov zdravstvene dejavnosti, številka in
datum sklenitve koncesijske pogodbe, število timov, datum in vzrok odvzema
koncesije, obseg programa po pogodbi z ZZZS, številka in datum soglasja h
koncesijskemu aktu, datum začetka oziroma prenehanja veljavnosti pogodbe z
ZZZS.
Podatki
o licenci zdravstvenega delavca: številka licence, datum izdaje licence,
datum prenehanja licence, področje, za katerega je bila izdana licenca.
|
Namenjena
je načrtovanju, spremljanju in upravljanju mreže javne zdravstvene službe,
načrtovanju in spremljanju gibanja zdravstvenega kadra, izvajanju sistemov
zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja ter spremljanju in nadzoru
nad izvajalci zdravstvene dejavnosti ter spremljanju in nadzoru nad
opravljanjem koncesijske dejavnosti.
Kontaktni
podatki se lahko uporabljajo za pošiljanje obvestil s področja dela NIJZ, MZ
in ZZZS.
|
NIJZ
analizira podatke, pripravlja in objavlja ali posreduje obdobna poročila
najmanj enkrat na mesec.
|
Ministrstvo
za zdravje in zbornice z javnim pooblastilom dajejo stalno in brez plačila
stroškov podatke, ki nastajajo v okviru urejanja področja zdravstvene
dejavnosti in priznavanja usposobljenosti kadrov.
JZZ,
zasebni zdravstveni delavci, druge javne in zasebne pravne in fizične osebe,
pri katerih se izvaja zdravstvena dejavnost, in vse tiste javne in zasebne
pravne ali fizične osebe, ki zaposlujejo zdravstvene delavce na delovnih
mestih, ki ustrezajo njihovi izobrazbi.
Podatke
o visokošolskih študentih in diplomantih posreduje brez plačila stroškov
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, iz eVŠ – Evidenca študentov
in diplomantov, za vse fakultete s področja medicine, farmacije in
zdravstvenih ved.
Podatke
o dijakih, študentih in osebah, ki so zaključile srednje in višje
izobraževanje, posreduje brez plačila stroškov Ministrstvo za izobraževanje,
znanost in šport iz CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev vzgoje in izobraževanja
za vse srednje in višje šole, ki izvajajo programe s področja farmacije in
zdravstvenih ved.
|
NIJZ
in Ministrstvo za zdravje
|
Zbirka
se brez plačila stroškov povezuje z zbirkami zavezancev ali pa ti brez
plačila stroškov v zbirko posredujejo podatke.
Zbirka
se brez plačila stroškov povezuje s podatki ZZZS o programu zdravstvenih
storitev in o izvajalcih zdravstvene dejavnosti.
ZZZS
brez plačila stroškov zagotavlja infrastrukturo za to zbirko in delovanje
informacijske rešitve za obdelavo podatkov v tej zbirki.
Podatke
o zaposlitvi zdravstvenih delavcev posreduje ZZZS brez plačila stroškov iz
evidence o zavarovanih osebah obveznega zdravstvenega zavarovanja.
|
Trajno
|
|
|
Podatki
o vpisu zdravstvenega delavca v register za samostojno opravljanje dela v
zdravstveni dejavnosti: številka vpisa, datum vpisa oziroma izbrisa v/iz
registra.
Podatki
o zaposlitvi delavca: vrsta zaposlitve (npr. pogodba o zaposlitvi, podjemna
pogodba ali druga pogodba civilnega prava), datum pričetka/prenehanja zaposlitve,
poklic po SKP, število ur na mesec, vrsta zdravstvene dejavnosti in lokacija
izvajalca, kjer je oseba zaposlena, razlog zaposlitve za določen čas
Podatki
o dovoljenju za opravljanje zdravstvene dejavnosti: številka, firma in sedež
izvajalca zdravstvene dejavnosti, osebno ime zakonitega zastopnika izvajalca
zdravstvene dejavnosti, VZD, številka zdravstvenega delavca in osebno ime
zdravstvenega delavca, ki je odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti, naslov
lokacije opravljanja zdravstvene dejavnosti, številka/oznaka in datum izdaje
dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti, datum začetka opravljanja
zdravstvene dejavnosti, datum prenehanja opravljanja zdravstvene dejavnosti,
datum odvzema dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti, vzrok odvzema
dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti.
Podatki
o vpisu zdravstvenega delavca v register zasebnih zdravstvenih delavcev:
datum vpisa in izbrisa v oziroma iz registra zasebnih zdravstvenih delavcev,
številka vpisa v register zasebnih zdravstvenih delavcev, elektronski
naslov.
Podatki
o izvajalcu zdravstvene dejavnosti: številka izvajalca zdravstvene
dejavnosti, naziv izvajalca, pravni status in tip izvajalca, datum
začetka/prenehanja delovanja izvajalca zdravstvene dejavnosti, matična
številka iz Poslovnega registra Slovenije, ZZZS številka izvajalca
zdravstvene dejavnosti, datum vpisa/izbrisa v oziroma iz Poslovnega registra
Slovenije, datum vpisa v ta register, naslov izvajalca zdravstvene
dejavnosti, oznaka lokacije, nivo hierarhije in hierarhični odnos, VZD, ki jo
izvajalec opravlja, nosilec VZD, datum začetka/prenehanja VZD izvajalca,
|
|
|
Vse
osebne podatke iz vsebine te zbirke pridobivajo ZZZS in zbornice z javnimi
pooblastili (za osebe, na katere se nanaša javno pooblastilo).
JZZ,
zasebni zdravstveni delavci, druge javne in zasebne pravne in fizične osebe,
pri katerih se izvaja zdravstvena dejavnost, in lekarne pridobivajo naslednje
osebne podatke za potrebe izvajanja zdravstvene dejavnosti: osebno ime
delavca, številko zdravstvenega delavca, zdravstvenega sodelavca ali pooblaščene
osebe pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti, poklic, podiplomsko
usposobljenost, zaposlitev.
Podatke
o elektronskih naslovih zdravstvenih delavcev v zbirko posredujejo stanovske
zbornice in izvajalci zdravstvene dejavnosti
Podatke
o elektronskih naslovih zasebnih zdravstvenih delavcev posredujejo zasebni
zdravstveni delavci, ZZZS in MZ.
Podatke
o elektronskih naslovih izvajalcev zdravstvene dejavnosti posredujejo
izvajalci, ZZZS in MZ.
|
|
|
|
|
|
obratovalni
čas, število zdravstvenih delavcev z nižjo izobrazbo, zaposlenih v posamezni
VZD pri izvajalcu, število nezdravstvenih delavcev z višjo, srednjo in nižjo
izobrazbo, zaposlenih v posamezni VZD pri izvajalcu, število ambulant in
ordinacij, število postelj, ločeno po namenu uporabe, podatki o elektronskih
naslovih in telefonskih številkah izvajalca.
Podatki
o pogodbah o izvajanju zdravstvene dejavnosti med izvajalci zdravstvene
dejavnosti: številka izvajalca naročnika, številka izvajalca izvajanja
zdravstvenih storitev, datum sklenitve pogodbe, datum prenehanja veljavnosti
pogodbe, področje izvajanja dejavnosti (VZD), obseg izvajanja zdravstvene
dejavnosti (v %).
|
|
|
Podatke
o zaposlitvi zdravstvenih delavcev sproti zagotavlja ZZZS.
|
|
|
|
«.
V zaporedni številki »NIJZ 48.« se besedilo spremeni tako, da
se glasi:
»
NIJZ
48.
|
Evidenca
nalezljivih bolezni
|
EMŠO,
številka zdravstvenega zavarovanja,
ime
in priimek, bivališče, naslov zaposlitve oziroma kolektiva, področje dela,
diagnoza (MKB), odvzeti vzorci, povzročitelj, datum in kraj dogodka, način ugotovitve
bolezni, način pojavljanja, identiteta kontaktov, podatki o cepljenju,
hospitalizaciji, izolaciji, izvedenih ukrepih, datumu smrti, podatki o
epidemiji: kraj, datum začetka, ugotovitve, konca, vrsta epidemije, klinična
slika, povzročitelj, viri okužbe, poti širjenja, število zbolelih, starost
zbolelih, število hospitaliziranih, število umrlih, odvzeti vzorci, rezultat.
|
Spremljanje
pojava nalezljivih bolezni, njihovih značilnosti in ovrednotenje izvedenih
ukrepov.
|
|
JZZ
ter druge pravne in fizične osebe v zdravstveni dejavnosti, ne glede na
koncesijo – sprotno na NIJZ.
Evidenca
nalezljivih bolezni se povezuje z drugimi zbirkami podatkov in pridobiva
podatke:
-
Iz Centralnega registra podatkov o pacientih: EMŠO, številko
zdravstvenega zavarovanja, bivališče, zaposlitev, področje dela (poklic,
delodajalec, dejavnost delodajalca), datum smrti;
-
iz NIJZ 16: zaposlitev in področje dela (za zdravstvene
delavce);
-
iz NIJZ 46 Zdravniškega poročila o umrli osebi: datum smrti,
neposredni in osnovni vzrok smrti;
-
iz NIJZ 8 Evidence bolezni, ki zahtevajo zdravljenje v bolnišnici:
podatke o hospitalizaciji,
-
iz NIJZ 49 Registra obveznikov za cepljenje in izvajanja cepljenja:
podatki o cepljenju.
|
NIJZ
|
Obrazec
ali računalniški medij ali posredovanje neposredno preko povezovanja zbirk
|
Trajno
|
«.
51. člen
V Prilogi 2 se v zbirki »1. eNapotnica in eNaročilo« druga in
tretja vrstica spremenita tako, da se glasita:
»
Namen zbirke
|
Zdravstvena oskrba glede napotovanja in naročanja
pacientov na sekundarno in terciarno raven zdravstvene dejavnosti ter glede
izvedbe zdravstvene storitve, na katero je bil napoten pacient.
Omogočanje naročanja pacientov v naročilne knjige.
Vodenje nacionalnega čakalnega seznama v skladu z
zakonom, ki ureja pacientove pravice.
Izmenjava podatkov za vodenje čakalnih seznamov pri
izvajalcih.
Izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja, vključno z
ugotavljanjem in uveljavljanjem povračila škode in drugih stroškov s strani
ZZZS.
|
Vsebina zbirke
|
Pacientovi identifikacijski in statusni podatki:
-
osebno ime,
-
naslov stalnega in začasnega prebivališča,
-
spol,
-
datum rojstva,
-
EMŠO,
-
ZZZS številka zavarovane osebe,
-
podatki o zdravstvenem zavarovanju,
-
kontaktni podatki (na primer telefonska številka, elektronski
naslov),
-
davčna številka (za namen preverjanja istovetnosti in pooblastil pri
dostopu do podatkov),
-
podatek o smrti (dan, mesec, leto, ura),
-
podatki o pooblaščeni osebi, ki jo določi pacient:
-
osebno ime,
-
EMŠO oziroma datum rojstva, če posameznik nima določene EMŠO,
-
ZZZS številka,
-
naslov stalnega in začasnega prebivališča,
-
razmerje do pacienta,
-
kontaktni podatki (na primer telefonska številka, elektronski
naslov),
-
davčna številka (za namen preverjanja istovetnosti in pooblastil pri
dostopu do podatkov).
Podatki o napotitvi in naročilu:
-
podatki o zdravniku napotovalcu, napotnem zdravniku in zdravniku, ki
je storitev izvedel (osebno ime, številka zdravstvenega delavca, status
zdravnika, poklicna kvalifikacija z vrsto specializacije, kontaktni
podatki),
-
podatki o izvajalcih (izvajalec napotovalec in napotni
izvajalec),
-
podatki o osebi, ki je izvedla postopek naročanja na zdravstveno
storitev (vključno s kontaktnimi podatki),
-
podatki o osebi, ki je izvedla vpis podatkov o napotnici (vključno s
kontaktnimi podatki).
Podatki o eNapotnici oziroma elektronski napotni
listini:
-
identifikatorji napotnice,
-
statusi napotnice,
-
datumi in ure sprememb statusov,
-
povezava na predhodno napotnico,
-
tip napotnice (enkratna, za določen čas),
-
vrsta zdravstvene storitve,
-
diagnoza po MKB,
-
obseg pooblastila napotnemu zdravniku,
-
razlog obravnave,
-
stopnja nujnosti,
-
prednostni kriteriji,
-
kratka opredelitev problema,
-
aktivni zdravstveni problemi (vključno z alergijami),
-
opravljene diagnostične preiskave pred napotitvijo,
-
ključne najdbe pri kliničnem pregledu,
-
ključni nenormalni laboratorijski izvidi,
-
potek dosedanjega zdravljenja,
-
zdravila,
-
elektronski podpisi oseb iz prejšnjega odstavka in informacijskih
sistemov.
Podatki o naročilih v čakalnem seznamu:
-
termin obravnave,
-
enoten identifikator naročila,
-
zaporedna številka vpisa pri izvajalcu,
-
statusi naročila,
-
datumi in ure sprememb statusov,
-
podatki o predvidenem datumu izvedbe zdravstvene storitve,
-
podatki o dejanskem datumu izvedbe zdravstvene storitve.
|
|
Podatki o naročilih v naročilni knjigi:
-
termin obravnave,
-
enoten identifikator naročila,
-
statusi naročila,
-
datumi in ure sprememb statusov,
-
način izvedbe zdravstvene storitve (npr. obisk, storitev na
daljavo),
-
podatki o osebi, ki je izvedla postopek naročanja na zdravstveno
storitev (vključno s kontaktnimi podatki),
-
podatek o načinu naročanja v naročilno knjigo.
|
6. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu
52. člen
(poseg odločbe
US o načinu izvrševanja tega člena)
(razveljavljen)
7. Zakon o splošnem upravnem postopku
53. člen
V Zakonu o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št.
24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in
82/13) se za 306. členom dodajo novi ČETRTI A DEL, XVII.a poglavje in 306.a
člen, ki se glasijo:
»ČETRTI A DEL
IZREDNI DOGODEK
XVII.a poglavje
VODENJE POSTOPKA OB IZREDNEM DOGODKU
306.a člen
(1) Ob naravnih in drugih hujših nesrečah, ob epidemijah ali
podobnih izrednih dogodkih (v nadaljnjem besedilu: izredni dogodek), ki v
večjem obsegu vplivajo na položaj strank po tem zakonu, omejujejo ali
onemogočajo upravno odločanje posameznega organa ali vseh organov, vlada z
odlokom določi začasne ukrepe, določene s tretjim odstavkom tega člena.
(2) Z odlokom iz prejšnjega odstavka se določi začasne
ukrepe, organe, na katere se nanašajo, in čas veljavnosti ukrepov.
(3) Glede na okoliščine izrednega dogodka se lahko določi
eden ali več začasnih ukrepov, ki so nujni, primerni in sorazmerni za
zavarovanje položaja strank ter omogočanje odločanja v upravnih zadevah:
-
določitev krajevne pristojnosti enega ali več organov državne uprave ali
nosilcev javnega pooblastila iz državne pristojnosti, če organ ali nosilec
javnega pooblastila, ki je krajevno pristojen po splošnih pravilih, dlje časa
ne more poslovati, ali je zakonito poslovanje oteženo. Organ ali nosilec
javnega pooblastila, ki je krajevno pristojnost pridobil z odlokom, se lahko
dogovori z organom ali nosilcem javnega pooblastila, ki je krajevno pristojen
po splošnih pravilih, da prevzame odločanje v že začetih zadevah;
-
vlaganje vlog izven poslovnega časa in v dela prostih dneh;
-
vlaganje vlog po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa s
kvalificiranim potrdilom in način ugotavljanja istovetnosti vložnikov;
-
omejitev vlaganja vlog neposredno pri organu, razen vlog, ki se po
zakonu vložijo samo pri organu;
-
omejitev sodelovanja javnosti pri procesnih dejanjih zaradi varovanja
zdravja udeležencev;
-
omejitev izvrševanja pravice do pregledovanja dokumentov zadeve v
prostorih organa, kadar se stranki lahko pošlje kopija dokumentov;
-
določitev vročanja z vložitvijo v elektronski predal, ki ni varen
elektronski predal po 86. členu tega zakona, če se naslovniku omogoči, da se z
odločbo, sklepom ali drugim dokumentom lahko seznani;
-
podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti, določene s posamičnim
upravnim aktom, na zahtevo stranke, če obveznosti iz upravičenega razloga ne
more izpolniti pravočasno;
-
podaljšanje roka za izdajo in vročitev odločbe, ki je ni mogoče izdati
in vročiti v zakonitem roku za največ dva meseca;
-
prekinitev teka roka za uveljavitev procesnih pravic in izpolnitev
procesnih obveznosti, roka za uveljavljanje materialnih pravic ter izpolnitev
materialnih obveznosti, če je zaradi izrednega dogodka onemogočeno poslovanje
organa ali onemogočeno ali znatno oteženo uveljavljanje pravic in izpolnjevanje
obveznosti strank, razen v nujnih zadevah.
(4) Vročitev iz sedme alineje prejšnjega odstavka velja za
opravljeno šesti delovni dan od dneva odpreme, razen če naslovnik odločbe,
sklepa ali drugega dokumenta ni prejel ali ga je prejel kasneje. V primeru
dvoma o tem, ali je naslovnik odločbo, sklep ali drug dokument prejel, prejem
in dan prejema dokazuje organ. Organ lahko po telefonu, po elektronski poti ali
na drug način preveri, ali je naslovnik odločbo, sklep ali drug dokument prejel
in kdaj ga je prejel. Na odločbi, sklepu ali drugem dokumentu se označi dan odpreme,
dan vročitve in začetek teka roka. Vročitev v elektronski predal se opravi, če
je bila oseba seznanjena s takšnim načinom vročanja in je s tem soglašala.
(5) Šteje se, da gre za nujne zadeve iz desete alineje
tretjega odstavka tega člena, če je zaradi okoliščin izrednega dogodka
odločitev nujna in neodložljiva zlasti zaradi:
-
varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin (npr. nujnega
preživljanja fizične osebe);
-
preprečevanja nevarnosti za življenje in zdravje ljudi, za okolje, za
javni red in mir, za javno varnost, za premoženje večje vrednosti ali za
nastanek hujše gospodarske škode;
-
odpravljanja posledic izrednega dogodka;
-
nujnega in učinkovitega izvajanja oblasti in delovanja države v času
izrednega dogodka.
(6) Ukrepi se odredijo za toliko časa, kolikor traja izredni
dogodek, vendar ne za več kot tri mesece. Če izredni dogodek traja dlje kot tri
mesece, se veljavnost začasnih ukrepov lahko podaljša, vendar vsakič najdlje za
tri mesece. Vlada mesečno preverja okoliščine izrednega dogodka in upravičenost
začasnih ukrepov.
(7) Državni organi, razen organov državne uprave, in
samoupravne lokalne skupnosti lahko vladi predlagajo sprejem ali prenehanje
ukrepov iz tretjega odstavka tega člena. Vlada na predlog ni vezana.
(8) Organi o uveljavitvi začasnih ukrepov obvestijo stranke
na javno dostopnem mestu in na spletni strani. O podaljšanju rokov v posamičnih
upravnih zadevah se odloči s sklepom.
(9) V odločbi, sklepu ali drugem dokumentu, s katerim se
določi rok, se stranko opozori o prekinitvi ali teku roka v skladu z deseto
alinejo tretjega odstavka tega člena. Če je bil ukrep prekinitve teka roka
sprejet po izdaji odločbe, sklepa ali drugega dokumenta, se stranko nemudoma
obvesti, če tek roka zaradi nujnosti zadeve ni prekinjen.«.
8. Zakon o nalezljivih boleznih
54. člen
V Zakonu o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 –
uradno prečiščeno besedilo, 49/20 – ZIUZEOP in 142/20) se v 57. členu za drugim
odstavkom doda novi tretji odstavek, ki se glasi:
»Če je v primeru prekrška iz 14. točke prvega odstavka tega
člena, za katerega se kaznuje posameznik, ki organizira zbiranje ljudi v
nasprotju s predpisom, s katerim je določen ukrep prepovedi oziroma omejevanja
zbiranja ljudi na javnem kraju na podlagi 3. točke prvega odstavka 39. člena
tega zakona, narava prekrška posebno huda zaradi povzročitve nevarnosti za
zdravje večjega števila ljudi v času, ko je zbiranje ljudi prepovedano zaradi
nevarnosti širjenja nalezljive bolezni, se posameznik kaznuje z globo od 1.200
do 12.000 eurov.«.
9. Zakon o prekrških
55. člen
V Zakonu o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno
prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16,
15/17 – odl. US in 73/19 – odl. US) se v 17. členu v šestem odstavku za
besedilom »najhujše kršitve« doda besedilo »s področja varovanja zdravja
ljudi,«, za besedilom »katerih narava je posebno huda zaradi« pa se doda
besedilo »nevarnosti za zdravje večjega števila ljudi,«.
TRETJI DEL
ODSTOP OD DOLOČB DOLOČENIH ZAKONOV
1. Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti
kreditojemalcev
56. člen
(1) Ne glede na prvi odstavek 2. člena Zakona o interventnem
ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (Uradni list RS, št. 36/20 in
49/20 – ZIUZEOP; v nadaljnjem besedilu: ZIUOPOK) banka odobri kreditojemalcu
odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe v skladu z določbami 2. in 3.
člena ZIUOPOK, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero
kreditojemalec zahteva odlog plačila, do druge razglasitve epidemije COVID-19
na območju Republike Slovenije, ki je začela veljati 19. oktobra 2020 (v
nadaljnjem besedilu: druga epidemija virusa), še niso zapadle v plačilo.
(2) Banka odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz
kreditne pogodbe za devet mesecev v skladu z določbami 2. in 3. člena ZIUOPOK,
kar velja tudi za kreditne pogodbe, ki so na novo sklenjene v obdobju
veljavnosti tega zakona.
(3) Kreditojemalec iz drugega odstavka 2. člena ZIUOPOK
naslovi na banko vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe
najpozneje do 26. februarja 2021, odlog plačila obveznosti iz kreditne
pogodbe pa prične veljati najpozneje 31. marca 2021.
(4) Ne glede na četrto alinejo drugega odstavka 2. člena
ZIUOPOK lahko vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe na banko
naslovi tudi fizična oseba, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in
ni državljan Republike Slovenije.
(5) Ne glede na prvo in drugo alinejo četrtega odstavka 2.
člena ZIUOPOK kreditojemalec vlogi za odlog plačila obveznosti iz kreditne
pogodbe priloži izjavo, da ima na dan vložitve vloge za odlog poravnane zapadle
obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali da je
na dan vložitve vloge za odlog v situaciji, ko ji je v skladu z določbami
zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in
drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena se obveznost
odobritve odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe ne nanaša na kreditne
pogodbe z ročnostjo več kot štiri leta in za katere je poroštvo za obveznost
plačila prevzela Republika Slovenija v skladu z Zakonom o zagotovitvi dodatne
likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (Uradni list
RS, št. 61/20, 152/20 – ZZUOOP in 175/20 – ZIUOPDVE).
(7) V obdobje odloga obveznosti iz posamezne kreditne
pogodbe, odobrenega na podlagi prvega odstavka tega člena, se šteje tudi odlog,
ki ga je banka odobrila na podlagi ZIUOPOK.
57. člen
Ne glede na prvi odstavek 65. člena Zakona o interventnih
ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za
državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20, 61/20 in 152/20 –
ZZUOOP; v nadaljnjem besedilu: ZIUZEOP) Republika Slovenija kot porok odgovarja
banki iz prvega odstavka 2. člena ZIUOPOK za izpolnitev obveznosti kreditojemalcev
za kreditne pogodbe iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena v skladu s
65. členom ZIUZEOP.
2. Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti
2020 in 2021
58. člen
(1) Ne glede na 3. točko prvega odstavka 33. člena Zakona o izvrševanju
proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (Uradni list RS, št. 75/19,
61/20 – ZDLGPE in 133/20, v nadaljnjem besedilu: ZIPRS2021) se v letu 2020,
zaradi izjemnih okoliščin, izplača celotni znesek načrtovanih sredstev v
finančnem načrtu Ministrstva za obrambo za izvedbo aktivnosti oziroma
dejavnosti nevladnih organizacij na področju vojnih veteranov.
(2) Ne glede na 3. in 5. točko prvega odstavka in tretji
odstavek 33. člena ZIPRS2021 sme občina v letu 2020 zaradi izjemnih okoliščin
izplačati celotni znesek načrtovanih sredstev za izvedbo aktivnosti oziroma
dejavnosti nevladnih organizacij. Šteje se, da so sredstva porabljena
upravičeno, če bo prejemnik sredstev posredoval dokazila o upravičeni porabi
sredstev do 31. decembra 2021.
(3) Izplačila iz prejšnjega odstavka so dovoljena, če
nevladne organizacije dogovorjene aktivnosti oziroma dejavnosti izvedejo do
konca leta 2021.
3. Zakon o urejanju trga dela
59. člen
(1) Ne glede na 64. člen Zakona o urejanju trga dela (Uradni
list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15
– ZZSDT, 55/17 in 75/19; v nadaljnjem besedilu: ZUTD) miruje pravica do
denarnega nadomestila tudi iskalcu zaposlitve, ki sklene pogodbo o zaposlitvi
za določen čas zaradi nadomeščanja odsotnih delavcev zaradi izvajanja ukrepov
za preprečevanje širjenja okužbe COVID-19.
(2) Ta ukrep velja do 31. decembra 2020. Vlada lahko ukrep s
sklepom podaljša za obdobje šestih mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa Vlada
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
60. člen
(1) Ne glede na omejitve glede začasnega ali občasnega dela
iz prvega in drugega odstavka 27.c člena ZUTD lahko upokojeni pravosodni
policist v Upravi Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij opravlja
delo v obsegu največ 120 ur v koledarskem mesecu, v primerih povečanega obsega
dela zaradi zagotavljanja ukrepov preprečevanja širjenja in omejevanja okužbe
COVID-19.
(2) Upokojeni pravosodni policist, ki sklene pogodbo o
začasnem opravljanju dela v Upravi Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih
sankcij, opravlja dela in naloge pravosodnega policista s polnimi pooblastili,
ki so določena v zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij.
(3) Ne glede na letno omejitev dohodka v koledarskem letu iz
tretjega odstavka 27.c člena ZUTD seštevek dohodkov za opravljeno začasno delo
ne sme presegati 12.600 eurov v koledarskem letu.
(4) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2020. Vlada
lahko ukrep s sklepom podaljša za obdobje šestih mesecev. Sklep o podaljšanju
ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
61. člen
(1) Ne glede na prvi odstavek 13. člena ZUTD se kot primerna
zaposlitev šteje tudi zaposlitev, ki ni določena z zaposlitvenimi cilji v
zaposlitvenem načrtu.
(2) Ne glede na tretji odstavek 13. člena ZUTD se brezposelni
osebi lahko ponudi primerna zaposlitev od dneva prijave v evidenco brezposelnih
oseb dalje.
(3) Ukrep iz tega člena velja do 30. junija 2021. Vlada lahko
ukrep s sklepom podaljša za obdobje šestih mesecev, najdlje do 31. decembra
2021.
4. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev
62. člen
(1) Ne glede na 33. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz
javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 –
ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 –
odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18 in 47/19; v
nadaljnjem besedilu: ZUPJS) se pravice iz javnih sredstev, ki se iztečejo v
mesecu, ko je razglašena epidemija, s tem zakonom podaljšujejo za čas enega
meseca, dokler traja epidemija.
(2) Ne glede na 42.a in 42.b člen ZUPJS center za socialno
delo do 31. decembra 2021 ni dolžan ves čas trajanja letnih pravic iz javnih
sredstev po uradni dolžnosti spremljati spremembe vrste periodičnega dohodka. O
spremembi vrste periodičnega dohodka, ki vpliva na spremembo odločbe in jo je
sporočil upravičenec do letne pravice iz javnih sredstev, center za socialno
delo na novo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po prejemu obvestila o
spremembi.
5. Zakon o vrednotenju in priznavanju izobraževanja
63. člen
Ne glede na določbo sedmega odstavka 7. člena Zakona o
vrednotenju in priznavanju izobraževanja (Uradni list RS, št. 87/11, 97/11 –
popr. in 109/12) se do 31. maja 2021 dokumenti v postopku vrednotenja
izobraževanja, vključno z izdanim mnenjem, lahko vročajo prosilcu po
elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa, če je identiteto prosilca
mogoče ugotoviti na drug zanesljiv način.
6. Zakon o socialno varstvenih prejemkih
64. člen
(1) Ne glede na 34. člen Zakona o socialno varstvenih
prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18
in 73/18; v nadaljnjem besedilu: ZSVarPre) roki za izpolnitev obveznosti
upravičencev do izredne denarne socialne pomoči, ki so se iztekli v času
razglašene epidemije, začnejo znova teči s prvim dnem naslednjega meseca, v
katerem je bila preklicana epidemija.
(2) Za potrebe ugotavljanja materialnega položaja vlagatelja
vloge za denarno socialno pomoč in oseb, ki se upoštevajo poleg vlagatelja, v
skladu z ZUPJS in ZSVarPre, se v času razglašene epidemije premoženje, razen
prihranki in vrednostni papirji, ne upoštevajo.
7. Zakon o splošnem upravnem postopku
65. člen
Ne glede na 63. člen Zakona o splošnem upravnem postopku
(Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07,
65/08, 8/10 in 82/13) se vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev in
sporočanje sprememb okoliščin v zvezi z izvrševanjem pravic in vloge po zakonu,
ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, ki so vložene v času
razglašene epidemije, lahko obravnavajo, če so vložene po elektronski poti in
niso podpisane s kvalificiranim elektronskim podpisom, če ni dvoma, kdo jih je
vložil.
8. Zakon o davku na dodano vrednost
66. člen
(1) Ne glede na 41. člen Zakona o davku na dodano vrednost
(Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12,
83/12, 86/14, 90/15, 77/18, 59/19 in 72/19; v nadaljnjem besedilu: ZDDV-1) so,
od 1. novembra 2020 do 30. aprila 2021, dobave zaščitne in medicinske opreme (v
nadaljnjem besedilu: blago), vključno s pridobitvami tega blaga znotraj
Evropske unije, iz seznama blaga, ki ga določi Vlada in za katerega velja
oprostitev uvoznih dajatev in davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu:
DDV), ob uvozu, v zvezi s Sklepom Komisije (EU) 2020/491 z dne 3. aprila 2020 o
oprostitvi uvoznih dajatev in oprostitvi plačila DDV za uvoz za blago, potrebno
za spopadanje s posledicami izbruha COVID-19 v letu 2020 (UL L št. 103 I z dne
3. 4. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Sklepom Komisije (EU) 2020/1573 z
dne 28. oktobra 2020 o spremembi Sklepa (EU) 2020/491 o oprostitvi uvoznih
dajatev in oprostitvi plačila DDV za uvoz za blago, potrebno za spopadanje s
posledicami izbruha COVID-19 v letu 2020 (UL L št. 359 z dne 29. 10. 2020, str.
8), oproščene plačila DDV, s pravico do odbitka DDV, če so kumulativno
izpolnjeni naslednji pogoji:
a)
blago je namenjeno za:
-
brezplačno razdeljevanje osebam, ki jih je prizadela epidemija, so temu
izbruhu izpostavljene ali se z njim spopadajo, s strani organov in organizacij
iz točke b) tega odstavka, ali
-
brezplačno uporabo za osebe, ki jih je prizadela epidemija, so temu
izbruhu izpostavljene ali se z njim spopadajo, pod pogojem, da blago ostane v
lasti organov in organizacij iz točke b) tega odstavka;
b)
blago je dobavljeno državnemu organu ali organizaciji, organu lokalne
skupnosti, drugi osebi javnega prava ali drugi organizaciji, ki se po predpisih
šteje za dobrodelno organizacijo ali je blago dobavljeno za račun teh organov
in organizacij ali blago iz druge države članice Evropske unije pridobi druga
oseba za račun teh organov in organizacij.
(2) Blaga, za katerega je oprostitev DDV določena v drugi
alineji točke a) prejšnjega odstavka, ni dovoljeno odtujiti, dati v uporabo
drugemu ali ga kako drugače uporabiti za druge namene, razen za namene
spopadanja z epidemijo oziroma opravljanja zdravstvene dejavnosti, dokler DDV
ni plačan. DDV v tem primeru obračuna in plača subjekt iz druge alineje točke
a) prejšnjega odstavka po stopnji, ki za to blago velja po ZDDV-1 na dan, ko se
blago tako uporabi.
(3) Organi in organizacije iz točke b) prvega odstavka tega
člena, ki blaga z oprostitvijo plačila DDV po tem členu ne uporabljajo za
namene, za katere velja oprostitev plačila DDV na podlagi točke a) prvega
odstavka tega člena, so dolžni obračunati in plačati DDV po stopnji, ki za to
blago velja po ZDDV-1 na dan, ko se blago tako uporabi in tudi nastane
obveznost obračuna DDV po ZDDV-1.
(4) Če blago ostane v lasti organizacij, ki ne izpolnjujejo
več pogojev, zaradi katerih so bile upravičene do oprostitve plačila DDV in se
blago brezplačno prenese na organizacijo, ki je sama upravičena do ugodnosti
oprostitve plačila DDV po tem členu, je oprostitev plačila DDV odobrena še
naprej, pod pogojem, da organizacija, na katero je bilo blago preneseno,
uporablja blago za namene iz točke a) prvega odstavka tega člena.
(5) Davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po
tem členu, se mora na računu sklicevati na člen tega zakona, ki določa
oprostitev plačila DDV in razpolagati z izjavo kupca, da je blago namenjeno
uporabi iz točke a) prvega odstavka tega člena.
(6) Davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po
tem členu, mora davčnemu organu predložiti poročilo o opravljenih dobavah blaga
iz prvega odstavka tega člena, ki vsebuje naslednje podatke: identifikacijsko
številko za namene DDV, naziv ter naslov davčnega zavezanca, ki uveljavlja
oprostitev plačila DDV po tem členu, zaporedno številko, davčno številko ali
identifikacijsko številko, če je identificirana za namene DDV, osebe iz točke
b) prvega odstavka tega člena, ki je upravičena do oprostitve plačila DDV,
tarifno oznako kombinirane nomenklature carinske tarife blaga, ter vrednost,
vrsto in količino blaga.
(7) Davčni zavezanec poročilo iz prejšnjega odstavka sestavi
za koledarski mesec in ga predloži davčnemu organu v elektronski obliki prek
sistema eDavki najpozneje do zadnjega delovnega dne za pretekli koledarski
mesec.
(8) Davčni zavezanec, ki je pred uveljavitvijo tega zakona od
dobav blaga ali pridobitev blaga znotraj Evropske unije, obračunal DDV za
blago, ki je oproščeno plačila DDV v skladu s prvim odstavkom tega člena, lahko
znižanje obračunanega DDV po izdanem računu iz preteklih davčnih obdobij za
dobave blaga, opravljene od 1. novembra 2020 dalje, vključi v obračun DDV za
davčno obdobje, v katerem je popravil tak račun.
(9) Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka podatke o
dobavah, za katere je uveljavljal znižanje obračunanega DDV, vključi v poročilo
iz šestega odstavka tega člena.
(10) Davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV
po tem členu, mora voditi evidence o transakcijah v okviru te ureditve tako, da
je davčnemu organu omogočen nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem DDV.
9. Zakon o davčnem postopku
67. člen
(1) Ne glede na prvi odstavek 102. člena in prvi odstavek
110. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno
prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US,
25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19,
66/19 in 145/20 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) lahko davčni organ
dovoli odlog plačila davka ali prispevkov za čas do dveh let oziroma dovoli
plačilo davka ali prispevkov v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev
zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije.
(2) Davčni organ lahko ne glede na peti odstavek 102. člena
ZDavP-2 dovoli odlog za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka ali
prispevkov v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev zaradi epidemije
tudi za akontacije davka ali davčni odtegljaj.
(3) Davčni organ odloči o odlogu oziroma plačilu davkov ali
prispevkov po tem členu v osmih dneh od dneva prejema vloge.
(4) Če je davčni organ zavezancu za davek dovolil obročno
plačilo davka ali prispevkov v skladu s prvim odstavkom tega člena in če
zavezanec za davek zamudi s plačilom posameznega obroka davka ali prispevkov, z
dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani
obroki. Davčni organ v odločbi, s katero dovoli obročno plačilo davka ali
prispevkov, zavezanca za davek opozori na posledice zamude.
(5) Davčni organ pod pogoji, ki jih določa ZDavP-2, zavaruje
izpolnitev in plačilo davčne obveznosti.
68. člen
(1) Za čas, ko je zavezancu za davek odloženo plačilo davka
ali prispevkov oziroma dovoljeno obročno plačilo davka ali prispevkov v skladu
s tem zakonom, se za odloženi znesek davka ali prispevkov oziroma neplačane
davke ali prispevke (vključno z zamudnimi obrestmi), ne zaračunajo obresti.
(2) Za čas, ko je zavezancu za davek – fizični osebi odloženo
plačilo davka oziroma dovoljeno obročno plačilo davka v skladu s 101. in 103.
členom ZDavP-2, se za odloženi znesek davka oziroma neplačane davke (vključno z
zamudnimi obrestmi) ne zaračunajo obresti.
(3) Za čas, ko je zavezancu za davek, ki ni fizična oseba,
odloženo plačilo davka oziroma dovoljeno obročno plačilo davka v skladu s 102.
in 103. členom ZDavP-2, se za odloženi znesek davka oziroma neplačane davke
(vključno z zamudnimi obrestmi) ne zaračunajo obresti.
69. člen
Če ta zakon ne določa drugače, se v zvezi z ukrepi iz 67. in
68. člena tega zakona uporabljajo določbe ZDavP-2.
70. člen
Ukrepi iz 67. in 68. člena tega zakona veljajo do 31.
decembra 2020. Vlada lahko te ukrepe podaljša še za obdobje šestih mesecev.
Sklep o podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
10. Zakon o gospodarskih družbah
71. člen
Ne glede na drugi odstavek 292. člena Zakona o gospodarskih
družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11,
32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS; v
nadaljnjem besedilu: ZGD-1) lahko v času trajanja epidemije COVID-19 člani
organov vodenja ali nadzora sodelujejo na skupščini prek prenosa slike in tona,
če gre za skupščino, ki poteka s pomočjo elektronskih sredstev v skladu z 72.
členom tega zakona, ali virtualno skupščino v skladu s 73. členom tega zakona.
72. člen
(1) Ne glede na četrti in peti odstavek 297. člena ZGD-1
lahko poslovodstvo s soglasjem organa nadzora v sklicu skupščine določi, da se
lahko delničarji udeležijo skupščine ali glasujejo pred skupščino ali na njej s
pomočjo elektronskih sredstev brez fizične prisotnosti (v nadaljnjem besedilu:
elektronska skupščina), tudi če statut družbe postopka elektronske skupščine ne
določa. Udeležba in glasovanje sta odvisna samo od zahtev in omejitev, ki so
potrebne za ugotavljanje identitete delničarjev ter varnega elektronskega
komuniciranja in do mere, sorazmerne za uresničitev tega cilja.
(2) Poslovodstvo določi pravila postopka elektronske
skupščine iz prejšnjega odstavka.
(3) Pravila postopka se javno objavijo na mestih, kjer je
družba dolžna objaviti sklic skupščine, najpozneje do dneva sklica skupščine.
73. člen
(1) Ne glede na določbe ZGD-1, ki urejajo sklic in izvedbo
skupščine delniške družbe kot skupščine s fizično prisotnostjo delničarjev in
njihovih pooblaščencev ter drugih oseb, lahko poslovodstvo s soglasjem organa
nadzora odloči, da se skupščina izvede kot virtualna skupščina brez fizične prisotnosti
delničarjev in njihovih pooblaščencev ter drugih oseb (v nadaljnjem besedilu:
virtualna skupščina), če so izpolnjeni naslednji pogoji:
-
da družba zagotovi prenos slike in tona celotne skupščine v realnem
času,
-
da družba zagotovi pogoje za ugotavljanje identitete delničarjev ali
njihovih pooblaščencev,
-
da je glasovanje delničarjev ali njihovih pooblaščencev na skupščini
možno z uporabo elektronskih sredstev, ter da so zagotovljeni pogoji za varno
elektronsko komuniciranje in
-
da lahko delničarji uresničujejo delničarjevo pravico do obveščenosti iz
305. člena ZGD-1 z uporabo elektronskih sredstev, če ni v tretjem odstavku tega
člena določeno drugače.
(2) Delničarji, ki so uresničevali glasovalno pravico v
skladu s tem členom, imajo pravico izpodbijanja sklepov skupščine, ne glede na
to, da na elektronski ali virtualni skupščini družbe niso takoj obvestili o
nameravani tožbi, kot to določa prvi odstavek 397. člena ZGD-1.
(3) Poslovodstvo presodi, na katera vprašanja delničarjev, ki
so predložena družbi v skladu s tem členom zaradi uresničevanja delničarjeve
pravice do obveščenosti iz 305. člena ZGD-1, in na kakšen način bo družba nanje
odgovorila. Poslovodstvo lahko v sklicu skupščine določi, da morajo delničarji
predložiti družbi vprašanja z uporabo elektronskih sredstev najpozneje dva
dneva pred skupščino.
(4) Poslovodstvo določi pravila postopka virtualne skupščine
iz prvega in tretjega odstavka tega člena in jih objavi v skladu s tretjim
odstavkom prejšnjega člena.
74. člen
(1) Ne glede na drugi odstavek 304. člena ZGD-1 se v
zapisniku elektronske ali virtualne skupščine navede tudi način ugotovitve
vsebine glasov.
(2) Predsednik skupščine lahko na daljavo podpiše zapisnik
virtualne skupščine z elektronskim podpisom, z naprednim elektronskim podpisom
ali žigom, ki temelji na kvalificiranem potrdilu za elektronski podpis ali žig,
ali s kvalificiranim elektronskim podpisom ali žigom.
(3) Identiteto na virtualni ali elektronski skupščini
prisotnih ali zastopanih delničarjev in njihovih zastopnikov preveri oseba, ki
je sklicala skupščino, ali predsednik skupščine.
75. člen
(1) Ne glede na drugi stavek šestega odstavka in sedmi
odstavek 308. člena ZGD-1 lahko delničarji za zastopanje na elektronski ali
virtualni skupščini imenujejo pooblaščenca v skladu s šestim odstavkom 308.
člena ZGD-1 z uporabo elektronskih sredstev. Delničarji lahko pooblastilo na
enak način prekličejo kadar koli.
(2) Ne glede na sedmi in osmi odstavek 308. člena ZGD-1
poslovodstvo podrobneje določi in na mestih, kjer je družba dolžna objaviti
sklic skupščine, najpozneje do dneva sklica skupščine javno objavi:
1.
način posredovanja dokazila o imenovanju pooblaščenca z uporabo
elektronskih sredstev in
2.
način uresničevanja glasovalne pravice na elektronski ali virtualni
skupščini.
76. člen
(1) Ne glede na deveti odstavek 308. člena ZGD-1 lahko
poslovodstvo družbe s soglasjem organa nadzora v sklicu skupščine določi, da
lahko delničarji glasujejo tudi po pošti pred zasedanjem skupščine. Glasovanje
po pošti je lahko odvisno samo od zahtev in omejitev, ki so potrebne za
ugotavljanje identitete delničarjev, in do mere, sorazmerne za uresničevanje
tega cilja.
(2) Poslovodstvo podrobneje določi in na mestih, kjer je
družba dolžna objaviti sklic skupščine, najpozneje do dneva sklica skupščine v
skladu s tem zakonom javno objavi pravila postopka glasovanja po pošti.
77. člen
(1) Izpodbijanje sklepa, sprejetega na elektronski ali
virtualni skupščini, ne more temeljiti na kršitvi pravic, ki so posledica
tehničnih motenj pri uporabi tehničnih sredstev, razen če so tehnične motnje
posledica hude malomarnosti ali naklepa na strani družbe, ki je sklicala
skupščino.
(2) Sklepa skupščine, sprejetega na virtualni skupščini, ni
mogoče izpodbijati iz razloga po drugem odstavku 395. člena ZGD-1 zgolj zaradi
omejitve delničarjeve pravice do obveščenosti v skladu s 73. členom tega
zakona, ki je posledica izvedbe virtualne skupščine.
78. člen
(1) Določbe tega zakona o elektronski in virtualni skupščini
ter uresničevanju glasovalne pravice se smiselno uporabljajo tudi za komanditno
delniško družbo in evropsko delniško družbo, ter za ločeno zasedanje in ločeno
glasovanje iz 313. člena ZGD-1.
(2) Določbe 71. člena tega zakona se smiselno uporabljajo za
nadzorni svet družbe z omejeno odgovornostjo.
(3) Določbe 74. člena tega zakona se smiselno uporabljajo za
notarski zapisnik elektronske ali virtualne skupščine družbe z omejeno
odgovornostjo.
79. člen
Ne glede drugi odstavek 507. člena ZGD-1 lahko družbeniki, ki
imajo večino glasov v skladu s prvim odstavkom 506. člena ZGD-1, s pisno izjavo
sklenejo, da se skupščina ne opravi. V tem primeru družbeniki sporočijo svoje
glasove poslovodji pisno, telefonsko, telegramsko ali z uporabo podobnih
tehničnih sredstev.
80. člen
Ne glede na določbe ZGD-1 se lahko skupščina, ki je bila
sklicana pred uveljavitvijo tega zakona, izvede kot elektronska ali virtualna
skupščina v skladu s tem zakonom. Družba najpozneje sedmi dan pred zasedanjem
skupščine obvesti delničarje in osebe iz prvega odstavka 299. člena ZGD-1 o
spremembi sklica skupščine in javno objavi pravila postopka iz drugega odstavka
72. člena ali četrtega odstavka 73. člena tega zakona ter drugega odstavka 75.
člena in drugega odstavka 76. člena tega zakona na mestih, kjer je družba
dolžna objaviti sklic skupščine.
81. člen
Določbe tega poglavja zakona se uporabljajo za skupščine,
sklicane v času epidemije COVID-19.
11. Zakon o zadrugah
82. člen
(1) V vabilu na občni zbor iz 21. člena Zakona o zadrugah
(Uradni list RS, št. 97/09 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu:
ZZad) se v času, ko zaradi razglašene epidemije veljajo ukrepi, ki omejujejo
združevanje ljudi, lahko določi, da člani na občnem zboru lahko sodelujejo in
glasujejo s pomočjo elektronskih sredstev brez fizične prisotnosti (v
nadaljnjem besedilu: elektronski občni zbor), čeprav zadružna pravila takšne
oblike občnega zbora ne določajo.
(2) Upravni odbor oziroma predsednik zadruge pripravi pravila
postopka za občni zbor iz prejšnjega odstavka, jih priloži vabilu na občni zbor
in jih predlaga v sprejem kot spremembo zadružnih pravil.
83. člen
(1) V primeru elektronskega občnega zbora sta udeležba in
glasovanje odvisna samo od zahtev in omejitev, ki so potrebne za ugotavljanje
identitete članov občnega zbora ter varnega elektronskega komuniciranja in do
mere, sorazmerne za uresničitev tega cilja.
(2) Ne glede na 25. člen ZZad se v zapisniku elektronskega
občnega zbora navede tudi način ugotovitve vsebine glasov, zapisnik pa se
podpiše z elektronskim podpisom.
12. Zakon o notariatu
84. člen
(1) Ne glede na tretji odstavek 69. člena Zakona o notariatu
(Uradni list RS, št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo, 33/07 – ZSReg-B, 45/08
in 91/13) mora notar preveriti identiteto osebe, ki je sklicala virtualno
skupščino, in predsednika te skupščine. Identiteto lahko preveri tudi na podlagi
kvalificiranega potrdila za elektronski podpis ali žig.
(2) Ta člen se uporablja za skupščine, sklicane v času
epidemije COVID-19.
13. Zakon o javnih uslužbencih
85. člen
(1) Ne glede na določbe drugega odstavka 149. člena Zakona o
javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo,
65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF) o omejitvi glede
oddaljenosti kraja opravljanja dela, lahko generalni direktor Uprave Republike
Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, v primeru izpada kadrovskih
zmogljivosti zaradi posledic COVID-19 ali v primerih povečanega obsega dela
zaradi zagotavljanja ukrepov preprečevanja širjenja in omejevanja okužbe
COVID-19, zaposlenemu odredi opravljanje dela v drugem zavodu za prestajanje kazni
zapora ali v prevzgojnem domu, ki je oddaljen od trenutnega kraja opravljanja
dela več kot 70 km (v nadaljnjem besedilu: začasna premestitev).
(2) Na podlagi prejšnjega odstavka se zaposlenega začasno
premesti na delovno mesto, za katero izpolnjuje predpisane pogoje in za katero
se zahteva najmanj enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se zahteva za
opravljanje dela, za katero ima zaposleni sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
(3) Zaposlenemu, ki je začasno premeščen in se želi nastaniti
v drugem kraju, delodajalec zagotovi brezplačno nastanitev. Zaposleni, ki je
začasno premeščen, je upravičen do dodatka v višini 20 odstotkov urne postavke
njegove osnovne plače.
(4) Ne glede na 39. člen Zakona o dohodnini (Uradni list RS,
št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 –
ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15,
55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19) se plačila stroškov nastanitve, ki
jih plačuje delodajalec, ne štejejo za boniteto.
(5) Zaposleni ima v času začasne premestitve pravico do
plače, kot da bi opravljal svoje delo, če je to zanj ugodnejše. Če je plača na
delovnem mestu, na katerega je zaposleni začasno premeščen, ugodnejša, ima
pravico do višje plače.
(6) Ne glede na določbe zakonov in kolektivnih pogodb, ki
urejajo osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela, se dodatek iz
tretjega odstavka tega člena ne všteva v osnovo za nadomestilo plače za čas
odsotnosti z dela.
(7) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2020. Vlada
lahko ukrep s sklepom podaljša za obdobje šestih mesecev. Sklep o podaljšanju
ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
14. Zakon o računovodstvu
86. člen
(1) Ne glede na 36. člen Zakona o računovodstvu (Uradni list
RS, št. 23/99, 30/02 – ZJF-C in 114/06 – ZUE) se v javnih zdravstvenih zavodih
in socialno varstvenih zavodih, kjer zaradi razglašene epidemije in izrednih
razmer, povezanih z obvladovanjem COVID-19, ne bo mogoče opraviti popisa
osnovnih sredstev in drobnega inventarja do 31. decembra 2020, v bilanci stanja
na dan 31. decembra 2020 izkaže knjižno stanje OS in DI brez uskladitve z
dejanskim stanjem.
(2) Dejanski redni letni popis osnovnih sredstev in drobnega
inventarja za leto 2020 se izvede takoj, ko epidemiološke razmere to dopuščajo,
oziroma najpozneje do 30. junija 2021.
15. Zakon o prekrških
87. člen
(1) Ne glede na tretji odstavek 19.a člena Zakona o prekrških
(Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 –
odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US in 73/19 – odl. US), rok za
opravo dela v splošno korist ne teče v času, ko storilec naloženega števila ur
ne more opravljati zaradi objektivnih razlogov, ki so nastali zaradi epidemije
COVID-19, po prenehanju objektivnih razlogov pa teče dalje.
(2) Objektivni razlogi zaradi epidemije COVID-19 iz prvega
odstavka tega člena so:
-
nezmožnost zagotoviti izvajalca sankcij, pri katerem bi oseba opravljala
delo v splošno korist,
-
začasna prekinitev sodelovanja izvajalca z osebo zaradi epidemije
COVID-19,
-
nezmožnost napotitve osebe na opravljanje zdravniškega pregleda, ki je
pogoj za izvrševanje dela v splošno korist,
-
nezmožnost prihoda na delo zaradi nedelovanja javnega prevoza, kadar je
oseba od takšne vrste prevoza odvisna in
-
zaradi bolezni COVID-19 osebe.
(3) Objektivne razloge iz prejšnjega odstavka ugotavlja
svetovalec pristojne probacijske enote in o tem v poročilu obvesti sodišče.
Ukrep iz tega člena velja najdlje do 31. decembra 2020. Sklep o podaljšanju
ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
16. Kazenski zakonik
88. člen
(1) Ne glede na osmi odstavek 86. člena Kazenskega zakonika
(Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15,
38/16, 27/17, 23/20 in 91/20) rok za opravo dela v splošno korist ne teče v
času, ko obsojenec naloženega števila ur ne more opravljati zaradi objektivnih
razlogov, ki so nastali zaradi epidemije COVID-19, po prenehanju objektivnih
razlogov pa teče dalje.
(2) Objektivni razlogi zaradi epidemije COVID-19 iz prvega
odstavka tega člena so:
-
nezmožnost zagotoviti izvajalca sankcij, pri katerem bi oseba opravljala
delo v splošno korist,
-
začasna prekinitev sodelovanja izvajalca z osebo zaradi epidemije
COVID-19,
-
nezmožnost napotitve osebe na opravljanje zdravniškega pregleda, ki je
pogoj za izvrševanje dela v splošno korist,
-
nezmožnost prihoda na delo zaradi nedelovanja javnega prevoza, kadar je
oseba od takšne vrste prevoza odvisna in
-
zaradi bolezni COVID-19 osebe.
(3) Objektivne razloge iz prejšnjega odstavka ugotavlja
svetovalec pristojne probacijske enote in o tem v poročilu obvesti sodišče.
Ukrep iz tega člena velja najdlje do 31. decembra 2020. Vlada lahko ukrep iz
tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev. Sklep o
podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
17. Zakon o kazenskem postopku
89. člen
(1) Ne glede na peti odstavek 161.a člena Zakona o kazenskem
postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14,
8/16 – odl. US, 64/16 – odl. US, 65/16 – odl. US, 66/17 – ORZKP153,154, 22/19,
55/20 – odl. US in 89/20 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZKP) rok za opravo
dela v splošno korist ne teče v času, ko osumljenec naloženega števila ur ne
more opravljati zaradi objektivnih razlogov, ki so nastali zaradi epidemije
COVID-19, po prenehanju objektivnih razlogov pa teče dalje.
(2) Objektivni razlogi zaradi epidemije COVID-19 iz prvega
odstavka tega člena so:
-
nezmožnost zagotoviti izvajalca sankcij, pri katerem bi oseba opravljala
delo v splošno korist,
-
začasna prekinitev sodelovanja izvajalca z osebo zaradi epidemije
COVID-19,
-
nezmožnost napotitve osebe na opravljanje zdravniškega pregleda, ki je
pogoj za izvrševanje dela v splošno korist,
-
nezmožnost prihoda na delo zaradi nedelovanja javnega prevoza, kadar je
oseba od takšne vrste prevoza odvisna in
-
zaradi bolezni COVID-19 osebe.
(3) Objektivne razloge iz prejšnjega odstavka ugotavlja
svetovalec pristojne probacijske enote in o tem v poročilu obvesti državnega
tožilca. Ukrep iz tega člena velja najdlje do 31. decembra 2020. Vlada lahko
ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev. Sklep
o podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
90. člen
(1) Ne glede na šesti odstavek 162. člena ZKP rok za opravo
dela v splošno korist ne teče v času, ko osumljenec naloženega števila ur ne
more opravljati zaradi objektivnih razlogov, ki so nastali zaradi epidemije
COVID-19, po prenehanju objektivnih razlogov pa teče dalje.
(2) Objektivni razlogi zaradi epidemije COVID-19 iz prvega
odstavka tega člena so:
-
nezmožnost zagotoviti izvajalca sankcij, pri katerem bi oseba opravljala
delo v splošno korist,
-
začasna prekinitev sodelovanja izvajalca z osebo zaradi epidemije
COVID-19,
-
nezmožnost napotitve osebe na opravljanje zdravniškega pregleda, ki je pogoj
za izvrševanje dela v splošno korist,
-
nezmožnost prihoda na delo zaradi nedelovanja javnega prevoza, kadar je
oseba od takšne vrste prevoza odvisna in
-
zaradi bolezni COVID-19 osebe.
(3) Objektivne razloge iz prejšnjega odstavka ugotavlja
svetovalec pristojne probacijske enote in o tem v poročilu obvesti državnega
tožilca. Ukrep iz tega člena velja najdlje do 31. decembra 2020. Vlada lahko
ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev. Sklep
o podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
18. Zakon o kmetijstvu
91. člen
(1) Ne glede na 143. člen Zakona o kmetijstvu (Uradni list
RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17 in 22/18; v
nadaljnjem besedilu: ZKme-1) Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
zaradi preprečitve širjenja COVID-19, v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona
izvede posodobitev podatkov o grafičnih enotah rabe (v nadaljnjem besedilu:
GERK) iz registra kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG) z vsemi
razpoložljivimi podatki in v skladu s pravili vrisa, za ukrepe skupne kmetijske
politike v letu 2021, pri čemer se izpis iz RKG nosilcu kmetijskega
gospodarstva ne izda.
(2) Nosilec kmetijskega gospodarstva lahko od 31. januarja
2021 preveri stanje svojih GERK in stanje morebitnih drugih napak v RKG z
vnosom svoje KMG-MID številke na spletnem pregledovalniku
http://rkg.gov.si/GERK/WebViewer/ oziroma z veljavnim osebnim spletnim
certifikatom v eRKG na spletnem naslovu http://rkg.gov.si/GERK/eRKG/. V eRKG so
dostopni novi izpisi iz RKG.
(3) Če se nosilec kmetijskega gospodarstva ne strinja s
posodobitvijo podatkov iz tega člena, lahko dejansko stanje svojih GERK uredi
na pristojni upravni enoti.
92. člen
(1) Ne glede na četrti odstavek 54. člena ZKme-1 lahko
stranka zaradi objektivnih razlogov, povezanih s posledicami COVID-19, vloži še
dva dodatna obrazložena zahtevka za spremembo obveznosti iz prvega odstavka 54.
člena ZKme-1, pred potekom roka za vložitev zadnjega zahtevka za izplačilo
sredstev, določenega v odločbi o pravici do sredstev.
(2) Stranka lahko z zahtevkom iz prejšnjega odstavka predlaga
izpolnitev spremenjene obveznosti do predpisanih končnih rokov iz predpisov, ki
urejajo ukrepe iz programa razvoja podeželja in ukrepe Operativnega programa
Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo 2014–2020, in sicer tudi po končnem
roku določenem v posameznem javnem razpisu.
(3) Stranka lahko vloži zahtevek iz tega člena do 31.
decembra 2021.
93. člen
(1) Ne glede na določbe ZKme-1 se za ukrepe iz 116. člena tega
zakona odločbe izdajo na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, če je za
posamezni ukrep tako določeno v predpisu.
(2) Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj
podeželja na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka najpozneje v 30 dneh od uveljavitve
tega zakona odpremi informativno odločbo.
(3) Če upravičenec ugotovi, da je izračun v informativni
odločbi iz prejšnjega odstavka nepravilen, lahko v 15 dneh od vročitve odločbe
vloži ugovor. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj
podeželja preveri navedbe upravičenca in izda odločbo.
(4) Če upravičenec zoper informativno odločbo iz drugega
odstavka tega člena ne ugovarja, postane informativna odločba dokončna. Šteje
se tudi, da se je upravičenec odpovedal pravici do pritožbe.
(5) Upravičenec lahko v 15 dneh od vročitve odločbe iz
tretjega odstavka tega člena vloži pritožbo na Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
(6) Odločbe in sklepi iz tega člena se vročajo z navadno
vročitvijo. Šteje se, da je vročitev opravljena 20. dan od dneva odpreme,
navedenega na odločbi in sklepu oziroma na posamičnem aktu.
(7) Stranka lahko pisno obvesti Agencijo Republike Slovenije
za kmetijske trge in razvoj podeželja, da odločbe ali sklepa ni prejela, v 30
dneh od datuma, do katerega morajo biti izdane odločbe za posamezen ukrep. V
tem primeru se stranki odločba ali sklep vroči z osebno vročitvijo.
19. Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih
lokalnih skupnosti
94. člen
(1) Ne glede na določbo 62. člena Zakona o stvarnem
premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18
in 79/18; v nadaljnjem besedilu: ZSPDSLS-1) se najemnikom poslovnih stavb ali
poslovnih prostorov v lasti Republike Slovenije ali v lasti samoupravnih
lokalnih skupnosti, ki jim je zaradi ukrepov države in zaradi širjenja bolezni
opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali pa je bistveno otežkočeno, v
obdobju trajanja razglašene epidemije COVID-19 na območju Republike Slovenije
oziroma v obdobju, ko v skladu s sprejetimi predpisi opravljanje gospodarske
dejavnosti ni bilo dopustno, to je od vključno 19. oktobra 2020 dalje, ne
zaračunava najemnina ali del najemnine.
(2) O upravičenosti do oprostitve plačila najemnine ali
njenega dela iz prejšnjega odstavka odloča predstojnik oziroma predstojnica
upravljavca oziroma organ, odgovoren za izvrševanje proračuna samoupravne
lokalne skupnosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji iz točke 3.1 Začasnega
okvira in sicer, da:
-
najemnik dne 31. decembra 2019 ni bil podjetje v težavah, kot je
opredeljeno v 18. točki 2. člena Uredbe 651/2014/EU;
-
skupni znesek javnih sredstev, ki jih prejme najemnik, v skladu s točko
3.1 Začasnega okvira, ne presega 800.000 eurov ali 120.000 eurov, če je
najemnik dejaven v sektorju ribištva in akvakulture, ali 100.000 eurov, če je
najemnik dejaven na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov, vsi
navedeni zneski pa morajo biti izraženi kot bruto zneski pred odbitkom davkov
ali drugih dajatev;
-
skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stroškov, ki se
financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne presega omejitev, določenih v
prejšnji alineji;
-
ukrepi na podlagi tega zakona ne izključujejo dodelitve pomoči de
minimis oziroma pomoči, dodeljene v skladu s Splošno uredbo o skupinskih
izjemah, če so spoštovane določbe relevantnih aktov Evropske komisije.
(3) Minister, pristojen za sistemsko urejanje ravnanja s
stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti, določi postopek
in način odločanja ter zahtevano dokumentacijo za izvajanje enake obravnave
upravičencev za oprostitev ali delno oprostitev plačila najemnine po tem členu
s pravilnikom.
95. člen
(1) Ne glede na določbo 62. člena ZSPDSLS-1 se uporabnikom
športnih objektov in površin za šport v naravi v lasti Republike Slovenije ali
v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti, ki jim je zaradi ukrepov države in
zaradi širjenja bolezni onemogočena ali pa je bistveno otežena uporaba športnih
objektov in površin za šport v naravi, v obdobju trajanja razglašene epidemije
COVID-19 na območju Republike Slovenije oziroma v obdobju, ko v skladu s
sprejetimi predpisi uporaba ni bila dopustna ali pa je bila bistveno otežena,
to je od vključno 19. oktobra 2020 dalje, ne zaračunavajo obveznosti iz
najemnega razmerja ali v primeru samoupravnih lokalnih skupnosti obveznosti ali
del obveznosti iz najemnega razmerja. Kot obveznost iz najemnega razmerja se
šteje najemnina in vsa druga nadomestila v zvezi z oddajanjem v najem, ki se
skladno s pogodbenimi določili najemne pogodbe štejejo v znesek najemnine (v
nadaljnjem besedilu: najemnina).
(2) Do oprostitve plačila najemnine iz prejšnjega odstavka so
upravičene športne organizacije, ki jih določa zakon, ki ureja šport, razen
športna društva in športne zveze Slovencev v zamejstvu v Italiji, Avstriji in
na Madžarskem.
(3) Do upravičenosti do oprostitve plačila najemnine iz
prvega odstavka tega člena odloča predstojnik oziroma predstojnica upravljavca
oziroma organ, odgovoren za izvrševanje proračuna samoupravne lokalne
skupnosti.
(4) Minister, pristojen za sistemsko urejanje ravnanja s
stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti, določi postopek
in način odločanja ter zahtevano dokumentacijo za izvajanje enake obravnave
upravičencev za oprostitev plačila najemnine po tem členu s pravilnikom.
20. Zakon o pacientovih pravicah
96. člen
Ne glede na prvi in drugi odstavek 59. člena Zakona o
pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08 in 55/17) roki za vložitev prve
zahteve v času razglašene epidemije ne tečejo.
21. Energetski zakon
97. člen
Ne glede na določbo tretjega odstavka 535. člena Energetskega
zakona (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20 in 158/20
– ZURE; v nadaljnjem besedilu: EZ-1) se za načrtovane proizvodne naprave na
obnovljive vire energije, ki ne presegajo 125 MW nazivne električne moči, ter
za proizvodne naprave s soproizvodnjo, ki ne presegajo 200 MW nazivne
električne moči, za katere je bila na podlagi 535. člena EZ-1 omogočena prijava
projekta na javni poziv agencije za vstop v podporno shemo in jim je agencija
izdala sklep o potrditvi projekta pred uveljavitvijo tega zakona, rok za
pridobitev deklaracije za proizvodno napravo podaljša za dve leti, tako da se
izteče sedem let od vročitve sklepa o potrditvi projekta.
22. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju
98. člen
(prenehal
veljati)
23. Zakon o urejanju prostora in Zakon o kmetijskih zemljiščih
99. člen
(1) Ne glede na določbo druge alineje drugega odstavka 278.
člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; v nadaljnjem
besedilu: ZUreP-2) občini ni treba ob prvih spremembah občinskega prostorskega
načrta določiti ureditvenih območij naselij in območij za dolgoročni razvoj
naselij, kadar se ne predlaga sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč v
obsegu več kot 10 ha.
(2) Ne glede na določbe četrtega odstavka 3.č člena Zakona o
kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo,
58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D in 79/17) ministrstvo, pristojno za kmetijstvo,
naroči izdelavo strokovnih podlag, ko je iz prostorskega informacijskega
sistema v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, razvidno, da je
bil sprejet sklep o začetku postopka priprave prostorskega akta, iz katerega
izhaja, da se s prostorskim aktom predlaga sprememba namenske rabe kmetijskih
zemljišč v obsegu več kot 10 ha, v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko
načrtovanje.
(3) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena veljajo
tudi za spremembe in dopolnitve občinskih prostorskih načrtov, za katere je
občina že pred uveljavitvijo tega zakona sprejela sklep o pripravi občinskega
prostorskega načrta na podlagi ZUreP-2.
(4) Določbe tega člena veljajo za tiste spremembe in dopolnitve
občinskega prostorskega načrta, za katere občina sprejme sklep o pripravi
sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta do 31. decembra 2021.
100. člen
Ne glede na določbe ZUreP-2 se javna razgrnitev in obravnava
prostorskih aktov v času epidemije COVID-19 lahko izvedeta s sodelovanjem
zainteresirane javnosti tudi na daljavo s pomočjo elektronskih sredstev.
24. Zakon o javnem naročanju
101. člen
Ne glede na določbo a) točke tretjega odstavka in četrtega
odstavka 77. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in
14/18; v nadaljnjem besedilu: ZJN-3) naročnik od uveljavitve tega zakona do 15.
aprila 2021 kot zadosten dokaz v zvezi s prvim odstavkom 75. člena ZJN-3
upošteva izjavo, dano v prijavi ali ponudbi, če kandidat ali ponudnik, iz
razlogov povezanih z ukrepi zaradi preprečevanja okužbe s SARS-CoV-2, ne more
zagotoviti ustreznih dokazil oziroma do teh dokazil iz enakih razlogov ne more
dostopati naročnik, kadar jih je dolžan pridobiti sam. Kot zadosten dokaz pa
lahko naročnik upošteva tudi izpis iz sodnega ali drugega ustreznega registra,
ki ni starejši od štirih mesecev.
25. Zakon o delovnih razmerjih
102. člen
(1) Ne glede na četrti odstavek 68. člena Zakona o delovnih
razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 –
PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19) delodajalec pred začetkom
dela delavca na domu obvesti Inšpektorat Republike Slovenije za delo o:
-
podatkih o delodajalcu (naziv, naslov, matična številka in dejavnost, ki
jo opravlja),
-
podatkih, ki se nanašajo na delavca, ki bo opravljal delo na domu
(osebno ime, naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela, s kratkim opisom dela,
ki ga bo delavec opravljal, delovna sredstva in delovna oprema, ki jo bo
delavec uporabljal, predvideno obdobje trajanja in predvideni delež delovnega
časa opravljanja dela na domu),
-
morebitnem tveganju za varnost in zdravje delavca pri opravljanju dela
na domu.
(2) Delodajalci, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije,
obvestilo iz prejšnjega odstavka vložijo elektronsko, preko informacijskega
sistema za podporo poslovnim subjektom, ki ga upravlja ministrstvo, pristojno
za javno upravo.
(3) Ukrep iz prvega odstavka tega člena velja do 31. decembra
2020. Vlada lahko ukrep s sklepom podaljša za obdobje šestih mesecev. Sklep o
podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
26. Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic
COVID-19
103. člen
(začasna razporeditev zaradi nujnih delovnih potreb in
povračilo stroškov testiranja)
(1) Ne glede na osmi odstavek 55. člena Zakona o začasnih
ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20; v
nadaljnjem besedilu: ZZUOOP) zaposleni v času začasne razporeditve k drugemu
izvajalcu prejema plačo in povračila stroškov in druge prejemke iz delovnega
razmerja pri delodajalcu, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
Sredstva za financiranje stroškov delodajalca iz prejšnjega stavka in dodatka
iz petega in sedmega odstavka 55. člena ZZUOOP se delodajalcu povrnejo iz proračuna
Republike Slovenije. Zahtevki za izplačilo sredstev se z dokazili vložijo pri
ministrstvu, pristojnem za zdravje, če je delodajalec izvajalec zdravstvene
dejavnosti, ali pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, če je
delodajalec izvajalec socialno varstvene storitve institucionalno varstvo.
(2) Način izstavitve zahtevkov in roke izplačil iz prejšnjega
odstavka določi minister, pristojen za zdravje, oziroma minister, pristojen za
socialno varstvo.
(3) (prenehal
veljati)
(4) (prenehal
veljati)
(5) Ukrep iz prvega odstavka tega člena velja do 31. decembra
2021, ukrep iz tretjega odstavka tega člena pa velja za obdobje razglašene
epidemije od 19. oktobra do preklica epidemije.
104. člen
(delno povrnjeni izgubljeni dohodek za čas trajanja
karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi
obveznosti varstva otroka)
(1) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek 93. člena
ZZUOOP upravičenec za delno povrnjeni izgubljeni dohodek, ki zaradi karantene
na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti
varstva otroka zaradi karantene na domu ali druge zunanje objektivne okoliščine
nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, ne more opravljati dejavnosti in
organizirati opravljanja dejavnosti na domu, je:
-
samozaposleni, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno
pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena Zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13,
99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B,
95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19, 75/19 in
139/20; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2),
-
družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge
ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je na dan uveljavitve tega zakona v
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena
ZPIZ-2 in
-
kmet, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in
invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25.
člena ZPIZ-2.
(2) V okvir obveznosti varstva zaradi višje sile zaradi karantene
na domu ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca
ali šole se šteje otroke do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v
prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in
v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki
imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.
(3) Upravičencu iz prvega odstavka tega člena se izgubljeni
dohodek delno povrne, če je ob povratku ob prehodu meje v Republiki Sloveniji
napoten v karanteno na domu zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za
okužbo, ali zaradi stika z okuženo osebo ali nezmožnosti opravljanja dela
zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi karantene na domu ali
druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole.
(4) Ukrep iz prvega odstavka tega člena velja do 31. decembra
2020. Vlada lahko ukrep s sklepom podaljša za obdobje šestih mesecev. Sklep o
podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
105. člen
(višina)
(1) Ne glede na 94. člen ZZUOOP znaša višina delno
povrnjenega izgubljenega dohodka 250 eurov za vsako karanteno na domu ali za
čas, ko ni zmožen opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva
otroka zaradi karantene na domu ali druge zunanje objektivne okoliščine
nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, vendar ne več kot 250 eurov za 10 dni,
500 eurov za 20 dni in 750 eurov v enem mesecu.
(2) Ukrep iz prejšnjega odstavka velja do 31. decembra 2020.
Vlada lahko ukrep s sklepom podaljša za obdobje šestih mesecev. Sklep o
podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
106. člen
(postopek izplačila)
(1) Ne glede na prvi in drugi odstavek 95. člena ZZUOOP za
povračilo delno izgubljenega dohodka, upravičenec iz 104. člena tega zakona,
preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: FURS), predloži vlogo, v 30 dneh od vročitve odločbe o karanteni ali
potrdilo, ki ga izda pristojni organ, oziroma pridobitve drugega ustreznega
dokazila, da je nastopila druga zunanja objektivna okoliščina nezmožnosti
obiskovanja vrtca ali šole, vendar najpozneje do 31. decembra 2020.
(2) FURS za izvajanje nalog v zvezi z povračilom delno
izgubljenega dohodka pridobiva, uporabi in obdeluje podatke iz izdanih odločb o
odrejeni karanteni iz zbirk osebnih podatkov ministrstva, pristojnega za
zdravje, ali potrdil, ki jih izdajo pristojni organi. V primeru vloge za
povračilo delno izgubljenega dohodka zaradi druge zunanje objektivne okoliščine
nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole je upravičenec dolžan priložiti vlogi
ustrezno dokazilo o nastanku in trajanju druge zunanje objektivne okoliščine.
27. Zakon o verski svobodi
107. člen
(prenehal
veljati)
108. člen
(1) Ministrstvo, pristojno za kulturo, v 15 dneh od
uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti izda nove odločbe, s katerimi
uskladi višino do uveljavitve tega zakona verskim uslužbencem registriranih cerkva
ali drugih verskih skupnosti že priznane namenske državne finančne pomoči iz
državnega proračuna za pokritje prispevkov za socialno varnost, z višino te
pomoči iz 107. člena tega zakona.
(2) (prenehal
veljati)
ČETRTI DEL
ZAČASNI UKREPI
1. Začasni ukrepi na področju gospodarstva
109. člen
(pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov)
(1) Upravičenec do pomoči v obliki delnega povračila nekritih
fiksnih stroškov, v upravičenem obdobju iz osmega odstavka tega člena, je
pravna ali fizična oseba, ki:
-
je bila registrirana za opravljanje gospodarske dejavnosti najpozneje do
1. septembra 2020,
-
ima vsaj enega zaposlenega na dan uveljavitve tega zakona ali je samozaposlen,
ki je na dan uveljavitve tega zakona vključen v obvezno pokojninsko in
invalidsko zavarovanje na podlagi 15. člena ZPIZ-2 ali je družbenik ali
delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je
poslovodna oseba, in je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in
invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2,
-
ni na dan 31. december 2019 podjetje v težavah skladno z 18. točko 2.
člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi
nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in
108 Pogodbe (v nadaljnjem besedilu tega člena: Uredba Komisije 651/2014/EU,
-
ne more opravljati svoje dejavnosti ali jo opravlja v bistveno
zmanjšanem obsegu zaradi posledic epidemije COVID-19 in
-
zagotavlja, da se nekriti fiksni stroški ne krijejo iz drugih virov, kot
so zavarovanja, začasni ukrepi pomoči ali podpora iz drugih virov.
(2) Upravičenec ne more biti:
-
neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma
proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019
višji od 70 odstotkov,
-
delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada
v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot deset
zaposlenih na dan oddaje vloge,
-
tuje diplomatsko predstavništvo in konzulat, mednarodna organizacija,
predstavništvo mednarodnih organizacij ter institucija, organ in agencija
Evropske unije v Republiki Sloveniji.
(3) Nekriti fiksni stroški za namen tega ukrepa predstavljajo
mesečne nekrite fiksne stroške v upravičenem obdobju, ki so ocenjeni v višini
ene dvanajstine 14,4 odstotka letnih prihodkov od prodaje leta 2019 oziroma
prihodkov od prodaje v času od registracije upravičenca do 1. septembra 2020, preračunanimi
na letno obdobje, v primeru upada prihodkov več kot 70 odstotkov, oziroma v
višini ene dvanajstine 7,2 odstotka letnih prihodkov od prodaje leta 2019
oziroma prihodkov od prodaje v času od registracije upravičenca do 1. septembra
2020, preračunanimi na letno obdobje, v primeru upada prihodkov od prodaje leta
2019 oziroma prihodkov od prodaje v času od registracije upravičenca do 1.
septembra 2020, preračunanimi na letno obdobje, od 30 do 70 odstotkov.
(4) Nekriti fiksni stroški se za namen tega ukrepa določijo
kot določen odstotek letnih prihodkov od prodaje upravičenca leta 2019 na mesec
v upravičenem obdobju, če gre za upravičence, ustanovljene do 1. oktobra 2019,
oziroma kot določen odstotek prihodkov od prodaje upravičenca od njegove registracije
do 1. septembra 2020, preračunanimi na enako obračunsko obdobje, na mesec v
upravičenem obdobju. Nekriti del navedenih fiksnih stroškov pa se upravičencu
določi v višini, kot izhaja iz petega odstavka tega člena.
(5) Višina nekritih fiksnih
stroškov se izračuna glede na naslednjo lestvico:
Upad prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju v
primerjavi s prihodki od prodaje v enakem obdobju leta 2019 oziroma upad
prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju v primerjavi s prihodki od prodaje
v času od registracije upravičenca do 1. septembra 2020, preračunanimi
na enako obračunsko obdobje,
|
Višina nekritih fiksnih stroškov se določi v odstotku od
letnih prihodkov za leto 2019 oziroma prihodkov od prodaje v času od
registracije do 1. septembra 2020, preračunanimi na enako obračunsko
obdobje, za vsak mesec poslovanja v upravičenem obdobju iz osmega odstavka
tega člena,
|
30,00 odstotkov do vključno 70,00 odstotkov
|
0,6 odstotka
|
nad 70,00 odstotkov
|
1,2 odstotka
|
vendar ne več kot:
-
1.000 eurov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma
družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda skladno z drugo
alinejo prvega odstavka tega člena, v upravičenem obdobju, ki so jim prihodki
od prodaje upadli za 30 do vključno 70 odstotkov,
-
2.000 eurov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma
družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda skladno z drugo
alinejo prvega odstavka tega člena, v upravičenem obdobju, ki so jim prihodki
od prodaje upadli za več kot 70 odstotkov,
-
70 odstotkov neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene
akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je
srednje veliko ali veliko podjetje, navedene v izkazih poslovnega izida v
upravičenem obdobju oziroma 90 odstotkov neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in
četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020)
upravičenca, ki je mikro ali malo podjetje, v izkazih poslovnega izida v
upravičenem obdobju. V ugotavljanje poslovnega izida se ne šteje pomoč, pridobljena
s tem ukrepom. Velikost upravičenca se določa skladno s Prilogo 1 Uredbe
Komisije 651/2014/EU na dan oddaje vloge. Upravičenec navede velikost v izjavi
iz prvega odstavka 110. člena tega zakona.
Upravičenec se v izjavi iz prvega odstavka
110. člena tega zakona izjavi o povprečnem številu zaposlenih po pogodbi o
zaposlitvi v obdobju od 1. decembra 2019 do 30. novembra 2020 za
namen izračuna višine upravičenja iz prve in druge alineje tega odstavka.
Povprečno število zaposlenih se izračuna kot število delovnih ur v prej
navedenem obdobju, za katere so zaposleni dobili plačo in nadomestilo plače v
breme delodajalca, pri čemer se upošteva ure na delu, praznike, dopuste in
nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo
zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in nadomestilo
plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi
poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, v primerjavi s številom možnih delovnih
ur za to obdobju, in sicer na dve decimalki natančno.
(6) Ne glede na peti odstavek tega člena se pri izračunu
upada prihodkov od prodaje lahko upošteva prihodke od prodaje v upravičenem
obdobju glede na povprečno število zaposlenih ali prihodke od prodaje glede na
vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč, če je tak način upoštevanja
prihodkov od prodaje za upravičenca ugodnejši. Upravičenec v izjavi iz prvega
odstavka 110. člena tega zakona izjavi, da je pri izračunu upada prihodkov od
prodaje upošteval povprečne prihodke od prodaje iz prvega stavka tega odstavka.
(7) Za upravičence, ki so bili registrirani do 1. oktobra
2019, kritje nekritih fiksnih stroškov v upravičenem obdobju ne sme presegati
najvišje pomoči skladno s točko 3.12 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe
državnih pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne
20. 3. 2020, str. 1, sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020 str. 1,
sprememba UL C št. 164 z dne 13. 5. 2020, str. 3, sprememba UL C 218 z dne 2.
7. 2020, str. 3 in sprememba UL C št. 340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1), (v
nadaljnjem besedilu tega poglavja: Sporočilo Komisije Začasni okvir za ukrepe
državnih pomoči).
(8) Za upravičence, ki so bili registrirani od vključno 1.
oktobra 2019 do 1. septembra 2020 in za upravičence iz šestega odstavka tega
člena, nekriti fiksni stroški skupaj z ostalimi pomočmi ne smejo presegati
najvišje pomoči skladno s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe
državnih pomoči.
(9) Upravičeno obdobje pomoči je od 1. oktobra 2020 do 31.
decembra 2020. Upravičeno obdobje pomoči se lahko, s sklepom Vlade, podaljša za
največ šest mesecev.
(10) Pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih
stroškov se upravičencem lahko dodeli na osnovi ocenjenih podatkov.
Upravičenost do prejete pomoči se ugotavlja naknadno, skladno s petim odstavkom
tega člena. Ne glede na prejšnji stavek upravičenci, ki ugotavljajo davčno
osnovo na podlagi normiranih odhodkov, skladno z davčno zakonodajo,
zagotavljajo podatek o načrtovani in dejansko doseženi izgubi v zadnjem kvartalu
2020, ki je ugotovljena v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi na
podlagi verodostojnih listin.
(11) Neto izguba pomeni neto čisto izgubo (AOP 187) v
upravičenem obdobju po pravilih računovodenja. Za potrebe tega člena je mesečna
izguba lahko zgolj ocenjena.
110. člen
(izplačilo)
(1) Za izplačilo pomoči v obliki povračila dela nekritih
fiksnih stroškov upravičenec iz prvega odstavka prejšnjega člena preko
informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je oseba,
ki jo opredeljuje prejšnji člen.
(2) Upravičenec poda izjavo iz prejšnjega odstavka na osnovi
lastne ocene poslovanja, upoštevaje prvi odstavek 112. člena tega zakona.
(3) Upravičenec mora predložiti izjavo iz prvega odstavka
tega člena najpozneje do 31. decembra 2020 za upravičeno obdobje iz osmega
odstavka prejšnjega člena.
(4) FURS izplača pomoč v obliki povračila dela nekritih
fiksnih stroškov v enkratnem znesku za obdobje, za katerega upravičenec
uveljavlja pomoč, oziroma največ za upravičeno obdobje iz osmega odstavka
prejšnjega člena, 20. v mesecu, ki sledi mesecu oddaje izjave. Ne glede določbo
prejšnjega stavka FURS izplača pomoč v obliki povračila dela nekritih fiksnih
stroškov do 20. januarja 2021 za upravičence, ki predložijo izjavo v novembru
in decembru 2020.
111. člen
(zagotavljanje sredstev za nekrite fiksne stroške)
Sredstva za izplačilo pomoči v obliki povračila dela nekritih
fiksnih stroškov se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije ali iz
sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.
112. člen
(vračilo pomoči v obliki povračila dela nekritih fiksnih
stroškov in način ugotavljanja upravičenosti do pomoči)
(1) Šteje se, da upravičenec zaradi posledic epidemije
COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem
obsegu, če bodo prihodki upravičenca v upravičenem obdobju zaradi posledic
epidemije COVID-19 upadli za 30 ali več odstotkov glede na isto obdobje leta
2019. Za leto 2019 se upoštevajo podatki iz poslovnih izkazov, ki so bili
oddani do 31. maja 2020. Če je bil upravičenec registriran za opravljanje
dejavnosti po 1. oktobru 2019, je do pomoči upravičen tisti upravičenec, ki mu
bodo prihodki v upravičenem obdobju zaradi posledic epidemije COVID-19 upadli
za 30 ali več odstotkov v primerjavi s povprečnimi mesečnimi prihodki od
registracije do 1. septembra 2020, preračunanimi na enako obračunsko obdobje.
Če pogoj iz tega odstavka ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč
oziroma sorazmerni delež, če mu prihodki od prodaje padejo za manj kot je
ocenil v vlogi, skladno s petim odstavkom 109. člena tega zakona.
(2) Za upravičenca, ki ugotavlja prihodke po pravilih
računovodenja, so prihodki iz prejšnjega odstavka čisti prihodki od prodaje,
ugotovljeni po pravilih računovodenja.
(3) Upravičena višina pomoči v obliki nekritih fiksnih
stroškov se ugotavlja na osnovi podatkov, kot izhajajo iz revidiranih oziroma
potrjenih računovodskih izkazov ali drugih dokazil. Če upravičenec na osnovi
ocene nekritih fiksnih stroškov prejme višji znesek pomoči, kot je do njega
upravičen na osnovi dejansko ugotovljenih podatkov, mora preveč prejeta
sredstva vrniti.
(4) Upravičenec, ki je uveljavil pomoč v obliki delnega
povračila nekritih fiksnih stroškov in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval
pogojev za njeno pridobitev ali je zahteval previsok znesek pomoči, o tem
obvesti FURS najpozneje do roka za predložitev obračuna davka od odhodkov
pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje
drugega polletja 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov
iz dejavnosti za leto 2020, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve
odločbe.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek upravičenec, ki je
uveljavil pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov za obdobje
od 1. januarja do 30. junija 2021 in naknadno ugotovi, da ni
izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev ali je zahteval previsok znesek pomoči,
o tem obvesti FURS do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih
oseb za leto 2021 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega
polletja 2021, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz
dejavnosti za leto 2021, oziroma do roka za predložitev končnega obračuna po
prenehanju subjekta, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od
vročitve odločbe.
(6) Po poteku roka za vračilo prejete pomoči, določene v
četrtem odstavku tega člena, se plačajo zamudne obresti po Zakonu o predpisani
obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS, št. 11/07 – uradno prečiščeno
besedilo).
(7) Če obveznost iz naslova vračila prejete pomoči ni plačana
v roku, predpisanem s tem zakonom, se prisilno izterja. Izvršbo opravi FURS po
določbah zakona, ki ureja davčni postopek.
(8) Nadzor nad uveljavljanjem pravic iz 109. člena tega
zakona in izpolnjevanjem obveznosti iz četrtega odstavka tega člena izvaja
FURS, ki za postopek nadzora smiselno uporabi zakon, ki ureja davčni postopek.
113. člen
(pogoji dodelitve državne pomoči)
Ukrep iz tega poglavja se izvaja v skladu s točko 3.12 in
točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči.
2. Začasni ukrepi na področju sklica skupščin društev, zveze
društev oziroma podružnice tujega društva
114. člen
(sklic in izvedba zbora članov društva, zveze društev
oziroma podružnice tujega društva)
(1) Ne glede na določbe temeljnega akta oziroma statuta lahko
društvo, zveza društev oziroma podružnica tujega društva (v nadaljnjem
besedilu: društvo) v času do preklica ukrepa začasne delne omejitve gibanja
ljudi in omejitve oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s
COVID-19, o najpomembnejših odločitvah skliče in izvede zbor članov društva
korespondenčno, če lahko zagotovi enakopravnost sodelovanja vseh članov. Za
sklic, izvedbo in odločanje na korespondenčnem zboru članov društva se
uporabljajo določbe temeljnega akta društva.
(2) Če je zastopniku ali članu organov upravljanja društva v
času veljavnosti ukrepa začasne delne omejitve gibanja ljudi in omejitve
oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s COVID-19 potekel
mandat za zastopanje oziroma opravljanje funkcije, določen s temeljnim aktom
oziroma statutom, se mu mandat podaljša do prvega zbora članov, ki sledi poteku
mandatne dobe, če društvo zbora članov ne more sklicati na način, določen s
prejšnjim odstavkom. Društvo je dolžno sklicati zbor članov najpozneje v treh
mesecih od preklica ukrepa začasne delne omejitve gibanja ljudi in omejitve
oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s COVID-19.
(3) Prvi in drugi odstavek tega člena se smiselno uporabljata
tudi za skupščino zbornice in skupščino združenja.
3. Začasni ukrepi na področju zaščite, reševanja in pomoči
115. člen
(dodatek za izpostavljenost nevarnosti in posebne
obremenitve)
(1) Vpoklicanemu pripadniku Civilne zaščite za nepoklicno
opravljanje nalog, državljanu, ki je vpoklican ali aktiviran preko pristojnega
centra za obveščanje k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, in
prostovoljcu, ki je v času epidemije vključen ali vpoklican v opravljanje nalog
na področju zaščite, reševanja in pomoči, pripada dodatek za izpostavljenost
nevarnosti in posebne obremenitve v višini do 30 eurov dnevno, in sicer:
-
10 eurov za opravljanje nalog do 4 ure,
-
20 eurov za opravljanje nalog od 4 do 8 ur in
-
30 eurov za opravljanje nalog, daljšo od 8 ur.
(2) Dodatek za izpostavljenost nevarnosti in posebne
obremenitve iz prejšnjega odstavka je oproščen plačila davkov in prispevkov.
(3) Sredstva za dodatek iz tega člena se zagotovijo iz
proračuna Republike Slovenije.
4. Začasni ukrepi na področju kmetijstva, gozdarstva in
prehrane
116. člen
(finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka)
(1) Nosilci kmetijskih gospodarstev in nosilci dopolnilne
dejavnosti na kmetiji v skladu z ZKme-1, ki imajo zaradi posledic epidemije
COVID-19 izpad dohodka, ki je zlasti posledica nezmožnosti prodaje zalog,
zmanjšanja obsega pridelave, predelave oziroma prodaje, so upravičeni do
finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka, če je sektor oziroma nosilec
dopolnilne dejavnosti na kmetiji utrpel najmanj 30 odstotni izpad dohodka
glede na obdobje iz tretjega odstavka tega člena.
(2) Vloga za dodelitev finančnega nadomestila iz tega člena
se vloži na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja razen,
če predpis iz četrtega odstavka tega člena predpiše postopek iz 93. člena tega
zakona, ko Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja
odločbo izda po uradni dolžnosti.
(3) Finančno nadomestilo iz tega člena se dodeli v obliki
pavšala glede na hektar zemljišča oziroma glave velike živine glede na
povprečje zadnjih treh let, pri dopolnilnih dejavnostih na kmetiji pa glede na
izpad dohodka v upravičenem obdobju pomoči iz sedmega odstavka tega člena,
opredeljenega v predpisu iz četrtega odstavka tega člena, glede na enako
obdobje v koledarskem letu 2019. Če vlagatelj ni imel dokončnega dovoljenja za
opravljanje dopolnilne dejavnosti v obdobju, ki je enako upravičenemu obdobju
pomoči v koledarskem letu 2019, se finančno nadomestilo dodeli v višini razlike
povprečnega dohodka in dohodka v upravičenem obdobju pomoči iz prejšnjega
stavka. Povprečni dohodek je zmnožek povprečnega mesečnega dohodka v obdobju od
dokončnosti dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti do datuma,
določenega s predpisom in števila mesecev upravičenega obdobja nadomestila iz
četrtega odstavka tega člena.
(4) Vlada podrobneje predpiše postopek, upravičeno obdobje
nadomestila iz sedmega odstavka tega člena, rok za vlaganje vlog, posamezne
upravičene sektorje, podrobnejše pogoje za dodelitev finančnega nadomestila iz
tega člena ter višino, vstopni prag, najvišjo višino finančnega nadomestila in
način izračuna finančnega nadomestila iz tega člena.
(5) Osebi, ki uveljavlja izredno pomoč v obliki mesečnega
temeljnega dohodka na podlagi ZZUOOP, se finančno nadomestilo po tem členu
zniža za prejeti mesečni temeljni dohodek.
(6) Finančno nadomestilo iz tega člena se dodeli v skladu s
Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo
gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020,
str. 1), zadnjič spremenjenim s Sporočilom Komisije Peta sprememba začasnega
okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in
sprememba Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in
108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov
(UL C št. 34 z dne 1. 2. 2021, str. 6).
(7) Upravičeno obdobje pomoči po tem členu je od
1. oktobra 2020 do 11. oktobra 2021.
117. člen
(znižanje cen zakupnin kmetijskih zemljišč v upravljanju
Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije)
(1) Ne glede na cene zakupnin kmetijskih zemljišč, ki jih za
leto 2021 določi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, se te
znižajo v višini 20 odstotkov za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2021.
(2) Pomoč iz tega člena se dodeli zakupnikom, ki so dejavni v
primarni kmetijski proizvodnji, kot je opredeljena v 5. točki 2. člena Uredbe
Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst
pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z
notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije
(UL L št. 193 z dne 1. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije
(EU) 2019/289 z dne 19. februarja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014 o
razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na
podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o
delovanju Evropske unije (UL L št. 48 z dne 20. 2. 2019, str. 1), v skladu s
Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo
gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1),
zadnjič spremenjenim s Četrto spremembo začasnega okvira za ukrepe državne
pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in spremembo Priloge k Sporočilu
Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju
Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št. 340 I z
dne 13. 10. 2020, str. 1).
118. člen
(brezplačni zakup zaraščenih zemljišč v lasti Republike Slovenije)
(1) Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije
lahko v brezplačni zakup odda kmetijska zemljišča, ki jih ima v upravljanju in
ki so na dan 1. januarja 2021 v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih
zemljišč opredeljena kot:
-
1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju,
-
1500 – drevesa in grmičevje, ali
-
1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem.
(2) Doba zakupa iz tega člena traja deset let. Brezplačen
zakup velja za celotno dobo zakupa.
(3) Zakupnik mora na zemljiščih, ki so dana v zakup po tem
členu, odpraviti zaraščanje v enem letu od pridobitve zemljišča v brezplačni
zakup ter ga uporabljati za kmetijsko dejavnost.
(4) Ta člen se uporablja za zakupne pogodbe iz tega člena, ki
so sklenjene do 31. decembra 2021.
(5) Pomoč iz tega člena se zakupniku dodeli v skladu s
Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo
gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1),
zadnjič spremenjenim s Četrto spremembo začasnega okvira za ukrepe državne
pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in spremembo Priloge k
Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o
delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št.
340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1).
119. člen
(upravičena odsotnost z dela v obratih živilsko predelovalne
industrije)
Mesnopredelovalnim obratom živilsko predelovalne industrije
se stroški upravičene odsotnosti zaposlenih zaradi karantene oziroma potrjene
bolezni COVID-19 v času razglašene epidemije krijejo iz proračuna Republike
Slovenije za celotno obdobje odsotnosti.
120. člen
(podaljšanje roka za izpolnitev pogojev glede strokovnega
usposabljanja oziroma preskusa strokovne usposobljenosti veterinarjev)
Rok za izpolnitev pogojev glede strokovnega usposabljanja
oziroma preskusa strokovne usposobljenosti se veterinarjem, ki jim je rok za
podaljšanje licence v skladu s predpisom, ki ureja licenco za opravljanje
veterinarskih dejavnosti, začel teči pred uveljavitvijo tega zakona, podaljša
za 24 mesecev.
121. člen
(znižanje koncesijske dajatve)
(1) Ne glede na predpis, ki ureja podelitev koncesij za
trajnostno gospodarjenje z divjadjo, se uporabnikom lovišč zniža letna
koncesijska dajatev za leto 2020 za delež, ki je prihodek proračuna Republike
Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja divjad in lovstvo, in znaša 50 odstotkov
celotne koncesijske dajatve za leto 2020.
(2) Znižanje koncesijske dajatve iz tega člena se odobri v
skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo
gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1),
zadnjič spremenjenim s Četrto spremembo začasnega okvira za ukrepe državne
pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in spremembo Priloge k
Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o
delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št.
340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1).
(3) Podrobnejše pogoje za odobritev znižanja koncesijske
dajatve iz tega člena predpiše minister, pristojen za divjad in lovstvo.
122. člen
(finančna sredstva za delovanje lovišč s posebnim namenom)
(1) Ministrstvo, pristojno za divjad in lovstvo, Zavodu za
gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZGS) kot upravljavcu lovišč s
posebnim namenom (v nadaljnjem besedilu: LPN) za obdobje trajanja omejitev
gibanja in združevanja v letu 2020 zagotovi nadomestilo za izgubljen prihodek
LPN v tem obdobju v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2019. Izgubljen
prihodek v obdobju trajanja omejitev gibanja in združevanja v letu 2020 mora
biti za najmanj 30 odstotkov nižji od prihodka, ustvarjenega v enakem obdobju v
letu 2019.
(2) Vlogo za izplačilo nadomestila v višini izgubljenega
prihodka iz prejšnjega odstavka ZGS pošlje na ministrstvo, pristojno za divjad
in lovstvo, do 10. februarja tekočega leta za preteklo leto. Ministrstvo,
pristojno za divjad in lovstvo, na podlagi pravnomočne odločbe izplača ZGS
sredstva iz proračuna Republike Slovenije.
(3) Pomoč iz tega člena se odobri v skladu s Sporočilom Komisije
Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu
COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s
Četrto spremembo začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo
gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in spremembo Priloge k Sporočilu Komisije
državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije
za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št. 340 I z dne 13. 10.
2020, str. 1).
(4) Podrobnejše pogoje za izplačilo nadomestila za izgubljen
prihodek iz tega člena predpiše minister, pristojen za divjad in lovstvo.
5. Začasni ukrepi v javnem sektorju
123. člen
(zagotavljanje sredstev za dodatek po 11. točki prvega
odstavka 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor)
(1) Sredstva za financiranje dodatka iz 11. točke prvega
odstavka 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št.
57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17,
69/17 in 80/18; v nadaljnjem besedilu: KPJS) se delodajalcem v javnem sektorju
zagotovijo v proračunu Republike Slovenije.
(2) Delodajalci v javnem sektorju vložijo zahtevek za
sredstva iz prejšnjega odstavka občini ustanoviteljici ali resorno pristojnemu
ministrstvu. Minister, pristojen za finance, natančneje predpiše postopek in
roke za uveljavljanje zahtevkov.
(3) Sredstva za financiranje dodatka iz 11. točke prvega
odstavka 39. člena KPJS se delodajalcem v javnem sektorju zagotavljajo od 19.
oktobra 2020 za čas trajanja epidemije. Na enak način se za financiranje
dodatka iz 11. točke prvega odstavka 39. člena KPJS zagotovijo sredstva tudi
zasebnim izvajalcem socialnega in zdravstvenega varstva, ki dejavnost
opravljajo v okviru mreže javne službe ter zasebnim vrtcem s koncesijo in
zasebnim vrtcem.
(4) Ne glede na določbe zakonov in kolektivnih pogodb, ki
urejajo osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela, se dodatek za
rizične razmere na podlagi 11. točke 39. člena KPJS ne všteva v osnovo za
nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela.
124. člen
(zaposlitev zaradi nujnih delovnih potreb v času
obvladovanja virusa COVID-19)
(1) Delodajalec v javnem sektorju lahko zaradi nujnih
delovnih potreb sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas brez javne objave
prostega delovnega mesta. V tem primeru se lahko pogodba o zaposlitvi sklene za
določen čas, vendar najdalj za obdobje do 31. avgusta 2021.
(2) Pogodba o zaposlitvi za določen čas se na področju vzgoje
in izobraževanja lahko sklene tudi s strokovnim delavcem, ki še nima
opravljenega strokovnega izpita s področja vzgoje in izobraževanja, če
izpolnjuje druge pogoje za zasedbo delovnega mesta v programu, ki ga izvaja
vzgojno-izobraževalni zavod in za katerega je vpisan v razvid kot izvajalec
javnoveljavnih programov.
(3) Na enak način lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za
določen čas tudi zasebni izvajalec socialnega in zdravstvenega varstva, ki
dejavnost opravlja v okviru mreže javne službe.
125. člen
(dodatek za delo v rizičnih razmerah direktorjem v javnem
sektorju v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva)
(1) Ne glede na določbo četrtega odstavka 23. člena Zakona o
sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno
besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US,
40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 –
ZDOdv, 67/17 in 84/18) direktorjem v javnem sektorju, kot jih določa Uredba o
plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 68/17, 4/18 in
30/18), ki so vključeni v aktivnosti in izvajanje ukrepov za preprečevanje
okužb s SARS-CoV-2 ter zajezitev in obvladovanje COVID-19, pripada dodatek za
delo v rizičnih razmerah v višini 65 odstotkov urne postavke osnovne plače za
polovico rednega delovnega časa.
(2) Ne glede na določbe zakonov in kolektivnih pogodb, ki urejajo
osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela, se dodatek iz prejšnjega
odstavka ne všteva v osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela.
(3) Dodatek iz prvega odstavka tega člena pripada direktorjem
od 19. oktobra 2020 do preklica epidemije.
(4) Sredstva za financiranje dodatka iz tega člena se
zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Zahtevek za izplačilo sredstev
delodajalec vloži pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, če je izvajalec
zdravstvene dejavnosti, ali pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, če
je izvajalec na področju socialnega varstva. Način izstavitve zahtevkov in roke
izplačil določi minister, pristojen za zdravje ali minister, pristojen za
socialno varstvo.
6. Začasni ukrepi na področju vzgoje in izobraževanja,
visokega šolstva, raziskovalne dejavnosti in športa
126. člen
(oprostitev plačila staršev za vrtec v času veljavnosti
ukrepov Vlade o začasni prepovedi zbiranja ljudi za javne vrtce in vrtce s
koncesijo)
(1) Starši, katerih otroci od 26. oktobra 2020 zaradi ukrepa
o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja
ter univerzah ter visokošolskih zavodih ne obiskujejo vrtca, so za čas, ko
otrok ne obiskuje vrtca, oproščeni plačila.
(2) Javnim vrtcem in zasebnim vrtcem s koncesijo, za katere
od 26. oktobra 2020 velja ukrep o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s
področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah ter visokošolskih zavodih, krije
izpad plačil staršev iz prejšnjega odstavka proračun Republike Slovenije. Izpad
plačil staršev se prizna za čas trajanja ukrepa o prepovedi zbiranja, za dneve
odsotnosti, ko otroci niso obiskovali vrtca, v višini znižanega plačila staršev
za vrtec, ki jim je določeno v skladu z odločbo pristojnega centra za socialno
delo.
(3) Sredstva v višini oprostitve plačila staršev za vrtce iz
prejšnjega odstavka zagotavlja občina ustanoviteljica vrtca oziroma koncedentka
za vse vključene otroke v vrtec, ne glede na občino stalnega prebivališča
otrok. Ta sredstva se občinam povrnejo iz proračuna Republike Slovenije.
Zahtevke občine posredujejo ministrstvu, pristojnemu za predšolsko vzgojo,
najpozneje do 30. dne v tekočem mesecu za pretekli mesec, poračune pa za
predpretekli mesec. Po izteku tega roka občina povračila sredstev ne more več
uveljavljati.
(4) Javni vrtci in zasebni vrtci s koncesijo zmanjšajo
zahtevke za izpad plačil staršev do proračuna Republike Slovenije za vsa
sredstva, ki jih je vrtec pridobil iz naslova drugih interventnih ukrepov ter
prihrankov zaradi neopravljenih storitev.
(5) Določbe tega člena se uporabljajo tudi za zasebne
izvajalce, ki dejavnost opravljajo v okviru mreže javne službe.
127. člen
(oprostitev plačila staršev za vrtec v času veljavnosti
ukrepov Vlade o začasni prepovedi zbiranja ljudi – za zasebne vrtce)
(1) Za zasebne vrtce, ki se financirajo v skladu z drugim
odstavkom 34. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – ZPB, 25/08,
98/09 – ZIUZGK, 36/10, 61/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU in 40/12 – ZUJF, 14/15 –
ZUUJFO in 55/17), za katere je od 26. oktobra 2020 dalje veljal ukrep Vlade o
začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja
ter univerzah ter visokošolskih zavodih, se iz proračuna Republike Slovenije
krije izpad plačil staršev. Izpad plačil staršev se prizna za čas trajanja
ukrepa za dneve odsotnosti, ko otroci niso obiskovali vrtca v višini znižanega
plačila staršev, ki bi bilo staršem določeno, če bi bil otrok vključen v
istovrstni program vrtca, ki izvaja javno službo na območju občine, v kateri
ima zasebni vrtec ali njegova enota sedež.
(2) Zasebnim vrtcem se iz proračuna Republike Slovenije za
posameznega vključenega otroka krije tudi 15 odstotkov cene za posameznega
otroka, pri čemer je osnova za izračun obveznosti cena istovrstnega programa
javnega vrtca na območju občine, v kateri ima zasebni vrtec ali enota sedež,
zmanjšana za znesek, ki bi ga starši plačali, če bi bil otrok vključen v javni
vrtec.
(3) Zasebni vrtci uveljavljajo sredstva iz tega člena
neposredno iz proračuna Republike Slovenije. Zasebni vrtci za dejavnost
predšolske vzgoje, ki se financira iz javnih sredstev, ne morejo uveljavljati
drugih interventnih ukrepov ter prihrankov zaradi neopravljenih storitev.
Zahtevke vrtci posredujejo na ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo,
najpozneje do zadnjega dne v tekočem mesecu za pretekli mesec, poračune pa za
predpretekli mesec. Po izteku tega roka vrtec povračila sredstev ne more več
uveljavljati.
128. člen
(oprostitev plačila staršev zaradi zaprtja vrtca)
Starši, katerih otroci ne morejo obiskovati vrtca zaradi
zaprtja posameznih oddelkov ali enot, so plačila oproščeni. Vrtcem se sredstva
zaradi oprostitve plačil staršev zagotavljajo ob smiselni uporabi 102. člena
ZZUOOP.
129. člen
(rok za vlaganje zahtevkov po 42. in 94. členu ZIUZEOP ter
77. členu ZIUOOPE)
(1) Vrtci in občine lahko vložijo zahtevke za povračilo
sredstev v skladu z 42. in 94. členom ZIUZEOP najpozneje do 15. decembra 2020.
(2) Vrtci in občine lahko vložijo zahtevke za povračilo
sredstev v skladu s 77. členom ZIUOOPE najpozneje do 15. decembra 2020.
130. člen
(storitve študentskih domov)
(1) Študentski domovi, ki v času trajanja epidemije ne
izvajajo storitev, teh uporabnikom ne zaračunavajo.
(2) Vsi stroški tekočega delovanja, zmanjšani za prejeta
javna sredstva in sredstva, pridobljena iz naslova ukrepov, določenih v tem
zakonu, se študentskim domovom iz prejšnjega odstavka krijejo iz proračuna
Republike Slovenije.
131. člen
(zaščitna oprema za dijake in študente s področja zdravstva
in socialne varnosti)
Zaradi izvajanja ukrepov za omejevanje in preprečevanje
širjenja COVID-19 se iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali iz sredstev,
pridobljenih iz proračuna Evropske unije, zagotavlja financiranje zaščitne
opreme za dijake in študente s področja zdravstva in socialne varnosti, ki jo ti
potrebujejo pri opravljanju izobraževalnih ali študijskih obveznosti.
132. člen
(topel obrok za učence in dijake)
(1) Učencem in dijakom lokalna skupnost, v kateri imajo
stalno prebivališče oziroma začasno prebivališče, organizira brezplačni topli
obrok za dneve, ko v skladu s sklepom ministrice za izobraževanje, znanost in
šport, izdanim na podlagi 104. člena ZZUOOP, poteka izobraževanje na daljavo.
(2) Brezplačni topli obrok pripada učencem in dijakom, pri
katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem
dodatku ali državni štipendiji ali odločbi na podlagi vloge za priznanje
pravice do subvencije malice oziroma kosila ne presega 382,82 eura (3.
dohodkovni razred otroškega dodatka oziroma 2. dohodkovni razred državne
štipendije). Brezplačni topli obrok pripada tudi učencem in dijakom, ki so
nameščeni v rejniško družino.
(3) Za namen zagotovitve brezplačnega toplega obroka lahko
šole pridobijo podatek o subvenciji za kosilo za učence oziroma uvrstitvi v
dohodkovni razred za dijake v Centralno evidenco udeležencev vzgoje in
izobraževanja. Če podatka ni, učenec oziroma dijak predloži ustrezno dokazilo,
iz katerega je razvidna upravičenost do brezplačnega toplega obroka. Šole,
kamor so vpisani učenci oziroma dijaki, lahko posredujejo osebno ime, naslov in
podatek o upravičenosti učenca ali dijaka do brezplačnega toplega obroka
lokalnim skupnostim in šolam, ki pri tem z njimi sodelujejo.
(4) Sredstva za zagotovitev toplega obroka se zagotovijo iz
proračuna Republike Slovenije. Ceno toplega obroka in način izplačila sredstev
s sklepom določi minister, pristojen za izobraževanje, s soglasjem ministra,
pristojnega za finance.
133. člen
(zagotovitev informacijsko-komunikacijske tehnologije za
izobraževanje na daljavo)
Zaradi povečanega obsega izvajanja pedagoškega in študijskega
procesa z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljnjem
besedilu: IKT) v okviru izvajanja ukrepov za omejevanje in preprečevanje
širjenja COVID-19 se v skladu s proračunskimi možnostmi iz sredstev proračuna
Republike Slovenije ali iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije,
javnim zavodom, zavodom s koncesijo s področja vzgoje in izobraževanja in
zavodom, ki so sofinancirani s strani ministrstva v skladu s 86. členom Zakon o
organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07
– uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr.,
20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr. in 25/17 –
ZVaj) ter javnim in koncesioniranim visokošolskim zavodom zagotovi dodatna
sredstva za financiranje IKT v ta namen.
134. člen
(podaljšanje usposabljanja mladih raziskovalcev)
Mladim raziskovalcem, katerih usposabljanje financira Javna
agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in ki se jim rok za
izpolnitev pogodbenih obveznosti za zaključek usposabljanja (zagovor doktorata)
izteče v obdobju od 12. marca 2020 do 31. decembra 2021, se rok za izpolnitev
pogodbenih obveznosti podaljša za eno leto.
135. člen
(zaščitna oprema za športne organizacije in športnike pri
športni vadbi in tekmovanjih)
(1) Zaradi izvajanja ukrepov za omejevanje in preprečevanje
širjenja COVID-19 se iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali iz sredstev,
pridobljenih iz proračuna Evropske unije, lahko zagotavlja sofinanciranje
osebne zaščitne opreme in sredstev za dezinfekcijo prostorov v športnih
objektih ter dezinfekcijo športnih rekvizitov in pripomočkov za upravljavce
športnih objektov, športne organizacije, strokovne delavce v športu in
športnike z nazivom olimpijskega, svetovnega, mednarodnega in perspektivnega
razreda iz prvega odstavka 33. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št.
29/17, 21/18 – ZNorg in 82/20) ter poklicne športnike, starejše od 15 let, ki
so vpisani v razvid poklicnih športnikov pri ministrstvu, pristojnemu za šport,
ki jo potrebujejo pri izvajanju športne vadbe in športnih tekmovanjih v
najvišjem kakovostnem nivoju nacionalnega, regionalnega, mednarodnega oziroma
evropskega tekmovanja ter pri izvajanju velikih mednarodnih športnih prireditev
ter kvalifikacijskih tekmah državne reprezentance za nastop na svetovnem ali
evropskem prvenstvu.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se upravičencem
zagotavljajo na podlagi metodologije, ki jo sprejme minister, pristojen za
šport.
7. Začasni ukrepi na področju okolja
136. člen
(oprostitev plačila vodnega povračila in plačila za vodno
pravico za imetnike vodne pravice za posebno rabo vode za potrebe kopališč, če
se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, in za dejavnost bazenskih
kopališč)
(1) Imetnike vodne pravice za posebno rabo vode za potrebe
kopališč, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, se zaradi
posledic epidemije COVID-19 oprosti plačila vodnega povračila in plačila za
vodno pravico.
(2) Imetnike vodne pravice za posebno rabo vode za dejavnost
bazenskih kopališč se zaradi posledic epidemije COVID-19 oprosti plačila
vodnega povračila.
(3) Direkcija Republike Slovenije za vode izda imetnikom
vodne pravice iz prvega in drugega odstavka tega člena obvestilo o spremembi mesečnih
akontacij vodnega povračila. Pri izdaji odločb o odmeri vodnega povračila se
oprostitev iz prvega in drugega odstavka tega člena upošteva v sorazmernem
deležu obračunanega zneska višine vodnega povračila.
(4) Direkcija Republike Slovenije za vode oprostitev plačila
za vodno pravico upošteva v sorazmernem deležu pri polletni akontaciji. Razlika
med z akontacijama vplačanima zneskoma in višino plačila za vodno pravico z
upoštevanjem oprostitve v sorazmernem deležu se ugotovi ob izdaji poračuna
plačila za vodno pravico.
(5) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2020. Vlada
lahko ukrep s sklepom podaljša za obdobje šestih mesecev. Sklep o podaljšanju
ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
137. člen
(oprostitev vodnega povračila za gojenje vodnih organizmov)
(1) Imetnike vodne pravice za posebno rabo vode za gojenje
sladkovodnih in morskih organizmov se zaradi posledic epidemije COVID-19
oprosti plačila vodnega povračila.
(2) Direkcija Republike Slovenije za vode izda imetnikom
vodne pravice iz prejšnjega odstavka obvestilo o spremembi mesečnih akontacij
vodnega povračila. Pri izdaji odločbe o odmeri vodnega povračila se oprostitev
iz prejšnjega odstavka upošteva v sorazmernem deležu obračunanega zneska višine
vodnega povračila.
(3) Ukrep iz tega člena se izvaja v skladu s točko 3.1
Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo
gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1),
zadnjič spremenjenim s Četrto spremembo začasnega okvira za ukrepe državne
pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in spremembo Priloge k
Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o
delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št.
340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1).
(4) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2020. Vlada
lahko ukrep s sklepom podaljša za obdobje šestih mesecev. Sklep o podaljšanju
ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic
drugega vala epidemije COVID-19 – ZIUOPDVE (Uradni list RS, št. 175/20) vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
»PETI DEL
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
138. člen
(dodatek za nevarnosti in
posebne obremenitve)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 66. člen
Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije
COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20 in 152/20 – ZZUOOP; v nadaljnjem besedilu:
ZIUOOPE).
(2) Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona na
podlagi prvega, drugega in tretjega odstavka 66. člena ZIUOOPE, se dokončajo po
66. členu ZIUOOPE.
139. člen
(določitev trajanja
dodatka)
Sprememba iz 18. člena tega zakona se uporablja od 19.
oktobra 2020.
140. člen
(podaljšanje roka za
vložitev vloge)
Delodajalci, ki so bili registrirani v obdobju od 12.
februarja 2020 do 1. septembra 2020 in so delavce na začasno čakanje na delo
napotili že pred uveljavitvijo tega zakona za obdobje od 1. oktobra 2020 dalje,
lahko vložijo vlogo iz prvega odstavka 74. člena Zakona o začasnih ukrepih za
omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20) v osmih dneh
od uveljavitve tega zakona, če izpolnjujejo vse pogoje za uveljavitev pravice.
141. člen
(rok za izdajo podzakonskih
predpisov)
Vlada in pristojni ministri izdajo podzakonske predpise iz
šestega odstavka 36. člena, 37. člena, tretjega odstavka 94. člena, četrtega
odstavka 95. člena, četrtega odstavka 103. člena, četrtega odstavka 116. člena,
tretjega odstavka 121. člena, četrtega odstavka 122. člena in drugega odstavka
123. člena tega zakona v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.
142. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri
omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 – ZIUPOPDVE (Uradni list RS,
št. 203/20) določa tudi:
»130. člen
(uporaba 9. člena)
(1) Določba zadnjega stavka petega odstavka 109. člena
ZIUOPDVE se uporablja za izjave, vložene do uveljavitve tega zakona, če je za
upravičenca ugodnejša.
(2) Vlagatelj, ki ugotavlja pogoj iz prejšnjega odstavka na
podlagi spremenjenega petega odstavka 109. člena ZIUOPDVE glede povprečnega
števila zaposlenih, in je do uveljavitve tega zakona že vložil izjavo na
podlagi ZIUOPDVE, vloži dopolnitev izjave oziroma novo izjavo v 15 dneh od
uveljavitve tega zakona. Razlika do polne vrednosti povračila se upravičencu izplača
do 31. januarja 2021.
(3) Vlagatelj, ki ugotavlja upad prihodkov na podlagi novega
šestega odstavka 109. člena ZIUOPDVE in je do uveljavitve tega zakona že vložil
izjavo na podlagi ZIUOPDVE, vloži dopolnitev izjave oziroma novo izjavo v 15
dneh od uveljavitve tega zakona. Razlika do polne vrednosti povračila se
upravičencu izplača do 31. januarja 2021.
(4) Za vlagatelje, ki so vložili vlogo na podlagi ZIUOPDVE, se
določbi prve in druge alineje spremenjenega petega odstavka 109. člena ZIUOPDVE
upoštevata po uradni dolžnosti. Razlika do polne vrednosti povračila se
upravičencu izplača do 31. januarja 2021.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»133. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic
COVID-19 – ZDUOP (Uradni list RS, št. 15/21) vsebuje naslednjo končno določbo:
»65. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ-O (Uradni list RS, št.
51/21) vsebuje naslednjo končno določbo:
»9. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Odločba o razveljavitvi 52. člena Zakona
o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 v
zvezi z 38. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem
šolstvu (Uradni list RS, št. 57/21) določa:
»1. Člen 52 Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic
drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 175/20) v zvezi z
38. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu
(Uradni list RS, št. 75/16) se razveljavi.
2. Odločitev iz 1. točke izreka se izvrši tako, da
Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu
izpolnjevanje pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda iz prvega in drugega
odstavka 14. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS,
št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 85/14, 75/16 in 65/17) pri
obstoječih visokošolskih zavodih preveri pri prvem naslednjem podaljšanju
akreditacije visokošolskega zavoda po uveljavitvi Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 75/16).«.
Zakon o interventnih ukrepih za pomoč
gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 – ZIUPGT (Uradni
list RS, št. 112/21) vsebuje naslednjo končno določbo:
»51. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.