Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o interventnih ukrepih za
pripravo na drugi val COVID-19 obsega:
-
Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 – ZIUPDV
(Uradni list RS, št. 98/20 z dne 10. 7. 2020),
-
Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 –
ZZUOOP (Uradni list RS, št. 152/20 z dne 23. 10. 2020).
ZAKON
O INTERVENTNIH UKREPIH ZA PRIPRAVO NA DRUGI VAL
COVID-19 (ZIUPDV)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) S tem zakonom se določajo začasni ukrepi za pripravo na
drugi val COVID-19 na področju dela in delovnih razmerij, štipendij, zdravstva
in socialno varstvenih zavodov.
(2) S tem zakonom se zaradi omilitve in odprave posledic
epidemije za gospodarstvo in javne finance odstopa od določb:
-
Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19
(Uradni list RS, št. 80/20),
-
Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 56/13, 99/13 – ZUPJS-C,
8/16, 61/17 – ZUPŠ in 31/18),
-
Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF,
21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17, 75/19 in 11/20 –
odl. US) in
-
Zakona o subvencioniranju študentske prehrane (Uradni list RS, št. 86/14
– uradno prečiščeno besedilo in 61/17 – ZUPŠ).
II. DEL
ZAČASNI UKREPI
1. Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju
na delo
2. člen
(namen podpore in upravičenci)
(1) Pravico do ukrepa delnega povračila nadomestila plače
delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja vsak delodajalec v
Republiki Sloveniji, ki jim začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic
epidemije, razen:
-
neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma
proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019
višji od 70 %,
-
delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada
v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot deset
zaposlenih na dan 13. marca 2020,
-
tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije,
predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije
Evropske unije v Republiki Sloveniji.
(2) Do ukrepa iz prejšnjega odstavka so upravičeni tudi tisti
delodajalci, ki ne izpolnjujejo in ne dosežejo pogoja iz tretjega odstavka tega
člena in imajo status humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih
organizacijah (Uradni list RS, št. 98/03 in 61/06 – ZDru-1) ali status
invalidske organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah (Uradni list RS,
št. 108/02 in 61/06 – ZDru-1).
(3) Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po
njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 %
glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do
ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni
prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na
povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do
ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni
prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na
povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoji iz tega
odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi,
upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.
(4) Prihodki iz prejšnjega odstavka so čisti prihodki od
prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz
zavarovanja za starševsko varstvo.
3. člen
(omejitev)
(1) Delodajalec iz prejšnjega člena lahko napoti posameznega
delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 31. julija 2020.
(2) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada)
lahko ukrep iz prejšnjega člena s sklepom največ dvakrat podaljša za obdobje
enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. septembra 2020.
4. člen
(pravice in obveznosti delavcev)
(1) Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo in
delodajalec zanj prejema povračilo izplačanega nadomestila plače, ohrani vse
pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so drugače
urejene s tem zakonom.
(2) Delavec ima v času začasnega čakanja na delo po tem
zakonu dolžnost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem delovnih
dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod
Republike Slovenije za zaposlovanje.
(3) Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve
krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za nadomestilo
plače za čas začasnega čakanja na delo upošteva plača ali osnova za nadomestilo
plače v zadnjih treh mesecih pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa.
(4) Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega
čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega
dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna
razmerja.
(5) Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na
delo. V pisnem napotilu določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način
poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače.
5. člen
(višina nadomestila plače)
(1) Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do
nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna
razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega
razloga.
(2) Nadomestilo plače, določeno v skladu s prejšnjim
odstavkom, ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.
(3) Ne glede na zakon, ki ureja delovna razmerja, za čas
trajanja začasnih ukrepov iz tega zakona velja za vse delavce, ki delajo pri
delodajalcih iz 2. člena tega zakona, višina nadomestila plače, določena s
prvim in drugim odstavkom tega člena, če ta zakon ne določa drugače.
6. člen
(delavci s pravicami iz socialnih zavarovanj)
(1) Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo
upravičen do odsotnosti z dela ali med trajanjem začasnega čakanja na delo
pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem
zavarovanju, starševskem varstvu ali druge upravičene odsotnosti ter do
ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se nadomestilo plače iz
prejšnjega člena v tem času ne izplačuje.
(2) Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo ali
med trajanjem začasnega čakanja na delo upravičen do dela s krajšim delovnim
časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na
podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se
nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času izplačuje v sorazmernem delu,
delavec pa zadrži pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih
zavarovanj po teh predpisih, kot da bi delal.
7. člen
(višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače)
(1) Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače iz
5. člena tega zakona s strani Republike Slovenije znaša 80 % nadomestila plače
in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer
brezposelnosti, določenega v zakonu, ki ureja trg dela. V 80 % nadomestila
plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in
prispevki za vsa socialna zavarovanja.
(2) Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače iz
5. člena tega zakona s strani Republike Slovenije ne sme presegati 80 %
vrednosti izplačanega nadomestila plače.
(3) Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik
proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež
prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 nižji od 70 %, lahko uveljavlja
povračilo nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih
prihodkov iz nejavnih virov.
8. člen
(postopek in način uveljavljanja povračila nadomestila
plače)
(1) Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih
nadomestil plače po tem zakonu z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri
Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na
začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. julija 2020 oziroma v primeru
podaljšanja iz drugega odstavka 3. člena tega zakona do 31. avgusta 2020
oziroma do 30. septembra 2020.
(2) Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače iz
prejšnjega odstavka ne more uveljavljati delodajalec:
-
ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih
obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni
organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da
delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge
ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega
razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;
-
če je nad njim uveden postopek stečaja ali če se nahaja v likvidacijskem
postopku.
(3) Vlogi iz prvega odstavka tega člena za delavca na
začasnem čakanju na delo delodajalec priloži oceno upada prihodkov, za
pravilnost katere kazensko in materialno odgovarja, ter dokazila o napotitvi
delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja
dela iz poslovnega razloga.
(4) Delodajalec, katerega zaposlitve so neposredno ali
posredno sofinancirane iz proračuna Republike Slovenije preko posebnih
programov in lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini razlike
med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo, v vlogi navede delež
financiranja iz proračuna Republike Slovenije v letu 2019.
(5) Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje odloči o vlogi
v 15 dneh od vložitve vloge s sklepom.
(6) Sklep o povračilu izplačanih nadomestil plače mora zlasti
vsebovati predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način izračuna povračila
nadomestil plače, višino povračila nadomestil plače, vsebino zahtevkov za
povračilo nadomestil plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za
povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje in
poročanje, sankcije za kršitev sklepa ter nadzor nad njegovim izvajanjem.
(7) Delno povračilo nadomestila plače, razen za delavce, za
katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu
izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer deseti dan
meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu.
(8) Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za
dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost
dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.
(9) Če je delodajalec napotil delavce na začasno čakanje na
delo že pred uveljavitvijo tega zakona za obdobje od 1. julija 2020 dalje,
lahko vloži vlogo iz prvega odstavka tega člena v osmih dneh od uveljavitve
tega zakona, če izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice.
9. člen
(izvajanje nadzora nad dodelitvijo in izplačevanjem
nadomestil plače ter izvajanjem sklepa)
(1) Delodajalec, ki uveljavi povračilo nadomestil plač, mora
Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje omogočiti administrativni in
finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti. V primeru nadzora na
kraju samem mora Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje omogočiti vpogled v
računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem tega zakona.
(2) Za potrebe izplačevanja povračil nadomestil plače in
izvajanja nadzora ima Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pravico
brezplačno pridobivati podatke o delavcih na začasnem čakanju na delo iz zbirk
podatkov od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje Slovenije, upravljalca Centralnega registra
prebivalstva ter Finančne uprave Republike Slovenije, in sicer:
-
osebno ime,
-
EMŠO,
-
zavarovalno podlago ter
-
podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih za socialno varnost.
(3) Za namen izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem sklepa ima
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pravico tudi neposredno od
delodajalca pridobivati dokazila in listine, iz katerih je razviden način
uveljavljanja pravic po tem zakonu, na katerih mora delodajalec prekriti
oziroma iz katerih mora izločiti tiste dele listin, ki niso nujni za ugotovitev
razloga prenehanja zaposlitve in za vročitev takšne listine.
(4) Podatki, ki jih pridobi Zavod Republike Slovenije za
zaposlovanje na podlagi tega zakona, se ne smejo pošiljati tretjim osebam,
hranijo pa se deset let po njihovi pridobitvi, razen v anonimizirani obliki za
raziskovalne namene.
(5) Po preteku roka hrambe iz prejšnjega odstavka se podatki
blokirajo in obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje organov
javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim
arhivskim gradivom.
(6) Po blokiranju v skladu s prejšnjim odstavkom se podatki
iz drugega odstavka tega člena hranijo 30 let.
10. člen
(obveznost delodajalca)
(1) V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil
plače v skladu s 7. členom tega zakona mora delodajalec delavcem izplačevati
nadomestila plače.
(2) V obdobju iz prejšnjega odstavka delodajalec ne sme
odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo
lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.
(3) Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo, o tem
predhodno obvesti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.
(4) Če delodajalec ravna v nasprotju s prvim, drugim ali
tretjim odstavkom tega člena, mora prejeta sredstva vrniti v celoti.
(5) Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva v skladu
s tem zakonom, mora prejeta sredstva vrniti v celoti, če začne postopke
likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju:
-
prejemanja sredstev in
-
po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja
sredstev.
(6) V obdobju prejemanja nadomestila plače iz naslova začasnega
čakanja na delo delodajalec ne sme iz poslovnega razloga odpustiti delavca, za
katerega je uveljavljal povračilo nadomestila za začasno čakanje na delo, ali
odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov,
razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13.
marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po Zakon o
interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni
list RS, št. 80/20; v nadaljnjem besedilu: ZIUOOPE) ali Zakonu o interventnih
ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za
državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20 in 61/20; v nadaljnjem
besedilu: ZIUZEOP) (kršitev prepovedi odpuščanja).
11. člen
(inšpekcijski nadzor)
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem 2. do 11. člena tega
zakona opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s predpisi, ki
urejajo inšpekcijski nadzor.
12. člen
(pogoji dodelitve državne pomoči za ukrep delnega povračila
nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo)
(1) Ukrep iz tega poglavja se izvaja v skladu s točko 3.10
Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo
gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1 in sprememba
UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020, str. 1).
(2) Skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stroškov,
ki se financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne sme preseči omejitev,
določenih s tem zakonom.
(3) Subvencija se lahko kombinira tudi z drugimi ukrepi za
podporo ohranjanju delovnih mest, če kombinirana podpora ne povzroči
prekomernega nadomestila za stroške plač posameznega delavca.
2. Nadomestilo plač delavcem zaradi odrejene karantene
13. člen
(upravičenci do nadomestil)
(1) Delavci, ki zaradi odrejene karantene v skladu z zakonom,
ki ureja nalezljive bolezni, ne morejo opravljati dela, so upravičeni do
nadomestila plače.
(2) Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače
delavcem, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, lahko
uveljavlja delodajalec v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, če
izjavi, da ne more organizirati dela na domu za delavce, ki jim je bila
odrejena karantena.
14. člen
(časovna omejitev)
Če je delavcu odrejena karantena, prejema nadomestilo plače
iz tega razloga za obdobje, za katero je bila odrejena karantena.
15. člen
(pravice in obveznosti delavcev)
(1) Delavec, ki se odpravi v državo, ki je na zelenem ali
rumenem seznamu, in mu je ob prehodu meje v Republiki Sloveniji odrejena
karantena, in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo
o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima
pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja
delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz
poslovnega razloga.
(2) Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z
okuženo osebo in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno
pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu,
pri čemer do stika ni prišlo med opravljanjem dela za delodajalca, ima pravico
do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna
razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega
razloga.
(3) Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z
okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca in mu je bila zaradi
tega odrejena karantena, zaradi česar ne more opravljati dela v skladu s
sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela
na domu, ima pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal.
(4) Javni uslužbenec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi
izvajanja nalog delodajalca v tujini ali mu je bila odrejena karantena zaradi
napotitve ali premestitve javnega uslužbenca na delo v tujino, zaradi česar ne
more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa
zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače, ki bi
jo prejel, če bi delal.
(5) Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi odhoda v
državo, ki je na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plače v času
odrejene karantene, razen v primeru odhoda zaradi naslednjih osebnih okoliščin:
-
smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca
ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
-
smrti staršev (oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša,
posvojitelj),
-
rojstva otroka.
Delavec je v tem primeru upravičen do nadomestila plače v
višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer višje
sile. Delavec mora delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom predložiti pisno
izjavo, iz katere izhaja, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi predhodno
naštetih osebnih okoliščin.
(6) Razlog za odreditev karantene mora biti razviden iz
odločbe o odreditvi karantene.
(7) Delavec, ki mu je bila odrejena karantena, mora
najpozneje v treh delovnih dneh od odreditve karantene obvestiti delodajalca,
da mu je bila odrejena karantena, in o razlogih, iz katerih mu je bila odrejena
karantena.
(8) Delavec, ki mu je bila odrejena karantena, mora
najpozneje v treh delovnih dneh od prejema odločbe o odreditvi karantene to
posredovati delodajalcu.
16. člen
(delavci s pravicami iz socialnih zavarovanj)
(1) Če je delavec ob odrejeni karanteni upravičen do
odsotnosti z dela ali med odrejeno karanteno pridobi pravico do odsotnosti z
dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu
ali druge upravičene odsotnosti, ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila
prispevkov, se nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času ne izplačuje.
(2) Če je delavec ob odrejeni karanteni ali med trajanjem
odrejene karantene uveljavil oziroma je upravičen do dela s krajšim delovnim
časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na
podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se
nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času izplačuje v sorazmernem delu,
delavec pa zadrži pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih
zavarovanj po navedenih predpisih, kot da bi delal.
17. člen
(uveljavljanje pravice delodajalca do povračila nadomestil
plače)
(1) Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih
nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike
Slovenije za zaposlovanje v 30 dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi
odrejene karantene.
(2) Vlogi iz prejšnjega odstavka za delavca, ki zaradi
odrejene karantene ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o
zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, delodajalec
priloži kopijo odločbe o odreditvi karantene ministra, pristojnega za zdravje,
ali od njega pooblaščene osebe, in izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni
mogoče organizirati dela na domu, v primeru odreditve karantene iz petega
odstavka 15. člena tega zakona pa tudi izjavo delavca o obstoju osebnih
okoliščin.
(3) Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje odloči o vlogi
po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(4) Na podlagi odločbe o priznanju pravice do povračila
izplačanih nadomestil plače, sklene Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje z
delodajalcem pogodbo o povračilu izplačanih nadomestil plače, v kateri se
določijo medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti.
(5) Pogodba o povračilu izplačanih nadomestil plače mora
zlasti vsebovati predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način izračuna
povračila nadomestil plače, višino povračila nadomestil plače, vsebino
zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih prilog, razloge za
zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev,
spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev pogodbe ter nadzor nad njenim
izvajanjem.
18. člen
(višina in izplačilo povračila izplačanih nadomestil plače)
(1) Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi odrejene
karantene ne morejo opravljati dela, Republika Slovenija povrne v celoti.
(2) Povračilo nadomestila plače zaradi odrejene karantene,
razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca,
se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer
zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu.
(3) Delodajalcu pripada nadomestilo zaradi odrejene karantene
za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za praznične in druge dela
proste dni, določene z zakonom.
(4) Zavod delodajalcu ne poravna obračunanih nadomestil
plače, če jih ta ni izplačal delavcem, ki so bili do njih upravičeni.
19. člen
(obveznosti delodajalca)
(1) V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil
plače, v skladu s prejšnjim členom, mora delodajalec delavcem izplačevati neto
nadomestila plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna zavarovanja.
(2) Če delodajalec ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom,
mora prejeta sredstva v celoti vrniti.
20. člen
(časovno uveljavljanje delnega povračila nadomestil plače
delavcem)
Upravičenost do povračila nadomestil plače zaradi odrejene
karantene traja najdlje do 30. septembra 2020.
21. člen
(zagotavljanje sredstev iz proračuna Republike Slovenije)
Sredstva za povračilo nadomestil plače se zagotavljajo v
proračunu Republike Slovenije.
22. člen
(izvajanje nadzora nad dodelitvijo in izplačevanjem nadomestil
plače ter izvajanjem pogodbe)
(1) Delodajalec, ki uveljavi povračilo nadomestil plače, mora
Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje omogočiti administrativni in
finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti. V primeru nadzora na
kraju samem, mora Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje omogočiti vpogled
v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem tega zakona.
(2) Za potrebe izplačevanja povračil nadomestil plače in
izvajanja nadzora, ima Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pravico
brezplačno pridobivati podatke o delavcih, ki jim je odrejena karantena, iz
zbirk podatkov od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, upravljavca Centralnega registra
prebivalstva ter Finančne uprave Republike Slovenije, in sicer:
-
osebno ime,
-
EMŠO,
-
zavarovalno podlago ter
-
podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih.
(3) Za namen izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem pogodbenih
obveznosti delodajalca ima Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pravico
tudi neposredno od delodajalca pridobivati dokazila in listine, iz katerih je
razviden način uveljavljanja pravic po tem zakonu, na katerih mora delodajalec
prekriti oziroma iz katerih mora izločiti tiste dele listin, ki niso nujni za
ugotovitev razloga prenehanja zaposlitve in za vročitev takšne listine.
(4) Podatki, ki jih pridobi Zavod Republike Slovenije za
zaposlovanje na podlagi tega zakona, se ne smejo pošiljati tretjim osebam,
hranijo pa se deset let po pridobitvi, razen v anonimizirani obliki za
raziskovalne namene.
(5) Po preteku roka hrambe iz prejšnjega odstavka se podatki
blokirajo in nadalje obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje
organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z
javnim arhivskim gradivom.
(6) Po blokiranju po prejšnjem odstavku se podatki iz
četrtega odstavka tega člena hranijo 30 let.
23. člen
(inšpekcijski nadzor)
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega podpoglavja
opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s predpisi, ki
urejajo inšpekcijski nadzor.
3. Obdelava osebnih podatkov
24. člen
(izjema glede vročitve)
(1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja splošni upravni
postopek, se lahko vročitev odločbe o karanteni, ki je odrejena na podlagi
Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno
besedilo in 49/20 – ZlUZEOP; v nadaljnjem besedilu: ZNB) opravi osebno ali na
elektronski naslov, ki ga je navedla oseba, ki ji je bila odreja karantena. Vročitev
velja za opravljeno, ko je oseba prejela odločbo osebno ali na elektronski
naslov.
(2) Ministrstvo za zdravje vodi evidenco izdanih odločb o
karanteni. Evidenca vsebuje naslednje podatke:
-
osebno ime,
-
datum rojstva,
-
stalno in začasno bivališče,
-
čas trajanja odreditve karantene,
-
kraj prestajanja karantene in
-
podatke o pravnomočnosti odločbe o karanteni.
(3) Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije in Policija
lahko dostopata do evidence izdanih odločb o karanteni.
4. Mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi z
virusom SARS-CoV-2 in osebami, ki jim je bila odrejena karantena
25. člen
(mobilna aplikacija)
Zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni COVID-19 se
vzpostavi in zagotavlja delovanje mobilne aplikacije za obveščanje oseb o stikih
z okuženimi z virusom SARS-CoV-2 in osebami, ki jim je bila odrejena karantena
(v nadaljnjem besedilu: mobilna aplikacija).
26. člen
(namen)
Namen vzpostavitve in delovanja mobilne aplikacije je:
-
varovanje zdravja in življenja ljudi;
-
obveščanje uporabnikov mobilne aplikacije, da obstaja nevarnost, da bi
se okužili z virusom SARS-CoV-2 zaradi dejstva, da so bili v bližini drugega
uporabnika te mobilne aplikacije, ki je bil pozitiven na virus SARS-CoV-2
oziroma mu je bila odrejena karantena oziroma samoizolacija;
-
ozaveščanje uporabnikov mobilne aplikacije o simptomih virusa SARS-CoV-2
(povišana telesna temperatura, kašelj, težko dihanje) in ukrepih za boj proti
širjenju nalezljive bolezni COVID-19;
-
priporočanje uporabnikom mobilne aplikacije, da v primeru očitnih
simptomov, značilnih za okužbo z virusom SARS- -CoV-2, takoj vzpostavijo
telefonski stik z izbranim osebnim zdravnikom ali službo nujne medicinske
pomoči.
27. člen
(odgovorno ministrstvo)
(1) Za vzpostavitev in delovanje mobilne aplikacije je odgovorno
ministrstvo, pristojno za javno upravo.
(2) Minister, pristojen za javno upravo, v Uradnem listu
Republike Slovenije objavi datum vzpostavitve delovanja mobilne aplikacije.
28. člen
(prostovoljnost in brezplačnost)
(1) Mobilno aplikacijo uporabniki namestijo in uporabljajo
prostovoljno in brezplačno.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora oseba, ki je uporabnik
primernega pametnega telefona in ji je bila odrejena karantena ali je potrjeno
pozitivna na virus SARS-CoV-2, mobilno aplikacijo namestiti tako, da je vanjo
mogoče vnesti naključno kodo iz 30. člena tega zakona.
29. člen
(zasnova mobilne aplikacije)
(1) Mobilna aplikacija je zasnovana tako, da za namen iz 26.
člena tega zakona omogoča anonimno beleženje podatkov o stikih med uporabniki
mobilne aplikacije, kot so določeni v skladu z 31. členom tega zakona, in
obveščanje uporabnikov o stikih z drugimi uporabniki mobilne aplikacije, ki so
pozitivni na virus SARS-CoV-2 oziroma jim je bila odrejena karantena, ne sme pa
omogočati identifikacije uporabnika, zbiranja podatkov o njegovi lokaciji in njegovih
drugih osebnih podatkov.
(2) Z namenom zagotavljanja anonimnosti uporabnika mobilna
aplikacija uporabniku ob njeni namestitvi dodeli naključno identifikacijsko
kodo.
30. člen
(vnos podatkov)
(1) Uporabnik mobilne aplikacije, ki je pozitiven na virus
SARS-CoV-2, v mobilni aplikaciji označi, da je pozitiven na virus SARS-CoV-2,
za kar potrebuje naključno kodo za enkratno uporabo, ki jo prejme skupaj z
rezultati testa, iz katerih izhaja, da je pozitiven na virus SARS-CoV-2.
(2) Uporabnik mobilne aplikacije, ki mu je bila odrejena
karantena, v mobilni aplikaciji označi, da mu je bila odrejena karantena, za
kar potrebuje naključno kodo za enkratno uporabo, ki jo prejme skupaj z odločbo
o odreditvi karantene.
(3) Ko uporabnik v skladu s prvim odstavkom tega člena v
mobilni aplikaciji označi, da je pozitiven na virus SARS-CoV-2, mu mobilna
aplikacija omogoči tudi vnos datuma začetka simptomov.
31. člen
(upoštevni stiki)
Minister, pristojen za zdravje, na podlagi strokovnih
izhodišč Nacionalnega inštituta za javno zdravje, predpiše oddaljenost in
trajanje stikov med uporabniki, ki sta potrebna, da mobilna aplikacija zabeleži
stik z drugim uporabnikom mobilne aplikacije, ter obdobje, za katero se obvešča
o stikih z okuženo osebo oziroma osebo, ki ji je bila odrejena karantena.
32. člen
(hranjenje podatkov)
Podatki o stikih med uporabniki mobilne aplikacije, kot so
določeni v skladu s prejšnjim členom, se po 15 dneh od njihovega zabeleženja
samodejno izbrišejo.
33. člen
(trajanje ukrepa)
Ukrep iz tega poglavja velja do prenehanja razlogov zanj, kar
ugotovi Vlada s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
5. Zagotavljanje spoštovanja tranzita oseb čez Republiko
Slovenijo
34. člen
(evidenca oseb, ki potujejo v tranzitu čez Republiko
Slovenijo)
(1) Osebam, ki se jim vstop v Republiko Slovenijo sicer ne bi
dovolil, se vstop dovoli za potovanje z namenom tranzita, vendar le osebam za
katere se upravičeno domneva, da bodo lahko kljub ukrepom sosednjih držav
zapustile ozemlje Republike Slovenije oziroma nadaljevale pot v sosednje
države.
(2) Oseba, ki vstopa v Republiko Slovenijo z namenom tranzita
čez ozemlje Republike Slovenije, mora iz Republike Slovenije izstopiti na za
izstop določenem mejnem prehodu na zunanji meji ali kontrolni točki na notranji
meji z Republiko Slovenijo najpozneje v 12 urah po vstopu v Republiko
Slovenijo.
(3) Policija z namenom preprečitve ponovnih izbruhov in
širjenja nalezljive bolezni COVID-19 vzpostavi evidenco oseb, ki se jim v
skladu z ukrepom na podlagi 39. člena ZNB dovoli potovanje v tranzitu čez
Republiko Slovenijo.
(4) V evidenci se zbirajo podatki, ki se pridobijo s
preverjanjem dokumentov za prestop meje, in sicer:
-
osebno ime (ime in priimek),
-
rojstni podatki (dan, mesec in leto rojstva),
-
spol,
-
državljanstvo,
-
vrsta in številka dokumenta, s katerim oseba prehaja državno mejo,
-
datum in ura vstopa v Republiko Slovenijo in
-
naziv vstopnega mejnega prehoda ali kontrolne točke.
(5) Podatki se v evidenci hranijo največ 14 dni od vpisa in
se po preteku tega roka avtomatsko izbrišejo.
(6) Vse pravice oseb, katerih podatki se nahajajo v evidenci
in niso urejene s tem zakonom, se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo
varstvo osebnih podatkov.
(7) Ukrep iz tega poglavja velja do prenehanja razlogov zanj,
kar ugotovi Vlada s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
35. člen
(prenehal
veljati)
6. Financiranje dodatnih kadrov
36. člen
(financiranje dodatnih kadrov)
(1) Iz proračuna Republike Slovenije se za obdobje dveh let
od izdaje uredbe Vlade, s katero se podrobneje predpiše metodologija
ocenjevanja potreb, pogoje in postopek dodelitve javnih sredstev, zagotavljajo
sredstva za financiranje dodatnih kadrov v socialno varstvenih zavodih v javni
mreži, ki v skladu s 50., 51., 52. in 54. členom Zakona o socialnem varstvu
(Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 –
popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 –
DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A in 28/19) izvajajo
socialnovarstvene storitve.
(2) Iz proračuna Republike Slovenije se za obdobje dveh let
od izdaje uredbe Vlade, s katero se podrobneje predpiše metodologija
ocenjevanja potreb, pogoje in postopek dodelitve javnih sredstev, zagotavljajo
sredstva za financiranje dodatnih kadrov na Zavodu Republike Slovenije za
zaposlovanje.
(3) Uredbi iz prvega in drugega odstavka tega člena izda
Vlada v enem mesecu od uveljavitve tega zakona.
III. DEL
ODSTOP OD DOLOČB DOLOČENIH ZAKONOV
37. člen
(odstop od ZIUOOPE glede pisne odredbe)
Ne glede na določbe četrtega odstavka 14. člena ZlUOOPE mora
delodajalec pisno odredbo o delu s skrajšanim delovnim časom poslati Zavodu
Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih delovnih dneh od dneva odreditve.
38. člen
(Odstop od ZIUOOPE glede roka za vlaganje vlog)
(1) Ne glede na določbe prvega odstavka 16. člena ZlUOOPE
mora delodajalec vlogo za dodelitev subvencije vložiti pri Zavodu Republike
Slovenije za zaposlovanje najpozneje do 10. decembra 2020.
(2) Ne glede na določbo 78. člena ZIUOOPE upravičenci
zahtevke za izplačilo sredstev za izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah
po 11. točki 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št.
57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17 in
80/18) in dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije po 71.
členu ZIUZEOP vložijo najpozneje do 31. avgusta 2020.
39. člen
(odstop od ZlUOOPE glede predhodnega obvestila)
Ne glede na določbe 18. člena ZlUOOPE mora delodajalec, če
delavca pozove, da opravlja delo s polnim delovnim časom, o tem predhodno
obvestiti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.
40. člen
(odstop ZlUOOPE glede pridobivanja osebnih podatkov)
Ne glede na določbe 19. člena ZlUOOPE ima Zavod Republike
Slovenije za zaposlovanje pravico brezplačno pridobivati podatke o delavcih, za
katere delodajalec prejme subvencijo, tudi iz zbirk osebnih podatkov
upravljalca Centralnega registra prebivalstva. Zavod Republike Slovenije za
zaposlovanje ima pravico o delavcih, za katere delodajalec prejme subvencijo,
brezplačno pridobivati tudi davčno številko.
41. člen
(odstop od ZlUOOPE glede poslovnih subjektov)
Ne glede na določbe šestega odstavka 35. člena ZlUOOPE je
ponudnik na področju turizma, pri katerem se bon vnovči, za potrebe tega člena
poslovni subjekt, ki je v letu 2020:
-
vpisan v Poslovni register Slovenije in
-
vpisan v register nastanitvenih obratov, ki ga vodi Agencija Republike
Slovenije za javno pravne evidence in storitve, kot izvajalec dejavnosti
nastanitvenega obrata in
-
opravlja dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti Uredbe o
standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) po Prilogi
I: Standardna klasifikacija dejavnosti – SKD 2008 in Priloga II: Pojasnila k
standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD 2008:
-
55.100 – Dejavnost hotelov in drugih podobnih nastanitvenih obratov,
-
55.201 – Počitniški domovi in letovišča,
-
55.202 – Turistične kmetije s sobami,
-
55.203 – Oddajanje zasebnih sob gostom,
-
55.204 – Planinski domovi in mladinska prenočišča,
-
55.209 – Druge nastanitve za krajši čas,
-
55.300 – Dejavnost avtokampov, taborov.
42. člen
(odstop od ZlUOOPE glede kazenskih določb)
Ne glede na določbe 79. člena ZlUOOPE se z globo, v višini,
kot je določeno v ZIUOOPE, kaznuje delodajalec, ki prejme subvencijo, odgovorna
oseba delodajalca, prejemnika subvencije, in delodajalec posameznik, prejemnik
subvencije, tudi za:
-
kršitev prepovedi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom v času teka
odpovednega roka (tretji odstavek 12. člena ZIUOOPE),
-
kršitev obveznosti posvetovanja pred sprejemom odločitve o odreditvi
dela s skrajšanim delovnim časom s sindikatom oziroma svetom delavcev oziroma
obveščanja delavcev na običajen način (četrti odstavek 12. člena ZIUOOPE),
-
kršitev obveznosti posvetovanja v primeru spremenjenih okoliščin
odreditve dela s skrajšanim delovnim časom (peti odstavek 12. člena ZIUOOPE),
-
kršitev obveznosti posredovanja pisne odreditve Zavodu Republike
Slovenije za zaposlovanje v osmih delovnih dneh (četrti odstavek 14. člena
ZIUOOPE),
-
kršitev obveznosti izročitve delavcu pisne odredbe s skrajšanim delovnim
časom (četrti odstavek 14. člena ZIUOOPE),
-
kršitev obveznosti izplačevanja plače in nadomestila plače delavcem
(prvi odstavek 18. člena ZIUOOPE),
-
kršitev obveznosti vodenja evidence o izrabi delovnega časa (tretji
odstavek 18. člena ZIUOOPE),
-
kršitev obveznosti predhodnega obvestila Zavodu Republike Slovenije za
zaposlovanje, če delodajalec delavca pozove, da opravlja delo s polnim delovnim
časom (peti odstavek 18. člena ZIUOOPE).
43. člen
(odstop od Zakona o štipendiranju in Zakona o
subvencioniranju študentske prehrane)
(1) Ne glede na določbo prvega odstavka 77. člena Zakona o
štipendiranju (Uradni list RS, št. 56/13, 99/13 – ZUPJS-C, 8/16, 61/17 – ZUPŠ
in 31/18) delodajalec ni dolžan vrniti prejetega zneska sofinanciranja
kadrovske štipendije za štipendista, s katerim v dveh mesecih po zaključku
izobraževanja ni sklenil pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, če
izjavi, da pogodbe o zaposlitvi ni mogel skleniti zaradi posledic izjemne
okoliščine epidemije COVID-19. Delodajalec mora v enem letu po preteku
dvomesečnega roka iz navedenega člena štipendistu ponuditi pogodbo o zaposlitvi
za ustrezno delovno mesto v trajanju najmanj enega leta. Štipendist lahko
ponujeno pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto zavrne s pisno izjavo,
če je zaposlen pri drugem delodajalcu ali nadaljuje izobraževanje. Delodajalec,
ki ravna v nasprotju s to obveznostjo, mora vrniti celoten znesek prejetega
sofinanciranja kadrovske štipendije za tega štipendista.
(2) Ne glede na določbo tretjega odstavka 7. člena Zakona o
subvencioniranju študentske prehrane (Uradni list RS, št. 86/14 – uradno prečiščeno
besedilo in 61/17 – ZUPŠ) imajo upravičenci do subvencionirane študentske
prehrane v letu 2020 pravico do subvencioniranega obroka od 15. julija do
vključno 31. julija.
44. člen
(odstop od Zakona o urejanju trga dela)
Ne glede na določbe Zakona o urejanju trga dela (Uradni list
RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 –
ZZSDT, 55/17, 75/19 in 11/20 – odl. US) se za vse brezposelne osebe, ki se jim
rok iz prvega odstavka 8.a člena navedenega zakona izteče v letu 2021, ta rok
izteče 31. decembra 2021.
IV. DEL
KAZENSKE DOLOČBE
45. člen
(kazenske določbe na področju delnega povračila nadomestila
za začasno čakanje na delo)
(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec,
ki:
-
ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora (prvi odstavek 9.
člena),
-
izplača nadomestila plače v nasprotju s tem zakonom (prvi odstavek 10.
člena),
-
v času prejemanja delnega povračila nadomestil plače delavcem odredi
nadurno delo ali ne obvesti Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, če
delavca pozove, da se vrne na delo (drugi in tretji odstavek 10. člena),
-
odpusti delavca v času prejemanja nadomestila plače (šesti odstavek 10.
člena).
(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje delodajalec,
ki zaposluje deset ali manj delavcev, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba
delodajalca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec
posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
46. člen
(kazenske določbe na področju nadomestil zaradi odrejene
karantene)
(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec,
ki:
-
izplača nadomestila plače v nasprotju s tem zakonom (prvi odstavek 19.
člena),
-
ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora Zavoda Republike
Slovenije za zaposlovanje (22. člen).
(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje delodajalec,
ki zaposluje deset ali manj delavcev, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba
delodajalca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec
posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(5) Za prekršek iz tega zakona se sme v hitrem postopku
izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene
s tem zakonom.
47. člen
(kazenska določba na področju uporabe mobilne aplikacije)
Z globo od 100 do 600 eurov se kaznuje posameznik, ki ravna v
nasprotju z drugim odstavkom 28. člena tega zakona.
48. člen
(kazenska določba na področju tranzita oseb čez Republiko
Slovenijo)
Z globo 2.000 eurov se kaznuje posameznik, ki ne zapusti
Republike Slovenije na za izstop določenem mejnem prehodu ali ne zapusti Republike
Slovenije najpozneje v 12 urah po vstopu v Republiko Slovenijo (drugi odstavek
34. člena).
Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na
drugi val COVID-19 – ZIUPDV (Uradni list RS, št. 98/20) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»V. DEL
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
49. člen
(rok za izdajo
podzakonskega predpisa)
Predpis iz 31. člena tega zakona minister, pristojen za
zdravje, izda v enem mesecu od uveljavitve tega zakona.
50. člen
(začetek uporabe)
Določbe 2. do 12. člena tega zakona se uporabljajo od 1.
julija 2020.
51. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in
odpravo posledic COVID-19 – ZZUOOP (Uradni list RS, št. 152/20) vsebuje naslednjo končno določbo:
»134. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.