Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o zagotovitvi dodatne
likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 obsega:
-
Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev
posledic epidemije COVID-19 – ZDLGPE (Uradni list RS, št. 61/20 z dne 30. 4.
2020),
-
Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 – ZZUOOP
(Uradni list RS, št. 152/20 z dne 23. 10. 2020),
-
Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije
COVID-19 – ZIUOPDVE (Uradni list RS, št. 175/20 z dne 27. 11. 2020).
ZAKON
O ZAGOTOVITVI DODATNE LIKVIDNOSTI GOSPODARSTVU ZA OMILITEV
POSLEDIC EPIDEMIJE COVID-19 (ZDLGPE)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
I. DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) S tem zakonom se določa ukrep zagotovitve dodatne
likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni
SARS-CoV-2 (v nadaljnjem besedilu: COVID-19).
(2) S tem zakonom se zaradi omilitve posledic COVID-19 za
gospodarstvo in javne finance spreminjajo in dopolnjujejo določbe:
1.
Zakona o Slovenski izvozni in razvojni banki (Uradni list RS, št. 56/08,
20/09 in 25/15 – ZBan-2; v nadaljnjem besedilu: Zakon o Slovenski izvozni in
razvojni banki);
2.
Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (Uradni list RS, št. 57/12; v
nadaljnjem besedilu: Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih);
3.
Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 77/08 in 8/10 – ZSKZ-B; v
nadaljnjem besedilu: Zakon o javnih skladih);
4.
Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021
(Uradni list RS, št. 75/19; v nadaljnjem besedilu: Zakon o izvrševanju
proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021).
(3) S tem zakonom se določa tudi začasni ukrep za omilitev
posledic epidemije na področju Zakona o stvarnem premoženju države in
samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18; v
nadaljnjem besedilu: Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih
skupnosti).
II. DEL
UKREP ZA ZAGOTOVITEV DODATNE LIKVIDNOSTI GOSPODARSTVU
2. člen
(namen ukrepa)
Namen ukrepa je zagotoviti potrebno likvidnost slovenskemu
gospodarstvu za omilitev posledic COVID-19 in preprečiti hujšo gospodarsko
škodo, in sicer z bančnimi krediti, zavarovanimi s poroštvom Republike
Slovenije, ki z namenom varovanja finančne stabilnosti zagotovi ustrezno
pokritje kreditnega tveganja bank.
3. člen
(predmet ukrepa)
Predmet ukrepa je interventni ukrep poroštva Republike
Slovenije bankam ali hranilnicam, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, ali
podružnicam bank države članice, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji in ki v
skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, lahko opravljajo bančne storitve na
območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: banka), za zadolževanje
kreditojemalcev.
4. člen
(subjekti ukrepa)
(1) Za kreditojemalca iz prejšnjega člena se šteje vsaka
pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, in ki se v skladu z Uredbo
Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih
vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108
Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjeno z
Uredbo Komisije (EU) 2017/1084 z dne 14. junija 2017 o spremembi Uredbe
(EU) št. 651/2014, kar zadeva pomoč za pristaniško in letališko infrastrukturo,
pragove za priglasitev za pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine in
pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo ter sheme
regionalne pomoči za tekoče poslovanje za najbolj oddaljene regije, in o
spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014, kar zadeva izračun upravičenih stroškov (UL
L št. 156 z dne 20. 6. 2017, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba
651/2014/EU) uvršča med mikro, majhna, srednja ali velika podjetja s sedežem v
Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: kreditojemalec).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za kreditojemalca po tem
zakonu ne šteje kreditna in druga finančna institucija, kot je opredeljena v
zakonih, ki urejajo bančništvo, zavarovalništvo ter pokojninsko in invalidsko
zavarovanje.
5. člen
(pogoji v zvezi s kreditnimi pogodbami in kreditojemalci)
(1) Republika Slovenija prevzema poroštveno obveznost po tem
zakonu v primeru kreditnih pogodb, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
a)
sklenjene so po 12. marcu 2020 in najkasneje do 30. junija 2021;
b)
ročnost kredita ne presega petih let;
c)
kredit je namenjen izključno financiranju osnovne dejavnosti
kreditojemalca, in sicer financiranju novih ali dokončanju že začetih naložb,
financiranju obratnega kapitala ali financiranju poplačila obveznosti iz
kreditnih pogodb, ki so bile sklenjene v obdobju po 12. marcu 2020 do
uveljavitve tega zakona in izpolnjujejo pogoje po tem zakonu;
d)
kredit ni namenjen financiranju povezanih družb ali družb s sedežem v
tujini.
(2) Najvišji dovoljeni skupni znesek glavnice kredita
posameznega kreditojemalca, za izpolnitev katerega skladno s tem zakonom
odgovarja Republika Slovenija, znaša do 25 % prihodkov od prodaje v letu
2019 ali dvojni znesek stroškov dela za leto 2019.
(3) V primeru, da je kreditojemalcu odobren odlog plačila
obveznosti za na novo sklenjene kreditne pogodbe v skladu z zakonom, ki ureja
interventni ukrep odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, se v najvišji
dovoljeni skupni znesek obveznosti posameznega kreditojemalca iz prejšnjega
odstavka všteva znesek njegovih odloženih obveznosti.
(4) Republika Slovenija prevzema poroštveno obveznost po tem
zakonu za kreditojemalca v primeru:
a)
da kreditojemalec 31. decembra 2019 ni štel za podjetje v težavah
po pogojih, kot so opredeljeni v 18. točki 2. člena Uredbe 651/2014/EU,
b)
da se po 31. decembru 2019 kreditojemalec z likvidnostnimi težavami
sooča zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami COVID-19 na območju
Republike Slovenije,
c)
da se kreditojemalec na dan 12. marca 2020 ne šteje za neplačnika
skladno z določbami Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in
investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176
z dne 27. 6. 2013, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2019/2033
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih
zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010,
(EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L
št. 314 z dne 5. 12. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba
575/2013/EU), pri čemer kreditojemalec na dan 12. marca 2020 nima
pomembnih zamud pri poravnavanju obveznosti do banke, kot so opredeljene v
smernicah Evropskega bančnega organa,
d)
da gre za kreditojemalca, ki ne posluje in ni registriran v državi iz
Seznama Evropske unije z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v
davčne namene, in nima lastnika iz takšne države,
e)
da ima kreditojemalec na zadnji dan v mesecu pred vložitvijo vloge
poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih
dajatev, ali da je na zadnji dan v mesecu pred vložitvijo vloge za kredit v
situaciji, ko mu je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz
naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno
odplačilo le-teh, in
f)
(črtana).
(5) Kreditojemalec mora v vlogi za odobritev kredita za
namene dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz prejšnjih odstavkov banki
predložiti zadnje računovodske izkaze ter:
a)
opis svojega poslovnega položaja zaradi posledic COVID-19 skupaj z
navedbo:
-
zneska skupnih prihodkov od prodaje kreditojemalca v letu 2019 in
-
zneska stroškov dela za leto 2019;
b)
opredelitev višine in ročnosti zahtevanega kredita;
c)
opredelitev namena kredita;
d)
v primeru, da ima tudi kredit, ki je predmet odloga po zakonu, ki ureja
interventni ukrep odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, podatek o višini
obveznosti kreditojemalca iz naslova tega kredita;
e)
izjavo, da bo kredit namenjen financiranju skladno s prvim odstavkom
tega člena.
6. člen
(omejitev trajanja in višina poroštva)
(1) Trajanje posameznega poroštva ne sme presegati ročnosti
kredita, vključno z morebitnimi naknadnimi podaljšanji, v zvezi s katerim je
bilo dano.
(2) Višina poroštva za posamezen kredit znaša:
a)
70 % glavnice kredita, ki je bil dan podjetju, ki se skladno z Uredbo
651/2014/EU uvršča med velika podjetja;
b)
80 % glavnice kredita, ki je bil dan podjetju, ki se skladno z Uredbo
651/2014/EU uvršča med mikro, majhna ali srednja podjetja.
(3) Zahteva za izpolnitev poroštvene obveznosti Republike
Slovenije je upravičena le v primeru, da banka in Republika Slovenija utrpita
sorazmerne izgube pod enakimi pogoji.
(4) V primeru postopnega zmanjševanja obveznosti
kreditojemalca, za izpolnitev katere odgovarja kot porok Republika Slovenija,
se sorazmerno zmanjšuje tudi obveznost Republike Slovenije kot poroka.
7. člen
(značilnosti poroštva Republike Slovenije)
(1) Republika Slovenija kot porok odgovarja banki za
izpolnitev obveznosti kreditojemalcev iz 4. člena tega zakona, ki izpolnjujejo
pogoje iz tega zakona, pri čemer Republika Slovenija poroštveno obveznost
izpolni skladno z 9. členom tega zakona.
(2) Skupni znesek glavnic kreditnih pogodb, sklenjenih v
skladu s tem zakonom in za katere velja poroštvo Republike Slovenije, ne
presega 2.000.000.000 eurov.
(3) Poroštvo po tem zakonu je nepreklicno, brezpogojno in se
unovči na prvi pisni poziv banke. Za poroštvo iz tega člena veljajo omejitve iz
tega zakona in točke 3.2 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državne
pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne
20. 3. 2020, str. 1, sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020, str.
1, sprememba UL C št. 164 z dne 13. 5. 2020, str. 3, sprememba UL C 218,
2. 7. 2020, str. 3 in sprememba UL C št. 340 I z dne 13. 10. 2020,
str. 1; v nadaljnjem besedilu: Začasni okvir), ki se podrobneje določijo z
uredbo iz 17. člena tega zakona.
(4) Republika Slovenija s tem zakonom pooblašča SID –
Slovensko izvozno in razvojno banko, d.d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu:
SID banka), da v njenem imenu in za njen račun opravlja vse posle v zvezi z
unovčevanjem poroštev, spremljanjem in izvedbo vseh potrebnih ukrepov za
uveljavljanje regresnih terjatev, ter da po plačilu poroštva preveri
izpolnjevanje pogojev po tem zakonu, na podlagi katerih je banka odobrila
kredit. Posli unovčevanja poroštev predstavljajo zlasti prejem in pregled
zahtevkov bank za unovčitev poroštva za posamezno kreditno obveznost
kreditojemalca, formalni pregled zahtevka in preveritev izračuna zahtevka,
končno potrditev zneska za izplačilo in posredovanje zahtevka ministrstvu,
pristojnemu za finance, v izplačilo poroštva.
(5) Provizija za poroštvo po tem zakonu se ne obračunava in
ne plačuje.
8. člen
(jamstvena premija)
(1) Letna premija za poroštvo Republike Slovenije bremeni
kreditojemalca in se določi na naslednji način:
a)
če se kreditojemalec skladno z Uredbo 651/2014/EU uvršča med mikro, mala
in srednja podjetja:
-
za prvo leto 25 bazičnih točk;
-
za drugo in tretje leto 50 bazičnih točk;
-
za četrto in peto leto 100 bazičnih točk;
b)
če se kreditojemalec skladno z Uredbo 651/2014/EU uvršča med velika
podjetja:
-
za prvo leto 50 bazičnih točk;
-
za drugo in tretje leto 100 bazičnih točk;
-
za četrto in peto leto 200 bazičnih točk.
(2) Bazična točka iz prejšnjega odstavka pomeni 1/100
odstotne točke višine neodplačane glavnice kredita v relevantnem trenutku.
9. člen
(prenos terjatev in način unovčevanja poroštva)
(1) Banka lahko pred nastopom dogodka neplačila po 178. členu
Uredbe 575/2013/EU (v nadaljnjem besedilu: dogodek neplačila), SID banki ponudi
v odkup svojo terjatev do kreditojemalca v višini neplačanega nominalnega
zneska glavnice posameznega kredita, v delu, ki je zavarovan s poroštvom
Republike Slovenije. Če SID banka sprejme ponudbo iz prejšnjega stavka,
obveznost izpolni z izročitvijo obveznice SID banke.
(2) V primeru, ko je na strani kreditojemalca nastopil
dogodek neplačila ali kreditojemalec ni poravnal dospele obveznosti iz kreditne
pogodbe, ki je zavarovana s poroštvom Republike Slovenije, se poroštvena
obveznost Republike Slovenije izpolni na naslednji način:
a)
v primeru kreditojemalcev, ki se skladno z Uredbo 651/2014/EU uvrščajo
med mikro, majhna ali srednja podjetja:
-
z izplačilom iz proračuna Republike Slovenije ali
-
z izročitvijo obveznice Republike Slovenije;
b)
v primeru kreditojemalcev, ki se skladno z Uredbo 651/2014/EU uvrščajo
med velika podjetja:
-
z izplačilom iz proračuna Republike Slovenije ali
-
z izročitvijo obveznice SID banke.
(3) Pri izbiri načina izpolnitve poroštvene obveznosti
Republike Slovenije se upošteva srednjeročna strategija upravljanja z javnim
dolgom Republike Slovenije.
(4) SID banka izroči obveznice na podlagi tega člena v
protivrednosti nominalne vrednosti glavnice kredita, zmanjšani za morebitne že
plačane obveznosti v skladu z določbami kreditne pogodbe, in stroške po tarifi
SID banke za obdelavo zahteve za odkup kredita. Z izročitvijo obveznice SID
banke nepreklicno in brezpogojno preidejo vse pravice, vključno z zavarovanji
kredita in poroštvom Republike Slovenije, iz banke na SID banko. SID banka v
treh delovnih dneh od prevzema kredita o tem obvesti kreditojemalca.
Podrobnejši pogoji o odkupu kredita se določijo s pogodbo, ki jo skleneta SID
banka in banka.
(5) SID banka oziroma Republika Slovenija izdata obveznice na
podlagi tega člena na podlagi mnenja posebne komisije, ki jo sestavljajo
predstavniki SID banke ter ministrstva, pristojnega za finance.
(6) Obveznice, ki se po tem zakonu uporabijo za odkup
terjatev ali izplačilo poroštva, se izdajo ob upoštevanju pogojev Evropske
centralne banke za financiranje finančnih institucij ter pravil Evropske unije
glede ustreznega pokritja kreditnih tveganj bank. V ta namen Vlada Republike
Slovenije po predhodnem mnenju Banke Slovenije izda uredbo, v kateri predpiše
merila, pogoje in kriterije, skladno s katerimi se obveznice, izdane na podlagi
tega zakona, štejejo kot sprejemljiv instrument, s katerim lahko banka zavaruje
svojo obveznost do Evropske centralne banke.
10. člen
(vloga banke)
(1) Banka, ki na podlagi tega zakona odobri kredit, vlogo za
kredit skupaj s kopijo kreditne pogodbe posreduje SID banki.
(2) Banka SID banki na njeno zahtevo posreduje vso
dokumentacijo, ki je potrebna za izvedbo nadzora nad izpolnjevanjem pogojev za
izdajo poroštva po tem zakonu.
(3) Banka SID banki za primer unovčenja poroštva posreduje
pisno ali elektronsko zahtevo za izpolnitev poroštvene obveznosti Republike
Slovenije najpozneje v šestih mesecih od nastopa dogodka neplačila ali
neporavnave dospele obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je zavarovana s
poroštvom Republike Slovenije. Republika Slovenija poroštveno obveznost izpolni
najpozneje v 15 delovnih dneh od prejema formalno popolne zahteve za njeno
izpolnitev, iz katere je razvidno, da je na strani kreditojemalca nastopil
dogodek neplačila ali da kreditojemalec ni poravnal dospele obveznosti iz
kreditne pogodbe, ki je zavarovana s poroštvom Republike Slovenije.
(4) Banka obvesti kreditojemalca o vloženi zahtevi za
poroštvo v treh dneh po vložitvi.
11. člen
(evidenca in poziv SID banke za unovčenje poroštva)
(1) SID banka vodi evidenco vseh kreditnih pogodb, ki so
sklenjene v skladu s tem zakonom in vseh prejetih formalno popolnih zahtevkov
bank za unovčenje poroštva ter spremlja porabo poroštvene kvote iz tega zakona.
O vsakem prejetem zahtevku banke nemudoma z elektronskim sporočilom obvesti
ministrstvo, pristojno za finance. Po prejemu formalno popolnega zahtevka
banke, le-tega SID banka skupaj s svojim pozivom za plačilo poroštva v
izplačilo posreduje ministrstvu, pristojnemu za finance.
(2) Poziv SID banke iz prejšnjega odstavka vsebuje:
-
polni naziv banke;
-
polni naziv kreditojemalca;
-
pozvani znesek unovčitve poroštva v skupni višini in z navedbo
specifikacije zneska glede na vrsto obveznosti;
-
izjavo SID banke, da je pozvani znesek preverjen in skladen s kreditnimi
in poroštvenimi pogoji;
-
datum roka plačila;
-
transakcijski račun banke;
-
številko sklica za plačilo.
(3) Ministrstvo, pristojno za finance, po prejemu popolnega
zahtevka banke za unovčitev poroštva in potrditve zneska za izplačilo poroštva
s strani SID banke, v roku iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona izvrši
plačilo potrjenega zneska ali banki v skladu s tretjim odstavkom 9. člena tega
zakona izroči v primeru mikro, majhnih ali srednjih podjetij obveznice
Republike Slovenije, v primeru velikih podjetij pa obveznice SID banke, oboje v
protivrednosti potrjenega zneska za izplačilo poroštva.
12. člen
(nadomestilo za izvajanje poslov v imenu in za račun
Republike Slovenije)
SID banki pripada mesečno nadomestilo v višini, ki pokriva
stroške izvajanja vseh poslov SID banke v zvezi s poroštvi po tem zakonu in se
podrobneje uredi v pogodbi med Republiko Slovenijo in SID banko. Republika
Slovenija plačuje nadomestilo najkasneje v desetih delovnih dneh po preteku
meseca, ki sledi mesecu, za katerega je bilo obračunano nadomestilo.
13. člen
(izterjava in upravljanje terjatev iz kreditov)
(1) Za izterjavo posameznih terjatev iz naslova unovčenih
poroštev v imenu Republike Slovenije ter za upravljanje prevzetih terjatev je
odgovorna SID banka, izterjava in upravljanje pa se lahko izvaja preko banke,
ki je prejela poroštvo za unovčeno ali preneseno terjatev. Banka mora pri
izterjavi terjatev iz naslova unovčenih poroštev in upravljanju posameznih
terjatev ravnati kot dober gospodar in strokovnjak ter vsak izterjani znesek
regresa ali prejetih plačil sorazmerno prevzetemu tveganju prenakazati
Republiki Sloveniji. SID banka spremlja in nadzoruje postopke izterjave in
upravljanja teh terjatev in z bankami v imenu in za račun Republike Slovenije
sodeluje pri pomembnejših odločitvah v postopku izterjave ali upravljanja
terjatve. SID banka lahko izvede izterjavo unovčenega poroštva neposredno od
dolžnika v primeru, da je taka izterjava po oceni SID banke hitrejša ali bolj
ekonomična od tiste, ki bi jo sicer vodila banka.
(2) Če je nad kreditojemalcem uveden postopek zaradi
insolventnosti ali postopek likvidacije, mora banka obvestiti SID banko o vsaki
terjatvi, ki jo prijavi v postopku, oziroma o začetku postopka najpozneje 14
dni pred iztekom roka za prijavo terjatev. SID banka pošlje Državnemu
odvetništvu Republike Slovenije, najpozneje deset dni pred iztekom roka za prijavo
terjatev oziroma potencialnih terjatev, popolno dokumentacijo, ki izkazuje
obstoj in višino terjatve oziroma potencialne terjatve Republike Slovenije.
14. člen
(omejitve kreditojemalcu)
Za kreditojemalca, ki mu je banka odobrila kredit, ki je
deležen ukrepov po tem zakonu, velja za čas od vložitve vloge za kredit do
prenehanja pravice banke do uveljavljanja pravice do poroštva prepoved
izplačila dobička, nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva, nakupa
lastnih delnic ali lastniških deležev ter izplačevanja drugih finančnih
obveznosti do nadrejenih oziroma povezanih družb ali lastnikov. Banka opozorilo
o prepovedi izplačil v skladu s prejšnjim stavkom za primer odobrenega poroštva
vključi v kreditno pogodbo.
15. člen
(prenehanje poroštva)
(1) Poroštvo, izdano na podlagi tega zakona, preneha, če:
a)
je bila kreditna pogodba sklenjena v nasprotju s pogoji iz tega zakona
in so kršitve nastale na strani banke,
b)
banka ugotovi, da je kreditojemalec v vlogi navajal lažne podatke, ali
c)
banka ne obvesti SID banke o začetku postopka zaradi insolventnosti ali
postopka likvidacije kreditojemalca najpozneje 14 dni pred iztekom roka za
prijavo terjatev.
(2) V primeru že unovčenega poroštva mora banka vrniti vse
zneske, ki so ji bili izplačani, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva
prejema plačila poroštva do dneva vračila.
(3) V primeru iz točke b) prvega odstavka tega člena banka do
kreditojemalca vzpostavi regresni zahtevek.
(4) Vse določbe glede prenehanja poroštva po tem členu
veljajo tudi v primeru izročitve obveznic Republike Slovenije in SID banke.
Obveznost iz naslova obveznic ne preneha. Republiki Sloveniji in SID banki je
banka dolžna vrniti znesek, enak obveznosti izdajatelja obveznice, z zamudnimi
obrestmi od dneva izročitve obveznice.
16. člen
(položaj terjatev iz naslova poroštva)
Regresne terjatve Republike Slovenije do kreditojemalcev iz
naslova unovčenja poroštev in terjatve bank iz naslova kreditnih obveznosti
imajo v delu, v katerem predstavljajo nezavarovane terjatve, kot jih
opredeljuje zakon, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti
in prisilno prenehanje, status prednostnih terjatev, kot jih opredeljuje zakon,
ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno
prenehanje.
17. člen
(izdaja podzakonskega akta)
Podrobnejša pravila v zvezi z izvrševanjem določb tega
interventnega ukrepa, zlasti v zvezi z omejitvami poroštva, načinom izpolnitve
poroštvene obveznosti, unovčevanjem in izterjavo poroštva, roki, dokumentacijo,
poročanjem, obsegom in načinom izvajanja pooblastila SID banki, se določijo z
uredbo, ki jo izda Vlada Republike Slovenije.
III. DEL
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONOV
1. Zakon o slovenski izvozni in razvojni banki
18. člen
V Zakonu o Slovenski izvozni in razvojni banki se v
11. členu v napovednem stavku prvega odstavka za besedilom »ugotovljene
tržne vrzeli« dodata vejica in besedilo »med katere sodijo tudi ciklične
vrzeli«.
19. člen
V 18. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Član uprave SID banke mora izpolnjevati pogoje, določene
z zakonom, ki ureja bančništvo.«.
20. člen
V 18. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Člane nadzornega sveta SID banke imenuje Vlada Republike
Slovenije, in sicer šest na predlog ministra, pristojnega za finance, in enega
na predlog ministra, pristojnega za gospodarstvo.«.
2. Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih
21. člen
V Zakonu o preprečevanju zamud pri plačilih se v
26. členu tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Upravljavec zagotavlja obvezni večstranski pobot skladno
z urnikom večstranskega pobota, ki ga sprejme direktor AJPES, vendar najmanj
enkrat mesečno.«.
3. Zakon o javnih skladih
22. člen
V Zakonu o javnih skladih se v 22. členu drugi odstavek
spremeni, tako da se glasi:
»(2) Če direktor umre, poda odstopno izjavo, postane poslovno
nesposoben, je razrešen iz krivdnih razlogov ali mu poteče mandat, opravlja
njegovo funkcijo do imenovanja novega direktorja predsednik nadzornega sveta
ali član nadzornega sveta, ki ga za to pooblasti ustanovitelj, vendar največ za
12 mesecev. V času, ko član nadzornega sveta opravlja funkcijo direktorja, mu
miruje članstvo v nadzornem svetu.«.
4. Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije
za leti 2020 in 2021
23. člen
V Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti
2020 in 2021 se v 2. členu v drugem odstavku na koncu 31. točke pika nadomesti
s podpičjem in se doda nova 32. točka, ki se glasi:
»32. »postavke COVID-19« so tiste postavke, razvrščene v
podprogram 230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19, na katerih se
zagotavljajo pravice porabe za financiranje vseh stroškov, povezanih z
epidemijo nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (v nadaljnjem besedilu: postavke
COVID-19).«.
24. člen
V 22. členu se v 1. točki besedilo »2018 in 2019« nadomesti z
besedilom »2020 in 2021«, v 2. točki pa se besedilo »za leto 2018 in za leto
2019« nadomesti z besedilom »za leto 2020 in za leto 2021«.
25. člen
V 24. členu se v tretjem odstavku za besedilom »podprogramu
030104 – Predsedovanje Svetu EU« dodata vejica in besedilo »s, na in med
postavkami COVID-19«.
26. člen
V 25. členu se v tretjem odstavku za besedilom »podprogramu
030104 – Predsedovanje Svetu EU« dodata vejica in besedilo »s, na in med
postavkami COVID-19«.
27. člen
V 28. členu se v drugem odstavku za 5. točko doda nova 5.a
točka, ki se glasi:
»5.a na, s in med postavkami COVID-19 v podprogramu 230401 –
Sredstva za financiranje epidemije COVID-19;«.
28. člen
V 44. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek,
ki se glasi:
»(5) Ne glede na četrti odstavek 68. člena ZJF lahko
upravljavec sredstev sistema EZR države daje dolgoročna posojila za obdobje do
treh let, za namen izvajanja projektov, financiranih iz sredstev EU.«.
29. člen
V 48. členu se za petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki
se glasi:
»(6) Poleg zadolževanja za namene prvega odstavka tega člena
se lahko država v letu 2020 dodatno zadolži za namen financiranja omilitve
posledic epidemije COVID-19. Največji obseg dodatne zadolžitve za ta namen ne
sme presegati razlike med izdatki, ki so bili načrtovani v sprejetem proračunu
države, in najvišjim obsegom izdatkov za državni proračun, ki ga je državni
zbor določil s sprejemom spremembe okvira za državni proračun za leto 2020 v
skladu s prvim odstavkom 13. člena ZFisP.«.
Dosedanji šesti odstavek postane sedmi odstavek.
30. člen
Za 48. členom se doda nov 48.a člen, ki se glasi:
»48.a
člen
(prerazporeditev pravic
porabe na postavko COVID-19)
Ministrstvo pravice porabe iz dodatne zadolžitve po šestem
odstavku prejšnjega člena samostojno prerazporedi na postavko COVID-19, v
okviru podprograma 230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19.«.
31. člen
V 50. členu se v prvem odstavku znesek
»800.000.000 eurov« nadomesti z zneskom »2.800.000.000 eurov«.
32. člen
V 54. členu se v drugem odstavku v prvi alineji znesek
»589,11 eura« nadomesti z zneskom »623,96 eura«.
33. člen
Za 67. členom se dodajo novi 67.a, 67.b in 67.c člen, ki se
glasijo:
»67.a člen
(izkazovanje izdatkov v
proračunu države za epidemijo)
(1) Zaradi epidemije COVID-19 (v nadaljnjem besedilu:
epidemija) se v proračunu zagotavljajo sredstva za financiranje ukrepov,
sprejetih za omilitev posledic epidemije.
(2) Za namen iz prejšnjega odstavka se v politiki 23 –
Intervencijski programi in obveznosti, izkazuje glavni program 2304 – Sredstva
za financiranje epidemij, znotraj navedenega glavnega programa pa podprogram
230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19.
(3) Sredstva za financiranje epidemije se na podprogramu
230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19 uporabljajo izključno za
namene, povezane z epidemijo.
67.b člen
(odpiranje novih postavk
COVID-19)
Ne glede na prvi odstavek 10. člena tega zakona ministrstvo,
na predlog neposrednega uporabnika, med letom odpira nove postavke COVID-19.
67.c člen
(neuporaba določb ZJF)
(1) Ne glede na prvi odstavek 6. člena Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 13/18; v nadaljnjem
besedilu: ZJF-H) se državni program razvojnih politik iz 9.a člena ZJF in
srednjeročna fiskalna strategija iz 9.č člena ZJF v letih 2020 in 2021 ne
predložita vladi v sprejetje.
(2) Ne glede na drugi odstavek 6. člena ZJF-H se napovedi
izdatkov po programski klasifikaciji na ravni podprograma za tekoče leto in
naslednja tri leta iz 9.c člena ZJF v letih 2020 in 2021 ne pripravijo.
(3) Ne glede na prvi odstavek 9.g člena ZJF Fiskalni svet v
analizi ne upošteva makroekonomskih agregatov in napovedi prejemkov in izdatkov
za leti 2020 in 2021.«.
IV. DEL
ZAČASNI UKREP
34. člen
(najemnine)
(1) Ne glede na določbo 62. člena Zakona o stvarnem
premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti se najemnikom poslovnih
stavb ali poslovnih prostorov v lasti Republike Slovenije ali v lasti
samoupravnih lokalnih skupnosti, ki jim je zaradi ukrepov države in zaradi
širjenja bolezni opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali pa je
bistveno otežkočeno, v obdobju trajanja razglašene epidemije nalezljive bolezni
COVID-19 na območju Republike Slovenije, to je od vključno 13. marca 2020
do preklica razglasitve epidemije te nalezljive bolezni, ne zaračunava
najemnina ali del najemnine.
(2) O upravičenosti do oprostitve plačila najemnine ali
njenega dela iz prejšnjega odstavka odloča predstojnik oziroma predstojnica
upravljavca oziroma organ, odgovoren za izvrševanje proračuna samoupravne lokalne
skupnosti, ob upoštevanju pogojev iz točke 3.1 Začasnega okvira:
-
najemnik dne 31. decembra 2019 ni bil podjetje v težavah, kot je
opredeljeno v 18. točki 2. člena Uredbe 651/2014/EU;
-
skupni znesek javnih sredstev, ki jih prejme najemnik, v skladu s točko
3.1 Začasnega okvira, ne sme preseči 800.000 eurov ali 120.000 eurov, če je
najemnik dejaven v sektorju ribištva in akvakulture, ali 100.000 eurov, če je
najemnik dejaven na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov. Vsi
navedeni zneski morajo biti izraženi kot bruto zneski pred odbitkom davkov ali
drugih dajatev;
-
skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stroškov, ki se
financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne sme preseči omejitev, določenih v
prejšnji alineji;
-
ukrepi na podlagi tega zakona ne izključujejo dodelitve pomoči de
minimis oziroma pomoči, dodeljene v skladu s Splošno uredbo o skupinskih
izjemah, če so spoštovane določbe relevantnih aktov Evropske komisije.
V. DEL
PREHODNE DOLOČBE ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠEVANJU
PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2020 IN 2021
35. člen
(prenos proračunskih postavk in preknjižb izdatkov na
področju Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in
2021)
(1) Proračunske postavke z oznako COVID-19, na katerih se do
uveljavitve tega zakona zagotavljajo pravice porabe za financiranje omilitve
epidemije, se v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona prenesejo v podprogram
230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19.
(2) Pravice porabe, ki so se do uveljavitve tega zakona
zagotavljale za financiranje omilitve epidemije, se v 30 dneh po uveljavitvi
tega zakona prenesejo na postavke COVID-19 v podprogram 230401 – Sredstva za
financiranje epidemije COVID-19.
(3) Vsi izdatki, ki so nastali za financiranje omilitve
epidemije v proračunu države pred uveljavitvijo tega zakona, se v 30 dneh po
uveljavitvi tega zakona preknjižijo na postavke COVID-19 v podprogramu 230401 –
Sredstva za financiranje epidemije COVID-19.
36. člen
(vključitev imetnikov podračunov v sistem enotnega
upravljanja)
Vsi imetniki podračunov v sistemu EZR države, ki še niso
vključeni v sistem enotnega upravljanja sredstev EZR države, se vanj vključijo
osmi dan po uveljavitvi tega zakona.
37. člen
(nakazilo razlike povprečnine)
Razlika med prihodki iz 14. člena ZFO-1 od 1. januarja
2020 do uveljavitve tega zakona, ki je izračunana ob upoštevanju povprečnine v
višini 623,96 eura in povprečnine v višini 589,11 eura, se občinam nakaže v
zadnjem tednu meseca maja 2020.
Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti
gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 – ZDLGPE (Uradni list RS,
št. 61/20) vsebuje naslednjo prehodno in
končno določbo:
»VI. DEL
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
38. člen
(rok za izdajo
podzakonskega akta)
Vlada Republike Slovenije izda podzakonski akt iz šestega
odstavka 9. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
39. člen
(začetek veljavnosti)
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
(2) Vlada Republike Slovenije lahko predlaga Državnemu zboru
Republike Slovenije spremembo, dopolnitev ali podaljšanje veljavnosti ukrepov
iz tega zakona v celoti ali v njegovih posamičnih delih v primeru sprememb ali
dopolnitev relevantnih določb Začasnega okvira ali če oceni, da to utemeljujejo
spremenjene razmere.«.
Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in
odpravo posledic COVID-19 – ZZUOOP (Uradni list RS, št. 152/20) vsebuje naslednjo končno določbo:
»134. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o interventnih ukrepih za omilitev
posledic drugega vala epidemije COVID-19 – ZIUOPDVE (Uradni list RS, št. 175/20) vsebuje naslednjo končno določbo:
»142. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.