Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o interventnem ukrepu
odloga plačila obveznosti kreditojemalcev obsega:
-
Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev –
ZIUOPOK (Uradni list RS, št. 36/20 z dne 28. 3. 2020),
-
Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev
njenih posledic za državljane in gospodarstvo – ZIUZEOP (Uradni list RS, št.
49/20 z dne 10. 4. 2020),
-
Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala
epidemije COVID-19 – ZIUPOPDVE (Uradni list RS, št. 203/20 z dne 30. 12. 2020).
ZAKON
O INTERVENTNEM UKREPU ODLOGA PLAČILA OBVEZNOSTI
KREDITOJEMALCEV (ZIUOPOK)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
1. člen
(namen zakona)
S tem zakonom se določa interventni ukrep odloga plačila
obveznosti iz kreditne pogodbe za preprečitev hujše gospodarske škode in
ohranitev finančne stabilnosti v Republiki Sloveniji v zvezi s posledicami
razglasitve epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju
Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: epidemija virusa) in s tem povezan
nadzor.
2. člen
(ukrep, subjekti in postopek v zvezi z vlogo za odlog)
(1) Banka ali hranilnica, ki ima sedež v Republiki Sloveniji,
ali podružnica banke države članice, ki ima sedež v Republiki Sloveniji in ki v
skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, lahko opravlja bančne storitve na
območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: banka), odobri
kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje 12
mesecev v skladu z določbami tega člena in 3. člena tega zakona, če
posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva
odlog plačila, do razglasitve epidemije virusa še niso zapadle v plačilo.
(2) Za kreditojemalca iz prejšnjega odstavka šteje:
-
gospodarska družba, ustanovljena po zakonu, ki ureja gospodarske družbe,
ki ima sedež v Republiki Sloveniji;
-
zadruga, društvo, zavod, ustanova, fizična oseba, ki zaposluje delavce v
skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ali samozaposlena oseba, ki ima
sedež oziroma stalno prebivališče v Republiki Sloveniji;
-
nosilec kmetijskega gospodarstva v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo,
ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu z zakonom, ki ureja
kmetijstvo;
-
fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije in ima stalno
prebivališče v Republiki Sloveniji.
(3) Kreditojemalec iz prejšnjega odstavka naslovi na banko
vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najkasneje v šestih
mesecih po preklicu epidemije virusa.
(4) V vlogi iz prejšnjega odstavka:
-
gospodarska družba, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske
družbe, razvršča med velike družbe, ugotovi in utemelji, da plačuje obvezne
prispevke, davke in druge dajatve, da pa zaradi poslovnih razlogov, povezanih s
posledicami epidemije virusa, ne more zagotavljati poplačila obveznosti po
kreditni pogodbi z banko, ker bi takšno poplačilo lahko povzročilo težave z
likvidnostjo v tej meri, da bi bila ogrožena solventnost družbe ter v ta namen
predloži opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije virusa in izjavo,
da ima na dan 31. 12. 2019 poravnane zapadle obveznosti iz naslova
obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali da je na dan vložitve vloge
iz prejšnjega odstavka v situaciji, ko ji je v skladu z določbami zakona
odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih
dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh;
-
gospodarska družba, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske
družbe, razvršča med mikro, majhne ali srednje velike družbe, ter zadruga,
društvo, zavod, ustanova, fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z
zakonom, ki ureja delovna razmerja, nosilec kmetijskega gospodarstva, nosilec
dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali samozaposlena oseba, ugotovi in utemelji,
da plačuje obvezne prispevke, davke in druge dajatve, da pa zaradi poslovnih
razlogov, povezanih s posledicami epidemije virusa, ne more zagotavljati
poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko ter v ta namen predloži opis
poslovnega položaja zaradi posledic epidemije virusa in izjavo, da ima na dan
31. 12. 2019 poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov,
davkov in drugih dajatev, ali da je na dan vložitve vloge iz prejšnjega
odstavka v situaciji, ko mu je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo
obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma
omogočeno obročno odplačilo le-teh;
-
fizična oseba iz četrte alineje drugega odstavka tega člena ugotovi in
utemelji, da zaradi okoliščin, povezanih s posledicami epidemije virusa,
začasno ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko,
ter v ta namen predloži opis dejstev in okoliščin, povezanih s posledicami
epidemije virusa, ki so vplivale na njen finančni položaj.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek kreditojemalcu iz druge
alineje prejšnjega odstavka ni treba priložiti opisa poslovnega položaja in
podati utemeljitve, če opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali
občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve oziroma prodaja blaga
zaradi epidemije virusa začasno prepove. V tem primeru kreditojemalec v vlogi
navede le vladni oziroma občinski odlok, ki vpliva na opravljanje njegove
dejavnosti.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko banka in
kreditojemalec sporazumno dogovorita za rok glede plačila obveznosti iz
kreditne pogodbe, ki je za kreditojemalca ugodnejši.
(7) Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za kreditne
pogodbe, ki so na novo sklenjene v obdobju veljavnosti tega zakona.
(8) Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za obveznosti iz
kreditnih pogodb po tem zakonu, na katere učinkuje potrjena prisilna poravnava
ali potrjen sporazum o finančnem prestrukturiranju.
3. člen
(opis poslovnega položaja kreditojemalca)
Opis poslovnega položaja iz prve in druge alineje četrtega
odstavka prejšnjega člena mora vsebovati:
-
navedbo vzrokov in predložitev dokazov za bistveno zmanjšanje obsega
dela in poslovanja kreditojemalca zaradi posledic epidemije virusa, zaradi
česar je prišlo do težav z likvidnostjo, ki lahko povzroči njegovo
insolventnost (za subjekte iz prve alineje četrtega odstavka prejšnjega člena)
oziroma zaradi katerih ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni
pogodbi z banko (za subjekte iz druge alineje četrtega odstavka prejšnjega
člena);
-
načrt poslovodstva kreditojemalca o ukrepih za vzpostavitev likvidnosti.
4. člen
(poročanje kreditojemalca in prekinitev ali skrajšanje
odloga plačila)
(1) Kreditojemalec, ki pripravi opis poslovnega položaja v
skladu s četrtim odstavkom 2. člena tega zakona, enkrat mesečno poroča
banki o izvajanju načrta o ukrepih za vzpostavitev likvidnosti in drugih
spremembah njegovega poslovnega položaja.
(2) Banka lahko prekine ali skrajša obdobje odloga plačila,
če:
-
kreditojemalec redno ne poroča v skladu s prejšnjim odstavkom;
-
na podlagi poročanja kreditojemalca in drugih podatkov o kreditojemalcu,
s katerimi razpolaga banka, oceni, da je prekinitev ali skrajšanje obdobja
odloga plačila upravičeno;
-
ugotovi, da je kreditojemalec v vlogi navajal lažne podatke.
(3) Skrajšanje obdobja odloga plačila skladno z drugo alinejo
prejšnjega odstavka velja tudi za kreditojemalce iz petega odstavka
2. člena tega zakona.
(4) Če je kreditojemalec fizična oseba iz četrte alineje
drugega odstavka 2. člena tega zakona, lahko banka prekine ali skrajša
obdobje odloga plačila, če ugotovi, da je kreditojemalec v vlogi navajal lažne
podatke.
5. člen
(značilnosti odloga plačila)
(1) Odlog plačila po tem zakonu pomeni prekinitev zapadlosti
vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga. Končni datum
zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila, enako
se podaljša zapadlost pogodbe, ki služi kot zavarovanje kreditne pogodbe. Po
izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z
določbami kreditne pogodbe. V obdobju odloga se na odloženi del glavnice
obračunavajo obresti po redni obrestni meri, ki je bila dogovorjena ob
sklenitvi kreditne pogodbe.
(2) Banka in kreditojemalec o odlogu plačila skleneta aneks h
kreditni pogodbi, ki upošteva značilnosti odloga plačila iz prejšnjega
odstavka, razen za kreditne pogodbe iz sedmega odstavka 2. člena tega
zakona.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko banka in
kreditojemalec sporazumno dogovorita drugače.
(4) Za veljavnost in učinke odloga plačila po tem zakonu v
razmerju med banko, ki izvede ukrep iz 2. člena tega zakona, in njenim
kreditojemalcem, se razen sklenitve aneksa iz drugega odstavka tega člena ne
zahteva nobeno dodatno dejanje banke, ki izvede ukrep po tem zakonu, ali njenih
kreditojemalcev ali njihovih porokov, ne glede na drugačne določbe v kreditni
pogodbi ali zakonih, ki se uporabljajo v zvezi s plačilom obveznosti iz
kreditne pogodbe.
(5) V primerih iz osmega odstavka 2. člena tega zakona odlog
plačila pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi, na
katero učinkuje potrjena prisilna poravnava ali potrjen sporazum o finančnem
prestrukturiranju, do izteka obdobja odloga. Končni datum zapadlosti obveznosti
po potrjeni prisilni poravnavi se podaljša za čas trajanja odloga plačila.
6. člen
(nadzor)
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona opravlja Banka
Slovenije.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek opravlja nadzor nad
izvajanjem četrtega odstavka 2. člena tega zakona Tržni inšpektorat
Republike Slovenije.
POSEBNA DOLOČBA
7. člen
(pregled stranke pri sklenitvi poslovnega razmerja)
(1) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka
19. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma
(Uradni list RS, št. 68/16 in 81/19, v nadaljnjem besedilu: ZPPDFT-1) lahko
zavezanec iz 1. in 2. točke prvega odstavka 4. člena ZPPDFT-1 ukrep iz 1.
točke prvega odstavka 16. člena ZPPDFT-1 na način, kot je določen v prvem
odstavku 23. člena ZPPDFT-1, v prvem odstavku 24. člena ZPPDFT-1 in v
prvem odstavku 25. člena ZPPDFT-1, izjemoma izvede tudi v roku enega
meseca po sklenitvi poslovnega razmerja ali v roku enega meseca po preklicu
epidemije virusa, če je to potrebno za zagotavljanje nemotenega poslovanja
stranke v času trajanja razmer epidemije ali za preprečevanje večje škode za
poslovanje stranke zaradi razmer epidemije.
(2) Zavezanec je dolžan pred sklenitvijo poslovnega razmerja
izvesti vsa možna dejanja za poznavanje svoje stranke, ki niso v nasprotju z
navodili pristojnih organov za ravnanje v času trajanja razmer epidemije, tako
da pridobi vse podatke iz 2. točke prvega odstavka 137. člena ZPPDFT-1 ter
ugotovi in preveri istovetnost s pomočjo omrežja, ki omogoča medsebojno
komuniciranje uporabnikov z video povezavo.
(3) Zavezanec pogovor preko video povezave posname in
posnetek hrani do poteka roka iz prvega odstavka tega člena. Po preteku tega
roka se posnetek trajno izbriše.
(4) Uporaba določb tega člena ni dovoljena, če v skladu s
13. členom ZPPDFT-1 obstaja povečano tveganje za pranje denarja ali
financiranje terorizma.
KAZENSKE DOLOČBE
8. člen
(prekršek banke)
(1) Z globo od 80.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje
banka, ki kreditojemalcu, ki utemelji razloge iz četrtega odstavka
2. člena ali izkaže izpolnjevanje pogoja iz petega odstavka 2. člena
tega zakona, ne odobri odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe (prvi
odstavek 2. člena).
(2) Član uprave, ki krši dolžnosti člana uprave, določene z
zakonom, ki ureja bančništvo, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se
kaznuje z globo v višini od 2.500 eurov do 10.000 eurov.
(3) Odgovorna oseba banke, ki ni član uprave, se za prekršek
iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 800 do 10.000 eurov.
9. člen
(prekršek kreditojemalca)
(1) Z globo od 2.500 eurov do 20.000 eurov se za prekršek
kaznuje kreditojemalec, ki je gospodarska družba, ki se v skladu z zakonom, ki
ureja gospodarske družbe, razvršča med mikro ali majhne družbe, ter zadruga,
društvo, zavod, ustanova, fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z
zakonom, ki ureja delovna razmerja, nosilec kmetijskega gospodarstva, nosilec
dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali samozaposlena oseba, če v opisu poslovnega
položaja navaja neresnične podatke (četrti odstavek 2. člena).
(2) Kreditojemalec, ki po zakonu, ki ureja gospodarske
družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz
prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 25.000 do 250.000 eurov.
(3) Odgovorna oseba kreditojemalca se za prekršek iz prvega
odstavka tega člena kaznuje z globo od 400 do 5.000 eurov.
Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila
obveznosti kreditojemalcev – ZIUOPOK (Uradni list RS, št. 36/20) vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
10. člen
(začetek veljavnosti)
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
(2) Ukrep iz tega zakona velja 18 mesecev od prenehanja
razlogov zanj, kar ugotovi Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki ga objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev
epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo – ZIUZEOP
(Uradni list RS, št. 49/20) vsebuje naslednjo končno določbo:
»109. člen
(začetek veljavnosti)
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
(2) Vlada lahko predlaga Državnemu zboru Republike
Slovenije prenehanje veljavnosti tega zakona v celoti ali v njegovih posamičnih
delih tudi pred potekom rokov, ki jih določa ta zakon, če oceni, da to
utemeljujejo spremenjene razmere.«.
Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri
omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 – ZIUPOPDVE (Uradni list RS,
št. 203/20) vsebuje naslednjo končno določbo:
»133. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.