Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno
prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček,
glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o enakih
možnostih žensk in moških obsega:
-
Zakon o enakih možnostih žensk in moških – ZEMŽM (Uradni list RS, št. 59/02
z dne 5. 7. 2002),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju načela enakega
obravnavanja – ZUNEO-A (Uradni list RS, št. 61/07 z dne 10. 7. 2007),
-
Zakon o varstvu pred diskriminacijo – ZVarD (Uradni list RS, št. 33/16 z
dne 9. 5. 2016),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o enakih možnostih žensk in
moških – ZEMŽM-A (Uradni list RS, št. 59/19 z dne 4. 10. 2019).
ZAKON
O ENAKIH MOŽNOSTIH ŽENSK IN MOŠKIH
(ZEMŽM)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen zakona)
(1) S tem zakonom se določajo skupni
temelji za izboljšanje položaja žensk in ustvarjanje enakih možnosti žensk in
moških na političnem, ekonomskem, socialnem, vzgojno-izobraževalnem ter na
drugih področjih družbenega življenja (v nadaljnjem besedilu: enake možnosti).
(2) Ustvarjanje enakih možnosti je naloga
celotne družbe in pomeni odstranjevanje ovir za vzpostavljanje enakosti
spolov, zlasti s preprečevanjem in odpravljanjem neenakega obravnavanja spolov
kot oblike diskriminacije v praksi, ki izvira iz tradicionalno in zgodovinsko
pogojenih različnih družbenih vlog, ter ustvarjanje pogojev za vzpostavljanje
enake zastopanosti obeh spolov na vseh področjih družbenega življenja.
2. člen
(vsebina zakona)
Za uresničevanje svojega namena opredeljuje
ta zakon splošne in posebne ukrepe za ustvarjanje enakih možnosti, določa
nosilce nalog, njihove pristojnosti in obveznosti, uvaja posebno neformalno
obravnavanje primerov domnevnega neenakega obravnavanja spolov in zagovornico
oziroma zagovornika enakih možnosti kot pooblaščeno osebo za obravnavanje teh
primerov ter določa pravice in obveznosti subjektov, udeleženih v teh primerih.
3. člen
(sodelovanje s socialnimi partnerji in
nevladnimi organizacijami)
Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: vlada) in pristojna ministrstva pri oblikovanju rešitev in predlogov
za doseganje namena tega zakona sodelujejo s socialnimi partnerji in nevladnimi
organizacijami, ki delujejo na področju enakih možnosti.
II. OPREDELITEV POJMOV
4. člen
(enakost spolov)
Enakost spolov pomeni, da so ženske in
moški enako udeleženi na vseh področjih javnega in zasebnega življenja, da
imajo enak položaj ter enake možnosti za uživanje vseh pravic in za razvoj
osebnih potencialov, s katerimi prispevajo k družbenemu razvoju, ter enako
korist od rezultatov, ki jih prinaša razvoj.
5. člen
(enako obravnavanje spolov)
(1) Enako obravnavanje spolov pomeni
odsotnost neposredne in posredne oblike diskriminacije zaradi spola.
(2) Neposredna diskriminacija zaradi spola
obstaja, če je oseba zaradi svojega spola bila, je ali bi lahko bila v enakih
ali podobnih okoliščinah obravnavana manj ugodno kot oseba nasprotnega spola.
(3) Posredna diskriminacija zaradi spola
obstaja, če na videz nevtralne določbe, merila ali ravnanje v enakih ali
podobnih okoliščinah in pogojih postavljajo osebe enega spola v manj ugoden
položaj, razen če so te določbe, merila ali ravnanje ustrezni, potrebni in
upravičeni z objektivnimi dejstvi, ki niso povezana s spolom.
6. člen
(splošni ukrepi)
(1) Splošni ukrepi so ukrepi normativne
narave, s katerimi se v zakonih na posameznem področju prepoveduje
diskriminacija zaradi spola ali zapoveduje določeno vedenje in ravnanje za
dosego enakega obravnavanja spolov, ter se določijo sankcije v primeru kršitve
te prepovedi oziroma zapovedi.
(2) Splošni ukrepi so tudi ukrepi politične
narave, zlasti aktivnosti vlade in ministrstva, pristojnega za enake možnosti, namenjene ustvarjanju enakih možnosti z vidika
posameznice in posameznika ter širše javnosti, programi dejavnosti in
strategije razvoja področij družbenega življenja, določeni v nacionalnem
programu za enake možnosti žensk in moških, v nacionalnih programih za
posamezna področja družbenega življenja ter v drugih političnih dokumentih.
7. člen
(posebni ukrepi)
(1) Posebni ukrepi so začasni ukrepi,
namenjeni ustvarjanju enakih možnosti žensk in moških ter spodbujanju enakosti
spolov na posameznih področjih družbenega življenja, kjer se ugotavlja
neuravnotežena zastopanost spolov oziroma neenak položaj oseb enega spola.
(2) Neuravnotežena zastopanost spolov v
smislu prejšnjega odstavka je podana, če je zastopanost enega spola na
posameznem področju družbenega življenja ali njegovem delu nižja od 40%.
(3) S posebnimi ukrepi se odstranjujejo
objektivne ovire za neuravnoteženo zastopanost spolov oziroma za neenak položaj
oseb enega spola ali dajejo posebne ugodnosti v smislu vzpodbude manj
zastopanemu spolu oziroma spolu, ki je v neenakem položaju, ki pa morajo biti
utemeljene in sorazmerne glede na namen posebnega ukrepa.
(4) Posebni ukrepi so zlasti:
-
pozitivni ukrepi, ki ob enakem izpolnjevanju predpisanih meril in
pogojev dajejo prednost osebam tistega spola, ki so zastopane v manjšem številu
oziroma so v neenakem položaju glede na spol, dokler ni dosežena uravnotežena
ali enaka zastopanost,
-
spodbujevalni ukrepi, ki dajejo posebne ugodnosti ali uvajajo posebne
spodbude z namenom odpravljanja neuravnotežene zastopanosti spolov oziroma
neenakega položaja glede na spol, ter
-
programski ukrepi v obliki aktivnosti za osveščanje in akcijskih načrtov
za spodbujanje ter ustvarjanje enakih možnosti in enakosti spolov.
III. SPREJEMANJE POSEBNIH UKREPOV
8. člen
(prenehal
veljati)
9. člen
(prenehal
veljati)
IV. NOSILCI NALOG, NJIHOVE PRISTOJNOSTI IN OBVEZNOSTI
1. Državni zbor, vlada in ministrstva
10. člen
(državni zbor)
(1) Državni zbor Republike Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: državni zbor) sprejme resolucijo o nacionalnem programu za
enake možnosti žensk in moških.
(2) Državni zbor v skladu z dejanskimi
možnostmi v največji meri upošteva načelo uravnotežene zastopanosti spolov pri
oblikovanju delovnih teles in sestavi delegacij, ki jih ustanavlja v skladu s
svojim poslovnikom.
11. člen
(vlada in ministrstva)
(1) Spodbujanje in ustvarjanje enakih
možnosti po tem zakonu je predvsem naloga vlade in ministrstev, ki v okviru
svojih pristojnosti vsako na svojem delovnem področju z ustreznimi splošnimi in
posebnimi ukrepi, opredeljenimi v tem zakonu, uresničujejo cilje tega zakona.
(2) Ministrstva pri pripravi predpisov in
drugih ukrepov, ki posegajo na področja, pomembna za ustvarjanje enakih
možnosti, upoštevajo vidik enakosti spolov in pri tem sodelujejo z ministrstvom,
pristojnim za enake možnosti ter upoštevajo njegove predloge
in mnenja. Ministrstva morajo pridobiti mnenje in predloge ministrstva,
pristojnega za enake možnosti o predlogih zakonov in drugih
aktov, ki posegajo na področja, pomembna za ustvarjanje enakih možnosti, še
preden jih pošljejo vladi v odločitev.
(3) Ministrstvo, pristojno za enake možnosti in ministrstva v okviru svojih pristojnosti
spremljajo in preučujejo tudi druge oblike diskriminacije zaradi spola, ki
predstavljajo oviro za ustvarjanje enakih možnosti po tem zakonu, kot na primer
nasilje, ki izhaja iz neenakih razmerij med spoloma, ter jih upoštevajo pri
svojih ukrepih za doseganje namena tega zakona.
12. člen
(posebna vloga vzgoje, izobraževanja in
usposabljanja)
(1) Izobraževanje za enakost spolov je
sestavni del sistema vzgoje in izobraževanja ter poklicnega usposabljanja, ki
med drugim vključuje pripravo obeh spolov za aktivno in enako sodelovanje na
vseh področjih družbenega življenja.
(2) Ministrstvi, pristojni za šolstvo in
delo ter drugi nosilci pristojnosti na področju vzgoje in izobraževanja ter
poklicnega usposabljanja zagotavljajo enako obravnavanje spolov, zlasti pri
pripravi, sprejemanju in izvajanju javno veljavnih programov vzgoje in
izobraževanja oziroma poklicnega usposabljanja, pri potrjevanju učbenikov in
učil, ter pri uvajanju organizacijskih novosti in spreminjanju pedagoških
oziroma andragoških metod, ter vsak v okviru svojih pristojnosti vzpostavijo
ustrezen sistem ukrepov za odpravo ugotovljenih oblik neenakega obravnavanja
spolov.
13. člen
(koordinatorice oziroma koordinatorji v
ministrstvih)
(1) Ministrice oziroma ministri vsak za
svoje delovno področje določijo uradnico oziroma uradnika v ministrstvu, ki
opravlja naloge koordinatorice oziroma koordinatorja za enake možnosti žensk in
moških.
(2) Koordinatorica oziroma koordinator iz
prejšnjega odstavka skrbi za izvajanje nalog, ki jih ima ministrstvo na podlagi
tega zakona, ter pri tem sodeluje z ministrstvom, pristojnim za enake možnosti.
14. člen
(načelo uravnotežene zastopanosti spolov
na ravni vlade)
(1) Vlada upošteva načelo uravnotežene
zastopanosti spolov, to je najmanj 40-odstotno zastopanost enega spola pri
sestavi posvetovalnih in usklajevalnih organov, delovnih teles ter delegacij,
ki jih ustanovi po zakonu, ki ureja Vlado Republike Slovenije, in po
poslovniku, ki ureja delo Vlade Republike Slovenije, kot tudi pri imenovanju
ali predlaganju predstavnic in predstavnikov vlade v organe upravljanja in
nadzora oseb javnega prava.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek načela
uravnotežene zastopanosti spolov ni mogoče upoštevati:
-
pri imenovanju ali predlaganju edine predstavnice ali predstavnika;
-
pri imenovanju ali predlaganju treh predstavnic ali predstavnikov, pri
čemer mora biti med imenovanimi ali predlaganimi predstavnicami ali
predstavniki vsaj en predstavnik ali predstavnica vsakega od spolov, razen če
to ni mogoče zaradi izjem iz tretje in četrte alineje tega odstavka;
-
če je članstvo določeno zaradi funkcije;
-
če v času priprave predloga ni na izbiro osebe določenega spola, ki
pozna področje dela in izpolnjuje druge pogoje, določene v aktu o ustanovitvi
delovnega telesa vlade ali osebe javnega prava oziroma v predpisu.
1.1. Nacionalni program za enake
možnosti žensk in moških
15. člen
(vsebina nacionalnega programa)
(1) Vlada predloži državnemu zboru predlog
resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških (v
nadaljnjem besedilu: nacionalni program), ki temelji na predlogih ministrstev, ministrstva,
pristojnega za enake možnosti, lokalnih skupnosti, socialnih
partnerjev, nevladnih organizacij in drugih organizacij civilne družbe ter
posameznih strokovnjakinj in strokovnjakov.
(2) Nacionalni program določi temeljne
politike enakih možnosti, v katerem poleg obveznih vsebin, ki so predpisane za
vse dolgoročne programske dokumente, posebej določi:
-
cilje ter ukrepe za dosego ciljev na posameznih področjih družbenega
življenja, predvsem na področju delovnih razmerij, socialnega in zdravstvenega
varstva, izobraževanja, družinskih razmerij, nasilja nad ženskami in
zastopanosti obeh spolov v javnem življenju;
-
odgovornost za izvajanje ukrepov iz prejšnje alinee;
-
opredeli vsebino in nosilce periodičnih načrtov za izvajanje usmeritev
in nalog iz nacionalnega programa na posameznih področjih družbenega življenja
(v nadaljnjem besedilu: periodični načrti);
-
opredeli podatke, ki se bodo v okviru dejavnosti državne statistike,
anket ali mnenjskih raziskav zbirali, obdelovali, povezovali, shranjevali,
analizirali in izkazovali ločeno po spolu;
-
opredeli način spremljanja in poročanja o izvajanju nacionalnega
programa;
-
opredeli okvirni obseg sredstev za izvedbo ukrepov iz nacionalnega
programa ter način njihovega zagotavljanja.
16. člen
(periodični načrti)
(1) Periodični načrti so izvedbeni akti
nacionalnega programa, ki za posamezno področje družbenega življenja
opredelijo potrebne aktivnosti za obdobje dveh let.
(2) Predlog vsakokratnega periodičnega
načrta na podlagi poročil o preteklem dveletnem obdobju in morebitnih dodatnih
predlogov posameznih ministrstev pripravi ministrstvo, pristojno za enake možnosti in ga predloži v sprejem vladi.
(3) Ministrstva pošljejo ministrstvu,
pristojnemu za enake možnosti poročilo iz prejšnjega odstavka
najkasneje dva meseca pred iztekom vsakokratnega periodičnega načrta.
17. člen
(poročanje o izvajanju nacionalnega
programa)
Vlada vsaki dve leti poroča državnemu zboru
o izvajanju nacionalnega programa. V poročilu navede ukrepe in aktivnosti,
izvedene v preteklem dveletnem obdobju.
1.2. Ministrstvo, pristojno za enake možnosti
18. člen
(naloge ministrstva, pristojnega za enake
možnosti)
(1) Poleg nalog iz 15. in 16. člena
tega zakona opravlja ministrstvo, pristojno za enake možnosti, na področju
ustvarjanja enakih možnosti še naslednje naloge:
-
spremlja izvajanje določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi
podlagi;
-
spremlja posamezna področja družbenega življenja z vidika enakosti
spolov ter vladi in ministrstvom predlaga sprejem oziroma spremembo zakonov in
drugih predpisov ter sprejem drugih ukrepov;
-
usklajuje dejavnosti, namenjene izvajanju integracije načela enakosti
spolov, vključno z nudenjem strokovne podpore pri vzpostavljanju ustreznih
metod in tehnik;
-
usklajuje pripravo nacionalnega programa in spremlja njegovo izvajanje;
-
usklajuje pripravo poročil o izpolnjevanju mednarodnih obveznosti
Republike Slovenije na področju ustvarjanja enakih možnosti;
-
daje pobude za raziskave in analize, potrebne za izvajanje nacionalnega
programa;
-
sodeluje z nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju enakih
možnosti, in sofinancira njihove projekte ali dejavnosti.
(2) Pogoje in merila za sofinanciranje
projektov oziroma dejavnosti iz sedme alinee prejšnjega odstavka določi vlada.
19. člen
(prenehal
veljati)
1.2.1. Obravnava primerov domnevnega neenakega obravnavanja
spolov in dajanje mnenj
20. člen
(prenehal
veljati)
21. člen
(prenehal
veljati)
22. člen
(prenehal
veljati)
23. člen
(prenehal
veljati)
24. člen
(prenehal
veljati)
25. člen
(prenehal
veljati)
26. člen
(prenehal
veljati)
27. člen
(prenehal
veljati)
28. člen
(prenehal
veljati)
29. člen
(prenehal
veljati)
2. Lokalne skupnosti
30. člen
(vloga samoupravnih lokalnih skupnosti pri
uresničevanju ciljev zakona)
(1) Samoupravne lokalne skupnosti
spodbujajo in ustvarjajo enake možnosti v okviru svojih pristojnosti ter pri
sprejemanju ukrepov in aktivnosti, pomembnih za ustvarjanje enakih možnosti,
upoštevajo vidik enakosti spolov.
(2) Samoupravne lokalne skupnosti imajo
lahko koordinatorico oziroma koordinatorja za enake možnosti, ki sodeluje pri
pripravi in izvajanju nacionalnega programa iz 15. člena tega zakona v delu, ki
se nanaša na samoupravne lokalne skupnosti, predlaga ukrepe in aktivnosti na
področju ustvarjanja enakih možnosti ter ima svetovalno vlogo pri oblikovanju
rešitev za doseganje namena tega zakona v okviru posamezne lokalne skupnosti.
Koordinatorica oziroma koordinator za enake možnosti pri izvajanju teh nalog
sodeluje z ministrstvom, pristojnim za enake možnosti.
(3) Organi samoupravnih lokalnih skupnosti
so dolžni pri načrtovanju razvoja in sprejemanju drugih odločitev obravnavati
predloge ukrepov in aktivnosti, ki jih predlagajo koordinatorice oziroma
koordinatorji za enake možnosti in jih ustrezno upoštevati.
30.a člen
(načelo uravnotežene zastopanosti spolov
na ravni samoupravne lokalne skupnosti in samoupravne narodne skupnosti)
(1) Pristojni organ samoupravne lokalne
skupnosti in pristojni organ samoupravne narodne skupnosti pri imenovanju ali
predlaganju svojih predstavnic ali predstavnikov v organe upravljanja in
nadzora oseb javnega prava upoštevata načelo uravnotežene zastopanosti spolov,
to je najmanj 40-odstotno zastopanost enega spola.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek načela
uravnotežene zastopanosti spolov ni mogoče upoštevati:
-
pri imenovanju ali predlaganju edine predstavnice ali predstavnika;
-
pri imenovanju ali predlaganju treh predstavnic ali predstavnikov, pri
čemer mora biti med imenovanimi ali predlaganimi predstavnicami ali
predstavniki najmanj en predstavnik ali ena predstavnica vsakega od spolov,
razen če to ni mogoče zaradi izjem iz tretje in četrte alineje tega odstavka;
-
če je članstvo določeno zaradi funkcije;
-
če v času priprave predloga ni na izbiro osebe določenega spola, ki
pozna področje dela in izpolnjuje druge pogoje, določene v aktu o ustanovitvi
osebe javnega prava oziroma v predpisu.
3. Politične stranke
(črtan)
31. člen
(črtan)
4. Varuhinja oziroma varuh človekovih pravic
32. člen
(vloga varuhinje oziroma varuha pri
uresničevanju ciljev zakona)
Varuhinja oziroma varuh človekovih pravic
si v okviru pristojnosti, ki jih ima po zakonu o varuhu človekovih pravic, pri
obravnavi primerov s področja varstva pravice enakosti spolov pred zakonom in
pri poročanju o svojem delu posebej prizadeva za uresničevanje ustvarjanja
enakih možnosti.
V. KAZENSKE DOLOČBE
(črtano)
33. člen
(črtan)
34. člen
(črtan)
35. člen
(črtan)
Zakon o enakih možnostih žensk in moških –
ZEMŽM (Uradni list RS, št. 59/02) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
36. člen
(predlog
resolucije)
Vlada najkasneje v enem letu po uveljavitvi
tega zakona predloži državnemu zboru v sprejem predlog resolucije o nacionalnem
programu za enake možnosti žensk in moških.
37. člen
(določitev
kriterijev za upoštevanje načela uravnotežene zastopanosti spolov)
Državni zbor in vlada določita kriterije za
upoštevanje načela uravnotežene zastopanosti žensk in moških pri sestavi
delovnih teles ter imenovanju in predlaganju predstavnic oziroma predstavnikov
iz 10. in 14. člena tega zakona v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
38. člen
(določitev
kriterijev in pogojev za sofinanciranje projektov)
Vlada določi pogoje in kriterije iz drugega
odstavka 18. člena tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
39. člen
(začetek dela
zagovornice oziroma zagovornika enakih možnosti)
Zagovornica oziroma zagovornik enakih
možnosti začne z delom po tem zakonu najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega
zakona.
40. člen
(določitev
koordinatoric oziroma koordinatorjev)
Ministrice oziroma ministri določijo
uradnice oziroma uradnike, ki opravljajo naloge koordinatoric oziroma
koordinatorjev iz 13. člena tega zakona, in o tem obvestijo urad v treh mesecih
po uveljavitvi tega zakona.
41. člen
(sprejem prvih
načrtov)
Politične stranke sprejmejo prvi načrt v
skladu z 31. členom tega zakona v enem letu oziroma na svojem prvem kongresu po
uveljavitvi tega zakona.
42. člen
(uveljavitev
zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
uresničevanju načela enakega obravnavanja – ZUNEO-A (Uradni list RS, št. 61/07) vsebuje naslednjo končno določbo:
»23. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o varstvu pred diskriminacijo – ZVarD
(Uradni list RS, št. 33/16) vsebuje naslednjo končno določbo:
»53. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
enakih možnostih žensk in moških – ZEMŽM-A (Uradni list RS, št. 59/19) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
7. člen
(dokončanje
začetih postopkov)
Postopki imenovanj ali predlaganj
predstavnic in predstavnikov, začeti pred začetkom veljavnosti tega zakona, se
dokončajo po dosedanjih predpisih.
8. člen
(prenehanje
veljavnosti)
Z dnem začetka veljavnosti tega zakona
preneha veljati Uredba o kriterijih za upoštevanje načela uravnotežene
zastopanosti spolov (Uradni list RS, št. 103/04).
9. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.