Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN-C)

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja obsega:

-        Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja – ZPVPJN (Uradni list RS, št. 43/11 z dne 3. 6. 2011),

-        Zakon o dopolnitvi Zakona o tajnih podatkih – ZTP-D (Uradni list RS, št. 60/11 z dne 29. 7. 2011),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja – ZPVPJN-A (Uradni list RS, št. 63/13 z dne 26. 7. 2013),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1I (Uradni list RS, št. 90/14 z dne 15. 12. 2014),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja – ZPVPJN-B (Uradni list RS, št. 60/17 z dne 27. 10. 2017),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja – ZPVPJN-C (Uradni list RS, št. 72/19 z dne 4. 12. 2019).

ZAKON

O PRAVNEM VARSTVU V POSTOPKIH JAVNEGA NAROČANJA (ZPVPJN)

(neuradno prečiščeno besedilo št. 5)

Prvo poglavje
PREDMET UREJANJA ZAKONA IN TEMELJNA NAČELA

1. člen

(predmet zakona)

(1) S tem zakonom se:

-        ureja pravno varstvo ponudnikov in kandidatov (v nadaljnjem besedilu: ponudnik), naročnikov in javnega interesa, vključno s pravnim varstvom obrambnega in varnostnega interesa, v postopkih oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: pravno varstvo);

-        določajo organi, ki so pristojni za varstvo pravic po tem zakonu.

(2) Ta zakon določa tudi pravno varstvo po sklenitvi pogodbe ali okvirnega sporazuma (v nadaljnjem besedilu: pogodba).

(3) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije delno prenašajo:

-        Direktiva Sveta št. 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje (UL L 395 z dne 30. 12. 1989, str. 33), zadnjič spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta št. 2007/66/ES z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede vprašanja izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil (UL L 335 z dne 20. 12. 2007, str. 31), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 89/665/EGS),

-        Direktiva Sveta št. 92/13/EGS z dne 25. februarja 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju (UL L 76 z dne 23. 3. 1992, str. 14), zadnjič spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta št. 2007/66/ES z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede vprašanja izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil (UL L 335 z dne 20. 12. 2007, str. 31), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 92/13/EGS) in

-        Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L 216 z dne 20. 8. 2009, str. 76; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/81/ES).

(4) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo pomen, opredeljen v zakonu, ki ureja javno naročanje.

(5) Za delovni dan po tem zakonu šteje vsak dan od ponedeljka do petka, razen dni, ki so v skladu z zakonom, ki ureja praznike in dela proste dneve v Republiki Sloveniji, opredeljeni kot dela prosti dnevi.

2. člen

(postopki pravnega varstva)

Pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja je zagotovljeno v:

-        predrevizijskem postopku, ki poteka pred naročnikom,

-        revizijskem postopku, ki poteka pred Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija), in

-        sodnem postopku, ki na prvi stopnji poteka pred okrožnim sodiščem, ki ga kot izključno pristojnega določa zakon, ki ureja sodišča (v nadaljnjem besedilu: sodišče).

3. člen

(stranke postopka)

(1) Stranka predrevizijskega postopka je lahko gospodarski subjekt, kot ga določa zakon, ki ureja javno naročanje, ki vloži zahtevek za revizijo, ali zagovornik javnega interesa iz drugega odstavka 6. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: zagovornik javnega interesa).

(2) Stranka revizijskega postopka in sodnega postopka je lahko:

-        gospodarski subjekt, kot ga določa zakon, ki ureja javno naročanje, ki v predrevizijskem postopku vloži zahtevek za revizijo, v sodnem postopku pa tožbo, ali zagovornik javnega interesa ali

-        naročnik ali drug subjekt, ki po zakonu, ki ureja javno naročanje, izvaja ali bi moral izvajati postopek javnega naročanja.

(3) Predrevizijskega, revizijskega in sodnega postopka se ima pravico udeleževati tudi ponudnik, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik). V tem primeru ima izbrani ponudnik enake pravice in dolžnosti kot stranka, če zakon ne določa drugače.

4. člen

(izjeme in obseg pravnega varstva)

(1) Za javna naročila, za katera se zakon, ki ureja javno naročanje, ne uporablja ali se uporablja le v zvezi z vodenjem evidence in sporočanjem statističnih podatkov, pravno varstvo po tem zakonu ni zagotovljeno, razen če zakon, ki ureja javno naročanje, ali ta zakon ne določa drugače.

(2) Za storitve, ki so v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, in na njegovi podlagi izdanimi predpisi uvrščene na Seznam storitev na področju obrambe in varnosti B (v nadaljnjem besedilu: storitve na področju obrambe in varnosti B) ter za javna naročila storitev, ki jih določa Priloga XIV Direktive 2014/24/EU ali Priloga XVII Direktive 2014/25/EU (v nadaljnjem besedilu: socialne in druge posebne storitve), je pravno varstvo zagotovljeno v delu, ki je urejen z zakonom, ki ureja javno naročanje.

(3) Če naročnik za oddajo javnega naročila izvede strožji postopek, kot ga zahteva zakon, ki ureja javno naročanje, se v postopku pravnega varstva v celoti upoštevajo določbe strožjega postopka, ki je bil izveden za oddajo javnega naročila.

5. člen

(dopustnost pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil)

(1) Zahteva za pravno varstvo v postopkih javnega naročanja se lahko vloži zoper vsako ravnanje naročnika v postopku javnega naročanja, razen če zakon, ki ureja javno naročanje, ali ta zakon določa drugače.

(2) Kadar naročnik sklene pogodbo brez izvedbe postopka javnega naročanja, čeprav bi ga po zakonu, ki ureja javno naročanje, moral izvesti, je pravno varstvo zagotovljeno v predrevizijskem, revizijskem in sodnem postopku.

(3) Kadar se posamezno naročilo oddaja na podlagi okvirnega sporazuma, ki se sklene z večjim številom ponudnikov in v njem niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, ali v dinamičnem nabavnem sistemu in je vrednost posameznega naročila enaka ali višja od vrednosti, od katere dalje je treba javno naročilo poslati v objavo Uradu za publikacije Evropske unije, je pravno varstvo zagotovljeno v predrevizijskem, revizijskem in sodnem postopku. V drugih primerih posameznih naročil, ki se oddajajo na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu, je pravno varstvo zagotovljeno v sodnem postopku v skladu z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja.

(4) Kadar naročnik po sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila odstopi od izvedbe javnega naročila, se pravica do povračila škode lahko uveljavlja v sodnem postopku.

6. člen

(pravno varstvo javnega interesa)

(1) Pravno varstvo javnega interesa lahko uveljavljajo zagovorniki javnega interesa iz drugega odstavka tega člena pod pogoji, določenimi v tem členu, pri čemer se za namen tega zakona šteje, da gre za javni interes, če obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, javno varnost ali oškodovanje premoženja večje vrednosti.

(2) Zagovorniki javnega interesa, ki lahko uveljavljajo pravno varstvo v postopku oddaje javnega naročila, so:

-        Računsko sodišče Republike Slovenije,

-        organ, pristojen za varstvo konkurence, in

-        organ, pristojen za preprečevanje korupcije.

(3) Zahteva za pravno varstvo javnega interesa v predrevizijskem in revizijskem postopku se lahko vloži v skladu s 25. členom tega zakona.

(4) Zahteva za pravno varstvo javnega interesa v sodnem postopku se lahko vloži v skladu z 42. členom tega zakona.

(5) Zagovornik javnega interesa lahko glede posameznega ravnanja naročnika, za katerega obstaja sum, da pomeni kršitev predpisov, ki urejajo javno naročanje, v kateri koli fazi postopka javnega naročanja ali izvedbe javnega naročila od naročnika zahteva pojasnila oziroma kopije posameznih dokumentov v zvezi z oddajo javnega naročila. Pri dajanju pojasnil in posredovanju kopij posameznih dokumentov v zvezi z oddajo javnega naročila zagovorniku javnega interesa naročnika ne zavezujejo pravila glede zaupnosti oziroma varstva podatkov iz zakona, ki ureja javno naročanje.

7. člen

(temeljna načela)

Pravno varstvo v postopkih javnega naročanja temelji na načelih zakonitosti, hitrosti in učinkovitosti, dostopnosti, javnosti in kontradiktornosti.

8. člen

(načelo zakonitosti)

V postopku pravnega varstva morajo sodelujoči ves čas postopka ravnati skladno s predpisi, ki veljajo v času, ko se začne postopek oddaje javnega naročila. Šteje se, da se postopek oddaje javnega naročila začne s sprejemom sklepa o začetku postopka. Če naročnik ne sprejme sklepa o začetku postopka, se šteje, da se je postopek oddaje javnega naročila začel z izdajo povabila k oddaji ponudb, v primeru postopka javnega naročanja, v katerem se obvestilo o naročilu objavi na portalu javnih naročil, pa s posredovanjem tega obvestila v objavo.

9. člen

(načelo hitrosti in učinkovitosti)

Državna revizijska komisija, naročnik, vlagatelj, zagovornik javnega interesa, izbrani ponudnik in drugi udeleženci v postopku pravnega varstva si morajo prizadevati, da se ta postopek vodi hitro, vendar tako, da se pravilno ugotovi dejansko stanje glede vseh očitanih kršitev, ki bistveno vplivajo na oddajo javnega naročila, ter izda zakonita odločitev.

10. člen

(načelo dostopnosti)

Vsakemu, ki je zainteresiran za dodelitev naročila, mora biti pod enakimi pogoji dostopno pravno varstvo, s katerim se varujejo interesi, zagotovljeni s predpisi, ki urejajo javno naročanje, in drugimi predpisi, ter s katerim se mora krepiti zaupanje javnosti v delo države in njenih organov.

11. člen

(načelo kontradiktornosti)

V predrevizijskem, revizijskem in sodnem postopku je treba pod pogoji iz tega zakona naročniku, vlagatelju in/ali zagovorniku javnega interesa ter izbranemu ponudniku zagotoviti možnost, da se izrečejo o navedbah nasprotne stranke.

12. člen

(načelo javnosti)

Odločitve in dokumentacija v predrevizijskem, revizijskem in sodnem postopku, razen osebnih podatkov, delov, ki so tajni v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, in delov, ki so označeni kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovno skrivnost, so po sprejemu odločitve o zahtevku za revizijo, pritožbi ali tožbi za ugotovitev izpodbojnosti pogodbe javne.

13. člen

(subsidiarna uporaba pravdnega postopka)

(1) V predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku se glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporablja zakon, ki ureja pravdni postopek.

(2) V sodnem postopku se glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporablja zakon, ki ureja pravdni postopek.

13.a člen

(vročanje in portal eRevizija)

(1) Portal eRevizija je spletni informacijski portal Državne revizijske komisije, ki ga upravlja Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d. o. o., in se uporablja za elektronsko izmenjavo informacij in dokumentov v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku ter za zagotavljanje informacij o poteku predrevizijskega, revizijskega in pritožbenega postopka na portalu javnih naročil. Zaradi zagotavljanja enoličnih podatkov o subjektu portal eRevizija samodejno z uporabo matične ali davčne številke subjekta pridobiva javne podatke, ki se vodijo v poslovnem registru.

(2) Vsakršno sporočanje, obveščanje, vročanje in izmenjava informacij in dokumentov med naročnikom, vlagateljem, Državno revizijsko komisijo, izbranim ponudnikom in zagovornikom javnega interesa, se izvede z objavo informacije ali dokumenta na portalu eRevizija, razen če je s tem zakonom določeno drugače. Informacije o poteku predrevizijskega, revizijskega in pritožbenega postopka se istočasno samodejno objavijo na portalu javnih naročil v dosjeju naročila, na katerega se nanaša postopek pravnega varstva.

(3) Pri sporočanju, obveščanju, vročanju, izmenjavi in objavi informacij in dokumentov na portalu eRevizija se zagotavlja varovanje njihove celovitosti in zaupnosti ter da:

a)     se lahko natančno določita datum in čas vložitve in objave informacije ali dokumenta ter oseba, ki je informacijo ali dokument vložila, v informacijo ali dokument vpogledala, prevzela ali se na drug način seznanila z informacijo ali dokumentom;

b)     pred vložitvijo nihče nima dostopa do informacij in podatkov, vnesenih na portal eRevizija;

c)     se lahko v posameznih fazah predrevizijskega, revizijskega in pritožbenega postopka dostop do vloženih informacij in dokumentov ali njihovega dela omogoči le osebam, ki morajo do njih dostopati, da lahko uveljavljajo pravico do pravnega varstva v skladu s tem zakonom ali da lahko opravljajo druga dejanja v skladu s tem zakonom;

č)    lahko le informacijski sistem oziroma pooblaščena oseba omogoči dostop do vloženih informacij in dokumentov, pri čemer se zagovornikom javnega interesa dostop do teh informacij in dokumentov zagotovi samodejno prek portala eRevizija;

d)     se lahko zaznajo kršitve prepovedi dostopa ali pogojev iz b), c) ali č) točke tega odstavka ali poskusi takšnih kršitev.

(4) Informacija ali dokument se šteje za vloženega na portal eRevizija z dnem, ko informacijski sistem samodejno potrdi prejem vložniku, razen če ta zakon določa drugače. Listine, ki se priložijo zahtevku za revizijo, njegovi dopolnitvi, izjasnitvi izbranega ponudnika, pritožbi ali odločitvi naročnika o zahtevku za revizijo, in drugo procesno gradivo se mora pretvoriti v elektronsko obliko. Če to ni mogoče, se listina vroči neposredno na naslovnikovem naslovu ali priporočeno po pošti, na portalu eRevizija pa mora pošiljatelj navesti, katere listine vroča neposredno na naslovnikov naslov ali priporočeno po pošti. Informacija ali dokument se šteje za vročenega z dnem objave na portalu eRevizija.

(5) Informacije in dokumenti, vloženi oziroma izmenjani prek portala eRevizija, so na portalu eRevizija objavljeni sedem let od pravnomočnosti odločitve o zahtevku za revizijo, pri čemer portal eRevizija ne nadomešča dolžnosti hrambe dokumentacije, ki jo naročniku nalaga zakon, ki ureja javno naročanje. Na portalu eRevizija lahko vsak dostopa le do svojih informacij in dokumentov oziroma informacij in dokumentov, ki so bili objavljeni na portalu eRevizija in do katerih mu je bilo dovoljeno dostopati glede na njegovo sodelovanje v postopku javnega naročanja, predrevizijskem, revizijskem ali pritožbenem postopku ter dana pooblastila. Ne glede na prejšnji stavek Državna revizijska komisija po tem, ko je postopek pravnega varstva pravnomočno zaključen, ne more več dostopati do dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacije o predrevizijskem postopku, ki jo je za potrebe postopka pravnega varstva posredoval naročnik. Za potrebe prekrškovnih ali civilnih postopkov, upravnih sporov, vodenih v zvezi s posameznimi postopki oddaje javnih naročil in postopki pravnega varstva ali za potrebe sodelovanja z drugimi državnimi organi lahko Državna revizijska komisija od naročnika naknadno zahteva, da ji v roku sedmih dni od prejema zahteve v portalu eRevizija, vendar ne kasneje kot v roku sedem let od pravnomočnosti odločitve o zahtevku za revizijo, omogoči ponovni dostop do dokumentacije, vložene oziroma izmenjane prek portala eRevizija.

(6) Če zaradi tehničnih težav portal eRevizija pred iztekom posameznega roka ne deluje, se lahko informacije ali dokumenti vložijo pisno neposredno pri naslovniku ali po pošti priporočeno s povratnico najpozneje do konca naslednjega delovnega dne po izteku roka. V enakem roku se v tem primeru lahko vložijo tudi elektronsko, če ima naslovnik na voljo informacijski sistem za sprejem elektronskih vlog, v skladu z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis. V tem primeru mora biti informacija ali dokument podpisan z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Čas nedelovanja portala eRevizija se objavi na tem portalu. Pošiljatelj po ponovni vzpostavitvi delovanja informacije ali dokumente naknadno pošlje še prek portala eRevizija, kjer se postopek nadaljuje.

(7) Kadar je v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku nujna uporaba neelektronskih komunikacijskih sredstev, da se zaščitijo posebno občutljive informacije, ki so povezane z obrambnim ali varnostnim interesom in zahtevajo tako visoko raven zaščite, da je ni mogoče ustrezno zagotoviti na portalu eRevizija, se za izmenjavo informacij in dokumentov v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku ne uporablja portal eRevizija, temveč se informacije in dokumenti, vključno z zahtevkom za revizijo in pritožbo vročijo neposredno na naslovnikovem naslovu ali priporočeno po pošti. Razloge za nujno uporabo neelektronskih komunikacijskih sredstev naročnik opredeli v razpisni dokumentaciji ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljnjem besedilu: razpisna dokumentacija) ali lastni dokumentaciji o javnem naročilu, v pravnem pouku odločitve o oddaji javnega naročila pa navede, da se za izmenjavo informacij in dokumentov v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku ne uporablja portal eRevizija. V tem primeru se za vročitev odločitve naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo in odločitve naročnika iz prvega odstavka 28. člena tega zakona uporablja zakon, ki ureja upravni postopek, v drugih primerih pa naročnik vročitev informacij in dokumentov opravi po pošti priporočeno s povratnico, Državna revizijska komisija uporablja za vročitev informacij in dokumentov v revizijskem in pritožbenem postopku zakon, ki ureja pravdni postopek, drugi udeleženci predrevizijskega, revizijskega in pritožbenega postopka pa vročitev informacij in dokumentov opravijo po pošti priporočeno s povratnico ali z neposredno dostavo naslovniku. Naročnik v primerih iz tega odstavka informacijo o sprejetju sklepa iz tretjega odstavka 17. člena, prve alineje drugega odstavka 19. člena, četrtega odstavka 19. člena in četrtega odstavka 20. člena ter o vloženem zahtevku za revizijo iz prvega odstavka 24. člena tega zakona v treh delovnih dneh posreduje vsem ponudnikom.

(8) Informacije in dokumenti, ki jih ministrstvo, pristojno za javna naročila, v skladu s 57. členom tega zakona potrebuje za ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z domnevno kršitvijo in morebitno uvedbo postopka popravnega mehanizma, se vročijo neposredno na naslovnikovem naslovu ali priporočeno po pošti.

(9) Minister, pristojen za javna naročila, po predhodni uskladitvi z Državno revizijsko komisijo določi:

-        način dostopanja do portala eRevizija,

-        katere informacije o poteku predrevizijskega, revizijskega in pritožbenega postopka se objavijo na portalu javnih naročil in na kakšen način,

-        način vpogledovanja, vlaganja, prenosa in prevzemanja informacij in dokumentov ter dajanja pooblastil za vpogled, vnos, prenos ali prevzem informacij in dokumentov,

-        do katerih podatkov o poteku predrevizijskih, revizijskih in pritožbenih postopkov na portalu eRevizija lahko za potrebe letnega poročila iz 69. člena tega zakona dostopa Državna revizijska komisija, za potrebe analize stanja na področju javnega naročanja pa ministrstvo, pristojno za javna naročila, ter

-        druga tehnična pravila glede uporabe portala eRevizija.

(10) Za potrebe delovanja portala eRevizija se lahko obdelujejo naslednji osebni podatki registriranih uporabnikov: osebno ime, kontaktni podatki, uporabniško ime in geslo, podatki o subjektih, v imenu katerih uporabnik opravlja dejanja na portalu eRevizija, podatki o uporabniških pravicah posameznega uporabnika in njegov naslov internetnega protokola. Osebni podatki, navedeni v profilu uporabnika, se hranijo največ pet let od zadnje prijave uporabnika. Osebni podatki, potrebni za zagotavljanje zahtev iz tretjega odstavka tega člena, in osebni podatki, vsebovani v prek portala izmenjani dokumentaciji, se hranijo za obdobje iz prvega stavka petega odstavka tega člena.

Drugo poglavje
SKUPNE DOLOČBE V PREDREVIZIJSKEM IN REVIZIJSKEM POSTOPKU

14. člen

(aktivna legitimacija v predrevizijskem in revizijskem postopku)

(1) Aktivna legitimacija se prizna:

-        vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali kvalifikacijski sistem in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda,

-        zagovorniku javnega interesa.

(2) Če je rok za oddajo prijav ali ponudb že potekel, se šteje, da je interes za dodelitev javnega naročila izkazala tista oseba, ki je oddala pravočasno prijavo oziroma ponudbo. V primeru konkurenčnega dialoga, konkurenčnega postopka s pogajanji ali postopka s pogajanji brez predhodne objave, ki ga naročnik ob upoštevanju določb zakona, ki ureja javno naročanje, izvaja zaradi prejšnjega neuspešno izvedenega postopka, se interes za dodelitev javnega naročila prizna tudi kandidatu ali ponudniku, ki je v prejšnjem neuspešnem postopku pravočasno oddal prijavo oziroma ponudbo in v tem postopku ni bil povabljen k oddaji ponudbe, pa bi v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, moral biti.

(3) Kadar je bila v postopku oddaje javnega naročila predložena skupna ponudba, lahko zahtevek za revizijo vloži katerakoli od oseb, ki so oddale skupno ponudbo. Oseba, ki je skupaj z drugimi osebami oddala skupno ponudbo, ima položaj vlagatelja zahtevka za revizijo, če je sama ali skupaj z drugimi osebami, s katerimi je oddala skupno ponudbo, vložila zahtevek za revizijo.

15. člen

(obvezne sestavine zahtevka za revizijo)

(1) Zahtevek za revizijo mora vsebovati:

1.      ime in naslov vlagatelja zahtevka (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) ter kontaktno osebo,

2.      ime naročnika,

3.      oznako javnega naročila ali odločitve o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti,

4.      predmet javnega naročila,

5.      (črtana),

6.      (črtana),

7.      pooblastilo za zastopanje v predrevizijskem in revizijskem postopku, če vlagatelj nastopa s pooblaščencem,

8.      potrdilo o plačilu takse iz prvega, drugega, tretjega ali četrtega odstavka 71. člena tega zakona.

(2) Vlagatelj mora v zahtevku za revizijo navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo.

16. člen

(omejitev zahtevkov za revizijo)

(1) Če je vlagatelj v postopku oddaje javnega naročila že vložil zahtevek za revizijo in je bilo o njem že odločeno ali ga je umaknil, vlagatelj v morebitnih pozneje vloženih zahtevkih v istem ali ponovljenem postopku oddaje javnega naročila ali v primeru, ko naročnik nadaljuje ta postopek z novim postopkom na podlagi točke b) prvega odstavka 44. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18, v nadaljnjem besedilu: ZJN-3), točke b) prvega odstavka 42. člena ZJN-3 ali 1. in 2. točke prvega odstavka 22. člena Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (Uradni list RS, št. 90/12, 90/14 – ZDU-1I in 52/16), ne more več navajati istih kršitev ali drugih kršitev iz te faze postopka oddaje javnega naročila, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane že ob vložitvi prvega zahtevka, razen če naročnik ni upošteval odločitve Državne revizijske komisije ali če ponavlja isto kršitev.

(2) V predrevizijskem in revizijskem postopku se ne presojajo dejanja, ki se nanašajo na isti ali ponovljeni postopek oddaje javnega naročila in o katerih sta naročnik ali Državna revizijska komisija že pravnomočno odločila.

(3) V predrevizijskem in revizijskem postopku se ne presojajo očitane kršitve, ki se nanašajo na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil. Šteje se, da bi vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil lahko opozoril na očitano kršitev, če je bilo v postopku javnega naročanja na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu, na podlagi katerega ponudniki oddajo prijave ali ponudbe.

16.a člen

(pogoj za uspeh zahtevka za revizijo)

Naročnik v predrevizijskem postopku, Državna revizijska komisija pa v revizijskem postopku, zahtevku za revizijo ugodi, če pri presoji očitanih kršitev ugotovi, da je ravnanje naročnika kršitev, ki bistveno vpliva na oddajo javnega naročila.

17. člen

(posledice vloženega zahtevka za revizijo)

(1) Kadar je v postopku javnega naročanja vložen zahtevek za revizijo, lahko naročnik nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa zavrniti vseh ponudb zaradi okoliščin na strani naročnika (v nadaljnjem besedilu: zavrnitev vseh ponudb), skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, razen če se zahtevek za revizijo nanaša na oddajo posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko naročnik za isti predmet naročanja izvede nov postopek javnega naročanja v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, če v že začetem postopku javnega naročanja zaradi vloženega zahtevka za revizijo ne more pravočasno oddati javnega naročila, njegova izvedba pa je nujna tudi med predrevizijskim oziroma revizijskim postopkom, pod pogojem, da se to naročilo odda le za čas do sklenitve pogodbe na podlagi že začetega postopka javnega naročanja. Če je predmet naročila takšne narave, da naročila v novem postopku javnem naročanja ni mogoče oddati le za čas do sklenitve pogodbe na podlagi že začetega postopka, lahko naročnik nujno naročilo iz prejšnjega stavka odda, če Državna revizijska komisija predhodno izda sklep iz četrte alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona.

(3) Naročnik lahko ob prejemu zahtevka za revizijo s sklepom odloči, da se izvajanje postopka oddaje javnega naročila zadrži do odločitve Državne revizijske komisije. Informacijo, da je sprejel to odločitev, mora hkrati z vročitvijo prek portala eRevizija objaviti v dosjeju javnega naročila na portalu javnih naročil.

18. člen

(umik zahtevka za revizijo)

(1) Vlagatelj lahko kadar koli med predrevizijskim in revizijskim postopkom pisno umakne svoj zahtevek za revizijo.

(2) Naročnik v treh delovnih dneh od prejema pisnega umika zahtevka za revizijo (v nadaljnjem besedilu: umik zahtevka) izda sklep o ustavitvi predrevizijskega postopka, če še ni sprejel odločitve iz tretjega ali četrtega odstavka 26. člena ali iz prvega odstavka 28. člena tega zakona. Če je naročnik zavrnil zahtevek za revizijo, mora umik zahtevka v treh delovnih dneh od prejema odstopiti v obravnavo Državni revizijski komisiji. Če je naročnik zavrgel zahtevek za revizijo ali mu ugodil, se umik zahtevka šteje za brezpredmeten.

(3) Državna revizijska komisija v treh delovnih dneh od prejema umika zahtevka izda sklep o ustavitvi revizijskega postopka, če še ni sprejela odločitve iz tretjega ali četrtega odstavka 31. člena ali prvega odstavka 39. člena tega zakona. Če je Državna revizijska komisija že odločila o zahtevku za revizijo, se umik zahtevka šteje za brezpredmeten.

(4) Naročnik posreduje sklep o ustavitvi predrevizijskega postopka vlagatelju, izbranemu ponudniku in ponudnikom, ki so v postopku javnega naročanja oddali pravočasno ponudbo. Državna revizijska komisija posreduje sklep o ustavitvi revizijskega postopka naročniku, vlagatelju, izbranemu ponudniku in ponudnikom, ki so v postopku javnega naročanja oddali pravočasno ponudbo.

(5) Sklep naročnika o ustavitvi predrevizijskega postopka in sklep Državne revizijske komisije o ustavitvi revizijskega postopka sta pravnomočna.

19. člen

(zadržanje postopka javnega naročanja)

(1) Vlagatelj lahko ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila lahko naročniku kadar koli posreduje tudi zagovornik javnega interesa.

(2) Naročnik mora v treh delovnih dneh od prejema predloga iz prejšnjega odstavka:

-        zadržati nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila, o čemer sprejme sklep, ali

-        predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko poda svoje mnenje o zadržanju postopka oddaje javnega naročila.

(3) Državna revizijska komisija mora o predlogu iz prvega odstavka tega člena odločiti v petih delovnih dneh od prejema predloga.

(4) Če Državna revizijska komisija po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, na podlagi predloga iz prvega odstavka tega člena ali na lastno pobudo sprejme sklep, s katerim zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila.

(5) S sklepom o zadržanju postopka oddaje javnega naročila se zadržijo nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila do pravnomočne odločitve naročnika ali Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. Kadar poda predlog iz prvega odstavka tega člena zagovornik javnega interesa, Državna revizijska komisija ne glede na to, ali je bil v postopku oddaje javnega naročila vložen zahtevek za revizijo ali ne, zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila, dokler se zagovornik javnega interesa ne seznani z dejanskim stanjem v skladu s 57. členom tega zakona.

(6) Informacijo, da je naročnik oziroma Državna revizijska komisija sprejela sklep o zadržanju postopka javnega naročanja, mora naročnik oziroma Državna revizijska komisija hkrati z vročitvijo prek portala eRevizija objaviti v dosjeju javnega naročila na portalu javnih naročil.

20. člen

(predlog naročnika za sklenitev pogodbe ali ustavitev postopka javnega naročanja, zavrnitev vseh ponudb ali začetek novega postopka javnega naročanja)

(1) Naročnik lahko ob prejemu zahtevka za revizijo ali kadar koli med predrevizijskim ali revizijskim postopkom na Državno revizijsko komisijo naslovi predlog za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli:

-        sklenitev pogodbe ali

-        ustavitev postopka javnega naročanja ali

-        zavrnitev vseh ponudb ali

-        začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja.

(2) Naročnik posreduje predlog iz prejšnjega odstavka hkrati tudi vlagatelju, ki lahko posreduje v treh delovnih dneh od prejema tega predloga Državni revizijski komisiji o njem svoje mnenje.

(3) Državna revizijska komisija mora o predlogu iz prvega odstavka tega člena odločiti v petih delovnih dneh od poteka roka, v katerem lahko vlagatelj poda svoje mnenje o predlogu iz prvega odstavka tega člena.

(4) Ne glede na določbe 17. člena tega zakona Državna revizijska komisija predlogu naročnika iz prvega odstavka tega člena ugodi, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera in upoštevaje razmerje med škodljivimi posledicami ugoditve predlogu in koristmi za javni interes ter koristmi za osebe, ki bi lahko bile oškodovane, ugotovi, da obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, vključno z obrambnim in varnostnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi. Zgolj ekonomski interesi ne morejo predstavljati prevladujočih razlogov, povezanih z javnim interesom. Prevladujoči interesi, povezani z obrambo in varnostjo, so tisti, ki so povezani z izvedbo obrambnega ali varnostnega programa, katerega del je javno naročilo. Državna revizijska komisija predlog iz četrte alineje prvega odstavka tega člena zavrne, če izvedba naročila ni nujna.

(5) Informacijo, da je Državna revizijska komisija ugodila predlogu iz prvega odstavka tega člena mora naročnik prek portala eRevizija nemudoma objaviti v dosjeju javnega naročila na portalu javnih naročil.

21. člen

(zloraba pravice do pravnega varstva)

(1) Naročnik in Državna revizijska komisija si morata prizadevati, da se predrevizijski in revizijski postopek izvede brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški ter da se onemogoči vsaka zloraba pravic, ki jih imajo osebe iz 3. člena tega zakona v postopku.

(2) Če osebe iz 3. člena tega zakona, njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zlorabljajo pravice, ki jih imajo po tem zakonu, jim Državna revizijska komisija izreče denarno kazen do 1.300 eurov.

22. člen

(pravni pouk)

Naročnik in Državna revizijska komisija morata vlagatelja in izbranega ponudnika v pozivih za dopolnitev zahtevka za revizijo, pozivih za izjasnitev in odločitvah, ki jih sprejmeta v predrevzijskem, revizijskem in pritožbenem postopku, opozoriti na možna pravna sredstva, roke in način njihovega uveljavljanja.

23. člen

(črtan)

Tretje poglavje
PREDREVIZIJSKI POSTOPEK

24. člen

(vložitev zahtevka za revizijo)

(1) Zahtevek za revizijo se vloži prek portala eRevizija.

(2) Informacija, da je bil vložen zahtevek za revizijo, se nemudoma prek portala eRevizija samodejno objavi v dosjeju javnega naročila na portalu javnih naročil.

25. člen

(roki za vložitev zahtevka za revizijo)

(1) Zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, se vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu ali prejema povabila k oddaji ponudbe. Kadar naročnik spremeni ali dopolni navedbe v objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali v razpisni dokumentaciji, se lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na spremenjeno, dopolnjeno ali pojasnjeno vsebino objave, povabila ali razpisne dokumentacije ali z njim neposredno povezano navedbo v prvotni objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali razpisni dokumentaciji, vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbiro najugodnejšega ponudnika.

(2) Zahtevka za revizijo iz prejšnjega odstavka ni dopustno vložiti po roku za prejem ponudb, razen če je naročnik v postopku javnega naročanja določil rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni. V tem primeru se lahko zahtevek za revizijo vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu.

(3) Vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ta zakon in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom.

(4) Po odločitvi o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo osem delovnih dni od prejema te odločitve.

(5) Če se v primeru postopka naročila male vrednosti ali postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti, je rok za vložitev zahtevka za revizijo pet delovnih dni od prejema te odločitve.

(6) Ponudnik, ki v postopku s pogajanji brez predhodne objave ali konkurenčnem dialogu ali konkurenčnem postopku s pogajanji, ki ga naročnik, upoštevaje zakon, ki ureja javno naročanje, izvaja zaradi predhodno neuspešnega postopka oddaje javnega naročila in v katerem ne objavi obvestila o naročilu, ni povabljen k sodelovanju v tem postopku, pa bi v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, moral biti, lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na povabilo k oddaji ponudbe, razpisno dokumentacijo ali odločitev o oddaji javnega naročila, vloži v osmih delovnih dneh od dneva, ko je izvedel ali bi moral vedeti za kršitev, vendar najpozneje v osmih delovnih dneh od dneva, ko je bilo na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo, s katerim se zagotavlja predhodna transparentnost. Če to obvestilo ni bilo objavljeno, lahko ponudnik vloži zahtevek za revizijo v osmih delovnih dneh od dneva, ko je bilo na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o oddaji naročila. Če naročnik ni objavil obvestila, s katerim se zagotavlja predhodna transparentnost, pa tudi ne obvestila o oddaji naročila, lahko ponudnik vloži zahtevek za revizijo najpozneje v šestih mesecih od začetka izvajanja pogodbe.

(7) Če naročnik ni objavil obvestila o naročilu, pa bi ga v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, moral, lahko ponudnik zahtevek za revizijo, ki se nanaša na povabilo k oddaji ponudbe, razpisno dokumentacijo ali odločitev o oddaji javnega naročila, vloži v osmih delovnih dneh od dneva, ko je izvedel ali bi moral vedeti za kršitev, vendar najpozneje v osmih delovnih dneh od dneva, ko je bilo na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o oddaji naročila. Če to obvestilo ni bilo objavljeno, lahko ponudnik vloži zahtevek za revizijo v šestih mesecih od začetka izvajanja pogodbe.

(8) Ne glede na določbe prvega do sedmega odstavka tega člena lahko zagovornik javnega interesa zahtevek za revizijo vloži v kateri koli fazi postopka oddaje javnega naročila v 45 delovnih dneh od dneva, ko je izvedel za kršitev, vendar najpozneje v 12 mesecih od začetka izvajanja pogodbe ali posameznega naročila, oddanega na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu.

26. člen

(predhodni preizkus zahtevka za revizijo v predrevizijskem postopku)

(1) Naročnik po prejemu zahtevka za revizijo preveri, ali:

-        je bil vložen pravočasno;

-        vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena tega zakona;

-        ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena tega zakona;

-        ne obstajajo omejitve iz 16. člena tega zakona;

-        je dopusten.

(2) Če zahtevek za revizijo izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, ga naročnik sprejme v obravnavo.

(3) Če naročnik ugotovi, da niso izpolnjeni procesni pogoji iz prve, tretje, četrte ali pete alineje prvega odstavka tega člena, zahtevek za revizijo najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže.

(4) Če naročnik ugotovi, da zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz prvega odstavka 15. člena tega zakona in manjkajoče sestavine niso razvidne iz vsebine dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila, nemudoma, najpozneje pa v treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo, vlagatelja pozove, da ga v treh delovnih dneh od prejema poziva dopolni. V pozivu mora naročnik jasno navesti, v katerem delu naj se zahtevek dopolni, in vlagatelja opozoriti na pravne posledice nepravočasne ali neustrezne dopolnitve. Če vlagatelj v roku zahtevka za revizijo ne dopolni ali ga ne dopolni ustrezno, naročnik zahtevek za revizijo v treh delovnih dneh od poteka roka za dopolnitev s sklepom zavrže. Če vlagatelj zahtevek za revizijo pravočasno in ustrezno dopolni, ga naročnik sprejme v obravnavo. V primeru dopolnitve obvezne sestavine iz 8. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona se šteje, da je dopolnitev pravočasna in ustrezna, če vlagatelj v treh delovnih dneh od prejema poziva naročniku dostavi potrdilo o plačilu takse iz prvega, drugega, tretjega ali četrtega odstavka 71. člena tega zakona, iz katerega je razvidno, da je bila taksa v ustrezni višini plačana najpozneje na dan vložitve zahtevka za revizijo.

(5) Zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo lahko vlagatelj vloži pritožbo v skladu s šestim poglavjem tega zakona. Če vlagatelj ne vloži pritožbe zoper zavrženje zahtevka za revizijo, mora naročnik v treh delovnih dneh od poteka roka za vložitev pritožbe ponudnikom, ki so v postopku javnega naročanja oddali pravočasno ponudbo, posredovati obvestilo o zavrženju zahtevka za revizijo.

(6) Sklep naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo postane pravnomočen z dnem, ko zoper njega ni več mogoče vložiti pritožbe ali voditi postopka po vloženi pritožbi.

27. člen

(izjasnitev izbranega ponudnika)

(1) Kadar se zahtevek za revizijo vloži zoper odločitev o oddaji javnega naročila, mora naročnik kopijo zahtevka najpozneje v treh delovnih dneh od prejema posredovati izbranemu ponudniku.

(2) Izbrani ponudnik se lahko v treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo naročniku izjasni o navedbah vlagatelja.

28. člen

(odločanje naročnika o zahtevku za revizijo in roki za sprejem odločitve)

(1) Naročnik:

-        zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen, če ugotovi, da ob upoštevanju navedb v zahtevku ne bi sprejel drugačne odločitve v postopku oddaje javnega naročila ali da njegovo ravnanje v postopku oddaje javnega naročila bistveno ne vpliva na oddajo javnega naročila;

-        zahtevku za revizijo ugodi, zaradi česar delno ali v celoti razveljavi postopek javnega naročanja ali odpravi kršitev.

(2) Pri odločanju mora naročnik opraviti vsa dejanja, ki so potrebna za ugotovitev določenega dejstva in presojo navedb v zahtevku za revizijo, zlasti tista, ki jih ni izvedel v postopku oddaje javnega naročila, pa bi jih moral, in upoštevati navedbe vlagatelja, zagovornika javnega interesa in izbranega ponudnika in se do njih opredeliti ter utemeljiti svoja stališča.

(3) Kadar se zahtevek za revizijo nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, mora naročnik odločitev iz prvega odstavka tega člena sprejeti in jo posredovati vlagatelju v osmih delovnih dneh od prejema popolnega zahtevka za revizijo. Če se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti, mora naročnik odločitev iz prvega odstavka tega člena sprejeti v osmih delovnih dneh od poteka roka za izjasnitev izbranega ponudnika. Svojo odločitev o zahtevku za revizijo mora posredovati tudi izbranemu ponudniku, če je zahtevku za revizijo ugodil, pa tudi ponudnikom, ki so v postopku javnega naročanja oddali pravočasno ponudbo.

(4) Če vlagatelj v 20 delovnih dneh od dneva, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve naročnika iz prvega odstavka tega člena ali odločitve iz tretjega ali četrtega odstavka 26. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: molk naročnika), lahko začne revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo. V tem primeru mora najpozneje v 25 delovnih dneh od dneva, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, pri naročniku vložiti predlog za začetek revizijskega postopka ter kopijo tega predloga posredovati tudi Državni revizijski komisiji. Vlagatelj se mora v predlogu sklicevati na molk naročnika v predrevizijskem postopku.

(5) Šteje se, da je predrevizijski postopek končan, ko naročnik sprejme odločitev iz prvega odstavka tega člena, drugega odstavka 18. člena, tretjega ali četrtega odstavka 26. člena tega zakona. V primeru molka naročnika se šteje, da je predrevizijski postopek končan, ko poteče rok iz drugega stavka prejšnjega odstavka.

(6) Odločitev naročnika iz druge alineje prvega odstavka tega člena je pravnomočna.

29. člen

(nadaljevanje pravnega varstva po predrevizijskem postopku)

(1) Kadar naročnik zahtevek za revizijo zavrne, mora najpozneje v treh delovnih dneh od sprejema odločitve iz prvega odstavka prejšnjega člena zahtevek za revizijo, vso dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in vso dokumentacijo o predrevizijskem postopku posredovati v nadaljnjo obravnavo Državni revizijski komisiji.

(2) Kadar naročnik zahtevku za revizijo ugodi in le delno razveljavi postopek javnega naročanja, lahko vlagatelj v roku treh delovnih dni od prejema naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo pri naročniku vloži predlog za začetek revizijskega postopka. Naročnik mora v roku iz prejšnjega odstavka vso dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in vso dokumentacijo o predrevizijskem postopku posredovati Državni revizijski komisiji.

(3) Naročnik mora v roku iz prvega odstavka tega člena vso dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in vso dokumentacijo o predrevizijskem postopku posredovati Državni revizijski komisiji tudi, kadar v primeru svojega molka prejme predlog za začetek revizijskega postopka iz četrtega odstavka prejšnjega člena in vlagatelju še ni posredoval odločitve o zahtevku za revizijo.

(4) Dokumentacija iz prvega in drugega odstavka tega člena mora biti odstopljena v celoti in opremljena s popisom dokumentov, sicer Državna revizijska komisija v treh delovnih dneh od prejema dokumentacije od naročnika zahteva njeno dopolnitev. Naročnik mora dokumentacijo dopolniti v treh delovnih dneh od prejema poziva Državne revizijske komisije.

(5) Če se v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, za del dokumentacije v kateri koli fazi postopka javnega naročanja niso uporabljala elektronska sredstva in tega dela dokumentacije ni mogoče pretvoriti v elektronsko obliko, mora naročnik ne glede na prvi odstavek 13.a člena tega zakona izvirnik tega dela dokumentacije Državni revizijski komisiji poslati po pošti priporočeno s povratnico. Če se v skladu s sedmim odstavkom 13.a člena tega zakona za izmenjavo informacij in dokumentov v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku ne uporablja portal eRevizija, pošlje naročnik Državni revizijski komisiji na takšen način celotno dokumentacijo iz prvega ali drugega odstavka tega člena. Državna revizijska komisija mu mora dokumentacijo vrniti po pošti priporočeno s povratnico v treh delovnih dneh od sprejema odločitve o zahtevku za revizijo.

(6) Vlagatelj se lahko v treh delovnih dneh od prejema odločitve iz prve ali druge alineje prvega odstavka 28. člena tega zakona opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Vlagatelj posreduje opredelitev iz tega odstavka Državni revizijski komisiji in naročniku.

Četrto poglavje
REVIZIJSKI POSTOPEK

30. člen

(začetek revizijskega postopka)

Revizijski postopek se začne, ko Državna revizijska komisija na podlagi prvega, drugega ali tretjega odstavka prejšnjega člena od naročnika prejme zahtevek za revizijo. Če se vlagatelj ne strinja z začetkom revizijskega postopka, Državni revizijski komisiji poda predlog za umik zahtevka.

31. člen

(predhodni preizkus zahtevka za revizijo v revizijskem postopku)

(1) Državna revizijska komisija po prejemu zahtevka za revizijo preveri, ali:

-        je bil vložen pravočasno in pri naročniku;

-        vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena tega zakona;

-        ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena tega zakona;

-        ne obstajajo omejitve iz 16. člena tega zakona;

-        je dopusten.

(2) Če zahtevek za revizijo izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, ga Državna revizijska komisija sprejme v obravnavo.

(3) Če Državna revizijska komisija ugotovi, da niso izpolnjeni procesni pogoji iz prve, tretje, četrte ali pete alineje prvega dostavka tega člena, zahtevek za revizijo v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže.

(4) Če zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz prvega odstavka 15. člena tega zakona, manjkajoče sestavine niso razvidne iz zahtevka in naročnik ni pozval vlagatelja k dopolnitvi ali poziv ni bil ustrezen, Državna revizijska komisija nemudoma, najpozneje pa v treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo, vlagatelja pozove, da zahtevek za revizijo v treh delovnih dneh ustrezno dopolni. V pozivu mora Državna revizijska komisija jasno navesti, v katerem delu naj se zahtevek dopolni, in vlagatelja opozoriti na pravne posledice nepravočasne ali neustrezne dopolnitve. Če vlagatelj v roku zahtevka za revizijo ne dopolni ali ga ne dopolni ustrezno, Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo v treh delovnih dneh od poteka roka za dopolnitev s sklepom zavrže. Če vlagatelj zahtevek za revizijo pravočasno in ustrezno dopolni, ga Državna revizijska komisija sprejme v obravnavo. V primeru dopolnitve obvezne sestavine iz 8. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona se šteje, da je dopolnitev pravočasna in ustrezna, če vlagatelj v treh delovnih dneh od prejema poziva Državni revizijski komisiji dostavi potrdilo o plačilu takse iz prvega, drugega, tretjega ali četrtega odstavka 71. člena tega zakona, iz katerega je razvidno, da je bila taksa v ustrezni višini plačana najpozneje na dan vložitve zahtevka za revizijo.

(5) Če vlagatelj dejstev in dokazov iz drugega odstavka 15. člena ne more navesti ali predlagati, ker meni, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, kot je opredeljena z zakonom, ki ureja javno naročanje, mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti dejstva in dokaze v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do vpogleda v dokumentacijo. Če v tem primeru Državna revizijska komisija ugotovi, da je naročnik kršil vlagateljevo pravico do vpogleda v dokumentacijo, vlagatelju upoštevaje zakon, ki ureja javno naročanje, dovoli vpogled v dokumentacijo in mu dovoli, da v petih delovnih dneh od dneva vpogleda, dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v dokumentacijo. O dopolnitvi ali spremembi zahtevka za revizijo mora vlagatelj obvestiti Državno revizijsko komisijo in naročnika, ki se lahko o tem izjasni v treh delovnih dneh od prejema vlagateljeve dopolnitve ali spremembe zahtevka za revizijo.

(6) Odločitev Državne revizijske komisije o zavrženju zahtevka za revizijo je pravnomočna.

32. člen

(zbiranje procesnega gradiva)

(1) Državna revizijska komisija v revizijskem postopku izvede vse dokaze, za katere presodi, da bodo pripomogli k zakoniti in pravilni odločitvi o zahtevku za revizijo. Pri tem ni omejena le na dokazne predloge vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika. Kot dokazilo se lahko uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje dejanskega stanja v zadevi.

(2) Državna revizijska komisija lahko ugotavlja tudi dejstva, ki jih vlagatelj, izbrani ponudnik in naročnik niso navajali, če presodi, da je to potrebno za zakonito odločitev o zahtevku za revizijo.

(3) Naročnik, vlagatelj in izbrani ponudnik se imajo preden Državna revizijska komisije sprejme odločitev iz prvega odstavka 39. člena tega zakona pravico izreči o dokazih, dejstvih in navedbah, ki jih je pridobila Državna revizijska komisija. Ta pravica se omeji, če bi se naročnik, vlagatelj ali izbrani ponudnik lahko neupravičeno seznanil s podatki, ki so varovani v skladu z zakonom. 

33. člen

(dolžnost posredovanja pojasnil, mnenj, podatkov in druge dokumentacije)

(1) Naročnik, vlagatelj, izbrani ponudnik in drugi udeleženci v postopku oddaje javnega naročila morajo Državni revizijski komisiji na njeno zahtevo posredovati dodatna pojasnila in dokumentacijo ter ji omogočiti seznanitev z dejanskimi razmerami v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila.

(2) Osebe javnega in zasebnega prava, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odločitev Državne revizijske komisije, ji morajo na njeno obrazloženo pisno zahtevo ne glede na zakon, ki ureja tajne podatke, zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in zakon, ki ureja poslovno skrivnost, posredovati podatke in mnenja, ki so potrebni za izvajanje njenih nalog. Osebe javnega prava morajo upoštevaje določila zakona, ki ureja pravdni postopek, Državni revizijski komisiji podatke iz tega odstavka posredovati brezplačno.

34. člen

(ugotavljanje dejstev)

Državna revizijska komisija lahko v okviru revizijskega postopka skliče ustno obravnavo, pridobi strokovno ali izvedensko mnenje in opravi druga dejanja, ki so potrebna za ugotovitev določenega dejstva.

35. člen

(ustna obravnava)

(1) Državna revizijska komisija lahko na pobudo vlagatelja ali naročnika ali na lastno pobudo izvede ustno obravnavo z namenom pridobitve natančnejših pojasnil o dejanskih okoliščinah, od katerih je odvisna odločitev v revizijskem postopku. Če Državna revizijska komisija presodi, da je dejansko stanje mogoče pravilno in popolno ugotoviti na podlagi dokumentacije iz postopka javnega naročanja, predrevizijskega postopka ali revizijskega postopka, pobudo vlagatelja ali naročnika zavrne, razen kadar sta ustno obravnavo predlagala vlagatelj in naročnik. V tem primeru je ustna obravnava obvezna.

(2) Na ustno obravnavo so povabljeni naročnik, vlagatelj in izbrani ponudnik, lahko pa tudi neodvisni strokovnjaki in izvedenci. Povabljenim na ustno obravnavo je treba zagotoviti dovolj časa, da se lahko pripravijo na obravnavo in se je pravočasno ter brez izrednih stroškov udeležijo, zaradi česar se ustna obravnava praviloma skliče najmanj tri delovne dni po vročitvi vabila. Če je za obravnavanje na ustni obravnavi potrebno, da povabljeni poznajo dokumente, skice ali druge predmete, jim jih je treba dati na vpogled hkrati s sklicem obravnave ali v vabilu na obravnavo navesti, kdaj in kje si jih lahko ogledajo. Udeleženci ustne obravnave se lahko izrečejo o dejanskem stanju in dokazih. Naročnik in vlagatelj na ustni obravnavi ne smeta navajati novih dejstev in dokazov, razen če dokažeta, da jih objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred obravnavo.

(3) Ustna obravnava se opravi na sedežu Državne revizijske komisije in ni javna. O njej se vodi zapisnik.

(4) Predsednik senata, ki vodi revizijski postopek, mora na začetku ustne obravnave ugotoviti, kdo od povabljenih je navzoč, glede odsotnih pa se prepričati, ali so jim bila vabila pravilno vročena. Če brez opravičenega razloga na ustno obravnavo ne pride kateri od povabljenih, čeprav je bil ustrezno povabljen, opravi senat obravnavo brez njega.

(5) Predsednik senata, ki vodi revizijski postopek, mora ukreniti vse potrebno, da se ustna obravnava opravi brez zavlačevanja in, če je mogoče, brez prekinitve in preložitve. Če predmeta ni mogoče obravnavati na enem naroku, jo predsednik senata prekine. Za nadaljevanje ukrene vse, kar je predpisano za sklic ustne obravnave, navzočim pa ustno sporoči ukrepe ter kdaj in kje se bo obravnava nadaljevala.

36. člen

(strokovno mnenje ter neodvisni strokovnjaki in izvedenci)

(1) Če je v revizijskem postopku za ugotovitev ali presojo kakršnega koli dejstva v postopku oddaje javnega naročanja potrebno strokovno znanje, s katerim Državna revizijska komisija ne razpolaga, lahko na podlagi naročnikove, vlagateljeve ali lastne pobude odredi pridobitev strokovnega mnenja ali vključi neodvisne strokovnjake ali izvedence v revizijski postopek.

(2) Kadar predlaga pridobitev strokovnega mnenja ali vključitev strokovnjakov ali izvedencev naročnik ali vlagatelj, mora založiti predujem. Kadar Državna revizijska komisija odredi pridobitev strokovnega mnenja ali vključitev strokovnjakov ali izvedencev na lastno pobudo, naloži naročniku in vlagatelju, da založita predujem vsak v polovičnem znesku.

(3) Če Državna revizijska komisija odredi pridobitev strokovnega mnenja ali v revizijski postopek vključi neodvisne strokovnjake ali izvedence, naročnik ali vlagatelj pa v postavljenem roku ne založita predujma, lahko Državna revizijska komisija:

-        opusti izvedbo predlaganega dokaza ali

-        izvede predlagan dokaz in zanj predhodno založi sredstva, če presodi, da je to potrebno za pravilno in zakonito odločitev o zahtevku za revizijo.

37. člen

(rok za sprejem odločitve)

(1) Kadar Državna revizijska komisija zahtevek za reviziji sprejme v obravnavo, mora o njem odločiti in izdati sklep najpozneje v 15 delovnih dneh od prejema popolnega zahtevka in celotne dokumentacije. V utemeljenih primerih lahko Državna revizijska komisija rok podaljša za največ 15 delovnih dni, o čemer mora pred potekom roka iz prejšnjega stavka obvestiti naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika.

(2) Državna revizijska komisija sklep iz prejšnjega odstavka pošlje naročniku, vlagatelju in ministrstvu, pristojnemu za javna naročila. Sklep se pošlje tudi izbranemu ponudniku, če je zahtevek za revizijo vložen po odločitvi naročnika o oddaji javnega naročila. Državna revizijska komisija svoje odločitve objavlja na svetovnem spletu.

37.a člen

(prednostno odločanje v revizijskem postopku)

O zahtevkih za revizijo, s katerimi se očitajo kršitve v postopku oddaje javnega naročila, ki se sofinancira iz evropskih sredstev in v postopku oddaje javnega naročila, katerega ocenjenega vrednost znaša 10 milijonov eurov ali več, ne glede na vir financiranja, odloča Državna revizijska komisija prednostno.

38. člen

(meje odločanja)

(1) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo, in sicer o vseh očitanih kršitvah v postopku oddaje javnega naročila.

(2) Če se zahtevek za revizijo nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, lahko Državna revizijska komisija odloča tudi izven meja zahtevka, če je naročnik nadaljeval postopek oddaje javnega naročila, v katerem je bil vložen zahtevek za revizijo, in sprejel odločitev o oddaji naročila ali o izločitvi ponudnika.

(3) Ne glede na to, ali se zahtevek za revizijo ali očitana kršitev nanaša na en sklop ali nekaj sklopov javnega naročila, lahko Državna revizijska komisija sprejme odločitev o vseh sklopih, v katerih je nastala enaka kršitev.

39. člen

(odločitev Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo)

(1) Državna revizijska komisija:

-        zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen, če ugotovi, da ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo naročnik ne bi sprejel drugačne odločitve ali da naročnikovo ravnanje v postopku oddaje javnega naročila bistveno ne vpliva na oddajo javnega naročila;

-        zahtevku za revizijo ugodi, zaradi česar delno ali v celoti razveljavi postopek javnega naročanja ali naročniku naloži odpravo kršitve;

-        ugotovi utemeljenost zahtevka za revizijo, kadar v revizijskem postopku ugotovljenih kršitev ni mogoče odpraviti.

(2) Državna revizijska komisija ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila, če pogodba še ni sklenjena in:

1.      če naročnik, čeprav niso izpolnjeni pogoji, izvede:

-  konkurenčni dialog ali konkurenčni postopek s pogajanji zaradi predhodno neuspešnega postopka oddaje javnega naročila in v njem ne objavi obvestila o naročilu ali

-  postopek s pogajanji brez predhodne objave;

2.      če naročnik ne objavi obvestila o naročilu, čeprav ga k temu zavezuje zakon, ki ureja javno naročanje;

3.      v primeru drugih hujših kršitev zakona, ki ureja javno naročanje, ali tega zakona.

(3) Državna revizijska komisija mora pri odločanju upoštevati navedbe vlagatelja, zagovornika javnega interesa, naročnika in izbranega ponudnika ter se upoštevaje prejšnji člen do njih opredeliti. V odločitvi mora navesti razloge zanjo in naročniku dati napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

(4) Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni pritožbe.

39.a člen

(upravni spor)

(1) Zoper odločitev Državne revizijske komisije iz prejšnjega člena je dovoljen upravni spor.

(2) Ne glede na določbe zakona, ki ureja upravni spor, se s tožbo lahko zahteva le ugotovitev nezakonitosti odločitve (ugotovitvena tožba). Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.

(3) Ne glede na določbe zakona, ki ureja upravni spor, v tem sporu začasno zadržanje in začasna ureditev stanja nista dovoljena.

(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena upravni spor ni dovoljen zoper odločitve Državne revizijske komisije v naslednjih primerih:

-        če se javno naročilo, ki je predmet odločitve, oddaja po postopku naročila male vrednosti ali postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi,

-        če je bil zahtevek za revizijo vložen zoper vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo.

(5) Ne glede na določbe zakona, ki ureja upravni spor, je stranka v tem upravnem sporu kot tožnik lahko vlagatelj zahtevka za revizijo, naročnik ali izbrani ponudnik in kot toženec Državna revizijska komisija.

(6) V upravnem sporu odloča Upravno sodišče na sedežu v Ljubljani. Upravno sodišče mora o tožbi odločiti v 90 dneh od dneva prejema tožbe.

(7) Zoper sodbo Upravnega sodišča pritožba ni dovoljena.

(8) Če je tožnik v tem upravnem sporu postavil zahtevek za povrnitev škode, sodišče ne glede na določbe zakona, ki ureja upravni spor, o zahtevku ne odloči, tožnika pa napoti, naj uveljavlja svoj zahtevek v pravdi v skladu 49. členom tega zakona.

(9) Za namen izvajanja zakona, ki ureja javno naročanje, in zakona, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe, se ne glede na sprožen upravni spor šteje, da je odločitev o oddaji javnega naročila postala pravnomočna z dnem sprejema odločitve Državne revizijske komisije.

39.b člen

(ponovna odločitev naročnika)

V primeru iz druge alineje prvega odstavka 39. člena tega zakona mora naročnik, če se je zahtevek za revizijo nanašal na odločitev o oddaji javnega naročila, novo odločitev sprejeti najpozneje v 30 dneh od prejema odločitve Državne revizijske komisije.

40. člen

(zagotavljanje zaščite javnega interesa)

(1) Kadar Državna revizijska komisija sprejeme odločitev iz prve ali druge alineje prvega odstavka prejšnjega člena ter na podlagi obravnavanega zahtevka za revizijo in dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila sumi, da so bile v postopku oddaje javnega naročila storjene hujše kršitve, mora o tem v treh delovnih dneh od sprejema te odločitve obvestiti zagovornike javnega interesa in po uradni dolžnosti začeti postopek o prekršku po tem zakonu ali zakonu, ki ureja javno naročanje.

(2) Zagovornik javnega interesa lahko na podlagi obvestila iz prejšnjega odstavka vloži zahtevo za pravno varstvo javnega interesa v postopku oddaje javnega naročila, če so za to izpolnjeni pogoji, ali izvede druge ukrepe iz svoje pristojnosti.

41. člen

(odzivna poročila o odpravi kršitev v postopku javnega naročanja)

(1) Državna revizijska komisija lahko ob sprejemu odločitve o zahtevku za revizijo ali v šestih mesecih od sprejema te odločitve od naročnika zahteva, da ji predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila, v katerem je bil vložen zahtevek za revizijo, ali o ponovljenem postopku oddaje javnega naročila.

(2) V primeru iz prejšnjega odstavka lahko Državna revizijska komisija od naročnika zahteva, da ji skupaj z odzivnim poročilom predloži tudi dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila ali izvedbi predmeta javnega naročanja.

(3) Odzivno poročilo o izvedbi postopka javnega naročanja mora vsebovati:

-        navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek,

-        navedbo odločitve Državne revizijske komisije,

-        opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija,

-        opis napotkov, če jih je Državna revizijska komisija dala,

-        opis načina odprave nepravilnosti.

(4) Naročnik mora odzivno poročilo predložiti v roku, ki ga določi Državna revizijska komisija in ne sme biti krajši od enega meseca in daljši od treh mesecev. Če Državna revizijska komisija ugotovi, da v odzivnem poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje njenih napotkov, ali naročnik odzivnega poročila ne predloži, začne postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti.

Peto poglavje
SODNO VARSTVO

42. člen

(uveljavljanje izpodbojnosti pogodbe)

(1) Pod pogoji iz tega zakona lahko izpodbojnost pogodbe ali posameznega naročila, ki ga je naročnik oddal na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu (v nadaljnjem besedilu: posamezno naročilo), uveljavlja oseba, ki ima pravni interes, in zagovornik javnega interesa. Pravni interes se prizna osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila ali posameznega naročila in ki ji je z domnevno kršitvijo nastala škoda ali bi ji lahko nastala škoda. Izpodbojnost pogodbe oziroma posameznega naročila lahko uveljavlja zagovornik javnega interesa, če pogodbena stranka ni Republika Slovenija, njen organ ali upravna organizacija v sestavi, ki je pravna oseba. V tem primeru uveljavlja izpodbojnost pogodbe oziroma posameznega naročila Republika Slovenija, zastopa pa jo Državno pravobranilstvo Republike Slovenije.

(2) Izpodbojnost pogodbe ali posameznega naročila se lahko uveljavlja v šestih mesecih od objave obvestila, s katerim se zagotavlja predhodna transparentnost, obvestila o oddaji naročila ali obvestila o spremembi pogodbe o izvedbi javnega naročila v času njegove veljavnosti na portalu javnih naročil. Če nobeno od teh obvestil ni bilo objavljeno, pa se uveljavlja v šestih mesecih od dneva, ko je vlagatelj tožbe vedel ali bi moral vedeti za kršitev. Izpodbojnost pogodbe ali posameznega naročila v nobenem primeru ni mogoče uveljavljati, ko poteče dvanajst mesecev od sklenitve pogodbe ali oddaje posameznega naročila, če je kršitev nastala pri spremembi pogodbe, pa ko poteče dvanajst mesecev od sklenitve dodatka k pogodbi.

43. člen

(začasno zadržanje in začasna odredba)

(1) Tožeča stranka lahko predlaga zadržanje izvajanja pogodbe ali posameznega naročila z izdajo začasne odredbe ali začasno ureditev stanja.

(2) Sodišče na zahtevo tožeče stranke prepove izvajanje pogodbe ali posameznega naročila do izdaje pravnomočne odločbe, če bi izvajanje pogodbe ali posameznega naročila toženi stranki, drugi zainteresirani osebi ali javnemu interesu povzročilo škodo. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost koristi naročnika, izbranega ponudnika in javnega interesa.

(3) Tožeča stranka lahko iz razlogov iz prejšnjega odstavka zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pogodbo ali posamezno naročilo, če z verjetnostjo dokaže, da bi bila ta ureditev, zlasti pri trajajočih pogodbah in posameznih naročilih, potrebna za preprečitev težko popravljive škode.

(4) O zahtevi za izdajo začasne odredbe odloči sodišče v petih delovnih dneh od prejema zahteve s sklepom. Sodišče lahko izdajo začasne odredbe veže na pogoj, da tožeča stranka položi varščino za škodo, ki utegne nastati nasprotni stranki zaradi njene izdaje.

(5) Zoper sklep iz prejšnjega odstavka lahko stranke sodnega postopka v treh dneh vložijo pritožbo. Pritožba ne zadrži izvršitve izdane začasne odredbe. O pritožbi zoper sklep mora pristojno sodišče odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v desetih delovnih dneh po prejemu pritožbe.

(6) V postopku s pritožbo iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki urejajo pravdni postopek, razen če so v nasprotju s prejšnjim odstavkom.

44. člen

(razlogi za izpodbojnost pogodbe)

(1) Pogodba je izpodbojna:

1.      če je sklenjena v vsebini, ki je posledica storjenega kaznivega dejanja naročnika ali izbranega ponudnika ali njegove odgovorne osebe;

2.      če je sklenjena brez predhodno izvedenega postopka oddaje javnega naročila, pa bi ga naročnik po določbah zakona, ki ureja javno naročanje, moral izvesti;

3.      če pogodba v nasprotju z zakonom, ki ureja javno naročanje, bistveno odstopa od osnutka pogodbe iz razpisne dokumentacije in je naročnik ali izbrani ponudnik ali njegova odgovorna oseba ali s katerim koli od njih povezana oseba s tem pridobila premoženjsko korist, pri čemer se za povezano osebo šteje oseba, ki je z naročnikom ali izbranim ponudnikom ali njegovo odgovorno osebo v poslovnem ali sorodstvenem razmerju v ravni ali stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, zakonski zvezi, čeprav je ta že prenehala, ali zunajzakonski skupnosti ali partnerski zvezi ali svaštvu do vštetega tretjega kolena;

4.      če je naročnik izvedel postopek s pogajanji brez predhodne objave in niso izpolnjeni pogoji za izvedbo tega postopka;

5.      če je naročnik ob upoštevanju zakona, ki ureja javno naročanje, izvedel konkurenčni dialog ali konkurenčni postopek s pogajanji zaradi predhodno neuspešnega postopka oddaje javnega naročila ter v postopku ni objavil obvestila o naročilu, pa bi ga moral in niso izpolnjeni pogoji za izvedbo tega postopka;

6.      če je naročnik spremenil pogodbo o izvedbi javnega naročila zakon, ki ureja javno naročanje, pa takšne spremembe ne dopušča;

7.      če naročnik ni objavil obvestila o naročilu ali obvestila o spremembi pogodbe o izvedbi javnega naročila v času njene veljavnosti, pa bi ga v skladu z določbami zakona, ki ureja javno naročanje, moral objaviti na portalu javnih naročil oziroma v Uradnem listu Evropske unije;

8.      če naročnik ne glede na zakon, ki ureja javno naročanje, ali ta zakon v postopku oddaje javnega naročila ne upošteva obdobja mirovanja, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja javno naročanje (v nadaljnjem besedilu: obdobje mirovanja), pod pogojem, da je storil kršitev, ki vpliva na ponudnikove možnosti, da bi bil izbran kot najugodnejši;

9.      če naročnik v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 17. člena tega zakona in ne glede na četrti odstavek 20. člena tega zakona po vloženem zahtevku za revizijo z izbranim ponudnikom sklene pogodbo, pod pogojem, da je naročnik v postopku oddaje javnega naročila storil kršitev, ki vpliva na ponudnikove možnosti za dodelitev javnega naročila.

(2) Posamezno naročilo je izpodbojno:

-        če je naročnik pri oddaji posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma, ki je sklenjen z več ponudniki in v katerem se med pogodbenimi strankami okvirnega sporazuma ponovno odpira konkurenca, ravnal v nasprotju z določbami zakona, ki ureja javno naročanje, o postopku oddaje posameznega naročila, pod pogojem, da je vrednost posameznega naročila enaka ali višja od vrednosti, od katerih dalje je treba javno naročilo objaviti v Uradnem listu Evropske unije, in da naročnik pri oddaji posameznega naročila ni upošteval obdobja mirovanja;

-        če je naročnik pri oddaji posameznega naročila v dinamičnem nabavnem sistemu ravnal v nasprotju z določbami zakona, ki ureja javno naročanje, o naknadni vključitvi v dinamični nabavni sistem, zaradi česar ponudnik ni mogel sodelovati v postopku oddaje posameznega naročila, pod pogojem, da je vrednost posameznega naročila enaka ali višja od vrednosti, od katerih dalje je treba javno naročilo objaviti v Uradnem listu Evropske unije, in da naročnik pri oddaji posameznega naročila ni upošteval obdobja mirovanja.

45. člen

(ohranitev veljavnosti pogodbe)

(1) Sodišče lahko v primeru iz 2. in 4. do 9. točke prvega odstavka ter drugega odstavka prejšnjega člena odloči, da pogodba oziroma posamezno naročilo kljub kršitvam ostane v veljavi ali skrajša njeno trajanje, če ugotovi, da obstajajo prevladujoči razlogi, ki so povezani z javnim, obrambnim ali varnostnim interesom in zahtevajo, da se pogodba oziroma posamezno naročilo deloma ali v celoti ohrani v veljavi. Sodišče pri tem ni vezano na tožbeni zahtevek in upošteva vse okoliščine, kot na primer naravo in obseg javnega naročila, obseg že izpolnjenih obveznosti iz pogodbe oziroma posameznega naročila, težo in pomen ugotovljenih kršitev ter druge okoliščine.

(2) Kot prevladujoč razlog, ki je povezan z javnim interesom in zahteva, da se pogodba ohrani v veljavi, se lahko šteje tudi ekonomski interes, vendar le izjemoma, ko bi posledice izpodbojnosti pogodbe lahko pripeljale do nesorazmernih posledic za delovanje naročnika ali države. Ne glede na navedeno pa prevladujoč razlog, ki bi zahteval, da se pogodba ohrani v veljavi, ne more biti ekonomski interes, da se javno naročilo izvede. V ekonomski interes, da se javno naročilo izvede, so vključeni tudi:

-        stroški, ki nastanejo zaradi zamud pri izvajanju pogodbe,

-        stroški začetka in izvedbe novega postopka oddaje javnega naročila,

-        stroški, ki nastanejo z zamenjavo izvajalca javnega naročila ali zaradi te izmenjave, in

-        stroški pravnih obveznosti, ki nastanejo kot posledica odločitve o izpodbojnosti pogodbe.

(3) Kot prevladujoč razlog, ki je povezan z obrambnim ali varnostnim interesom in zahteva, da se pogodba ohrani v veljavi, se šteje interes, da se izvedba širšega obrambnega ali varnostnega programa, ki je bistven za varnostne interese Republike Slovenije, zaradi posledic izpodbojnosti pogodbe resno ne ogrozi.

(4) V primeru kršitve iz 7. točke prvega odstavka prejšnjega člena lahko sodišče odloči, da se pogodba ohrani v veljavi, če je naročnik:

1.      izvajal:

-  konkurenčni dialog ali konkurenčni postopek s pogajanji zaradi predhodno neuspešnega postopka oddaje javnega naročila in skladno z zakonom, ki ureja javno naročanje, ni objavil obvestila o naročilu ali

-  postopek s pogajanji brez predhodne objave, pod pogoji, ki jih opredeljuje zakon, ki ureja javno naročanje,

2.      na portalu javnih naročil objavil prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost in

3.      upošteval obdobje mirovanja.

(5) Sodišče posreduje odločitve, s katerimi je iz razlogov prevladujočega javnega, obrambnega ali varnostnega interesa pogodbo kljub kršitvam ohranilo v veljavi, tudi ministrstvu, pristojnemu za javna naročila, in pri tem navede razloge prevladujočega javnega, obrambnega ali varnostnega interesa. Ministrstvo, pristojno za javna naročila, o teh odločitvah enkrat letno obvesti Evropsko komisijo (v nadaljnjem besedilu: Komisija).

46. člen

(posledice izpodbojnosti pogodbe po tem zakonu)

(1) Sodišče lahko v primeru iz 44. člena tega zakona pogodbo ali posamezno naročilo razveljavi z dnem uveljavitve ali kadar koli po uveljavitvi. Sodišče pri tem ni vezano na tožbeni zahtevek in pri presoji upošteva vse okoliščine, kot na primer naravo in obseg javnega naročila, obseg že izpolnjenih obveznosti iz pogodbe, težo in pomen ugotovljenih kršitev ter druge okoliščine.

(2) Kadar sodišče deloma ali v celoti razveljavi pogodbo ali posamezno naročilo oziroma odloči, da pogodba ali posamezno naročilo v skladu s prejšnjim členom tega zakona ostane v veljavi, pošlje Državni revizijski komisiji predlog za uvedbo postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 78. člena tega zakona.

47. člen

(prednostno odločanje)

Zadeve v postopku sodnega varstva po tem zakonu so nujne in sodišče o njih odloča prednostno.

48. člen

(stališče Državne revizijske komisije do predmeta sodnega postopka)

Državna revizijska komisija mora sodišču na njegovo zahtevo in v roku, ki ga določi, podati stališče do predmetnega spora.

49. člen

(povrnitev škode)

(1) Odškodninska odgovornost za škodo, nastalo zaradi posledic izpodbojnosti pogodbe ali kršitve pravil javnega naročanja, se presoja po pravilih obligacijskega prava o odgovornosti brez krivde.

(2) Kdor meni, da je bil zaradi nezakonitega ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila oškodovan, lahko zoper naročnika vloži tožbo za povrnitev škode. Kadar naročnik ni izvedel postopka oddaje javnega naročila, čeprav bi ga glede na zakon, ki ureja javno naročanje, moral, se povrnitev škode lahko uveljavlja s tožbo za ugotovitev izpodbojnosti iz 42. člena tega zakona.

Šesto poglavje
POSTOPEK S PRITOŽBO

50. člen

(dopustnost pritožbe v predrevizijskem postopku)

To poglavje ureja pritožbe zoper odločitev naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo in o stroških v predrevizijskem postopku. Odločitev Državne revizijske komisije o pritožbi je pravnomočna.

51. člen

(vložitev pritožbe)

(1) Če je v tem zakonu predvidena možnost pritožbe zoper odločitev naročnika v predrevizijskem postopku, se pritožba vloži najpozneje v treh delovnih dneh od prejema naročnikove odločitve.

(2) Pritožba se vloži pisno prek portala eRevizija.

52. člen

(sestavine pritožbe)

Pritožba mora vsebovati:

-        ime in naslov vlagatelja pritožbe (v nadaljnjem besedilu: pritožnik),

-        ime naročnika,

-        oznako javnega naročila ali odločitve o oddaji javnega naročila ali o priznanju sposobnosti ali odločitve o priznanju stroškov,

-        predmet javnega naročila,

-        oznako odločitve, ki se izpodbija s pritožbo,

-        očitane kršitve,

-        dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo,

-        pooblastilo za zastopanje v pritožbenem postopku, če vlagatelj pritožbe nastopa s pooblaščencem.

53. člen

(odstop dokumentacije)

(1) Naročnik mora v treh delovnih dneh od prejema pritožbe pritožbo in vso dokumentacijo o postopku javnega naročanja skupaj z dokumentacijo iz predrevizijskega postopka odstopiti Državni revizijski komisiji. Dokumentacija mora biti odstopljena v celoti in opremljena s popisom dokumentov.

(2) Če dokumentacija iz prejšnjega odstavka ni odstopljena celoti in ni opremljena s popisom dokumentov, lahko Državna revizijska komisija v treh delovnih dneh od prejema pritožbe in dokumentacije od naročnika zahteva njeno dopolnitev.

(3) Če se v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, za del dokumentacije v kateri koli fazi postopka javnega naročanja niso uporabljala elektronska sredstva in tega dela dokumentacije ni mogoče pretvoriti v elektronsko obliko, mora naročnik ne glede na prvi odstavek 13.a člena tega zakona izvirnik tega dela dokumentacije Državni revizijski komisiji poslati po pošti priporočeno s povratnico. Če se v skladu s sedmim odstavkom 13.a člena tega zakona za izmenjavo informacij in dokumentov v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku ne uporablja portal eRevizija, pošlje naročnik Državni revizijski komisiji na takšen način celotno dokumentacijo iz prvega ali drugega odstavka tega člena. Državna revizijska komisija mu mora dokumentacijo vrniti po pošti priporočeno s povratnico v treh delovnih dneh od sprejema odločitve o pritožbi.

54. člen

(predhodni preizkus pritožbe)

(1) Državna revizijska komisija po prejemu pritožbe preveri, ali:

-        je bila vložena pravočasno;

-        vsebuje vse obvezne sestavine iz 52. člena tega zakona;

-        jo je vložil vlagatelj, izbrani ponudnik ali naročnik.

(2) Če Državna revizijska komisija ugotovi, da pritožba ni bila vložena pravočasno ali je ni vložil vlagatelj, izbrani ponudnik ali naročnik, jo s sklepom zavrže.

(3) Če Državna revizijska komisija ugotovi, da pritožba ne vsebuje vseh sestavin iz 52. člena tega zakona, nemudoma, najpozneje pa v treh delovnih dneh od prejema pritožbe pritožnika pozove, da jo v treh delovnih dneh od prejema poziva dopolni. V pozivu mora Državna revizijska komisija jasno navesti, v katerem delu naj se pritožba dopolni, in pritožnika opozoriti na pravne posledice nepravočasne ali neustrezne dopolnitve. Če pritožnik v roku pritožbe ne dopolni ali je ne dopolni ustrezno, Državna revizijska komisija pritožbo v treh delovnih dneh od poteka roka za dopolnitev s sklepom zavrže. Če pritožnik pritožbo pravočasno in ustrezno dopolni, jo Državna revizijska komisija sprejme v obravnavo.

55. člen

(odločitve Državne revizijske komisije o pritožbi)

(1) Državna revizijska komisija s sklepom pritožbo kot neutemeljeno zavrne ali ji ugodi.

(2) Kadar Državna revizijska komisija pritožbi, vloženi na podlagi petega odstavka 26. člena tega zakona, ugodi, lahko odloči, da mora naročnik odločiti o zahtevku za revizijo v skladu s prvim odstavkom 28. člena tega zakona, ali zahtevek za revizije sprejme v obravnavo.

(3) Državna revizijska komisija mora o pritožbi odločiti v osmih delovnih dneh od prejema celotne dokumentacije iz prvega odstavka 53. člena tega zakona.

(4) Kadar se zoper naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo začne revizijski postopek, lahko Državna revizijska komisija odloči, da bo o pritožbi zoper naročnikovo odločitev o stroških, nastalih v predrevizijskem postopku, odločila v revizijskem postopku.

Sedmo poglavje
POPRAVNI MEHANIZEM KOMISIJE

56. člen

(postopek popravnega mehanizma)

Postopek popravnega mehanizma je poseben postopek, ki ga določajo Direktiva 89/665/EGS, Direktiva 92/13/EGS in Direktiva 2009/81/ES ter ga uvede Komisija, kadar meni, da je bila med postopkom oddaje javnega naročila povzročena hujša kršitev prava Evropske unije na področju javnega naročanja.

57. člen

(ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z domnevno kršitvijo)

(1) Na podlagi obvestila o uvedbi postopka popravnega mehanizma ministrstvo, pristojno za javna naročila, izvede potrebne aktivnosti za ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z domnevno kršitvijo. Naročniki in organi Republike Slovenije morajo ministrstvo, pristojno za javna naročila, najpozneje v petih delovnih dneh od njegovega poziva seznaniti z aktivnostmi in morebitnimi odločitvami o domnevni kršitvi.

(2) Ministrstvo, pristojno za javna naročila, lahko od naročnika zahteva, da mu najpozneje v petih delovnih dneh:

-        odstopi dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročanja, v katerem naj bi bila storjena kršitev, in

-        predloži mnenje o domnevnih kršitvah prava Evropske unije.

58. člen

(preprečitev škode zaradi domnevne kršitve)

(1) Kadar Komisija uvede postopek popravnega mehanizma in v predmetnem postopku oddaje javnega naročila še ni bil vložen zahtevek za revizijo iz prvega odstavka 24. člena tega zakona ali tožba za ugotovitev izpodbojnosti pogodbe ali posameznega naročila iz 42. člena tega zakona ali domnevna kršitev še ni bila odpravljena, mora ministrstvo, pristojno za javna naročila, nemudoma vložiti zahtevek za revizijo in v skladu s prvim odstavkom 19. člena tega zakona predlagati naročniku, da zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila.

(2) Ministrstvo, pristojno za javna naročila, lahko naročniku predlaga, da zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila tudi v drugih primerih, ko Komisija uvede postopek popravnega mehanizma.

59. člen

(seznanitev Komisije z odpravo kršitve)

(1) Ministrstvo, pristojno za javna naročila, mora v 15 delovnih dneh od prejema obvestila o uvedbi postopka popravnega mehanizma Komisijo obvestiti:

-        da je bila očitana kršitev odpravljena ali

-        o razlogih, zaradi katerih očitana kršitev ni bila odpravljena, ali

-        da so nadaljnje aktivnosti v predmetnem postopku oddaje javnega naročila zadržane.

(2) Za utemeljene razloge, zaradi katerih očitana kršitev ni bila odpravljena, se šteje dejstvo, da je domnevna kršitev že predmet predrevizijskega, revizijskega, pritožbenega ali sodnega postopka.

(3) V primeru iz druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena mora ministrstvo, pristojno za javna naročila, Komisijo obvestiti o odločitvi iz predrevizijskega, revizijskega, pritožbenega ali sodnega postopka in o odločitvi o zadržanju nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila v 15 delovnih dneh od pravnomočnosti te odločitve ali seznanitve s to odločitvijo.

Osmo poglavje
DRŽAVNA REVIZIJSKA KOMISIJA

60. člen

(Državna revizijska komisija)

(1) Državna revizijska komisija je poseben, neodvisen in samostojen državni organ, ki odloča o zakonitosti oddaje javnih naročil v vseh stopnjah postopka javnega naročanja.

(2) Državna revizijska komisija ima pečat okrogle oblike z vsebino: »Republika Slovenija – Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil«, na sredini je grb Republike Slovenije.

(3) Sredstva za delo Državne revizijske komisije se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije na predlog Državne revizijske komisije. O porabi sredstev odloča Državna revizijska komisija.

61. člen

(imenovanje in razrešitev predsednika in članov)

(1) Državna revizijska komisija ima predsednika ali predsednico (v nadaljnjem besedilu: predsednik) in šest članov ali članic (v nadaljnjem besedilu: član). Mandat predsednika in članov je osem let in so lahko ponovno imenovani. V primeru predčasne razrešitve se novi predsednik ali član imenuje za osemletni mandat.

(2) Predsednik in člani imajo status državnega funkcionarja.

61.a člen

(splošni pogoji za imenovanje)

(1) Za predsednika in člana se imenuje, kdor izpolnjuje naslednje splošne pogoje:

-        ima državljanstvo Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik;

-        ima poslovno sposobnost in splošno zdravstveno zmožnost;

-        je dopolnil starost 35 let;

-        ni bil pravnomočno obtožen ali obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je podan razlog za razrešitev v skladu z 61.h členom tega zakona;

-        mu ni bila pravnomočno izrečena sankcija za prekršek iz tega zakona, zakona, ki ureja javno naročanje, ali zakona, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe, in

-        v zadnjih treh letih pred objavo razpisa ni bil član organa politične stranke.

(2) Štirje člani komisije morajo imeti izobrazbo pravne smeri, pridobljeno po programu druge stopnje, ali izobrazbo, ki ustreza pravni izobrazbi, pridobljeni po študijskem programu druge stopnje, ostali člani pa izobrazbo druge smeri, pridobljeno po programu druge stopnje, ali izobrazbo, ki ustreza izobrazbi, pridobljeni po študijskem programu druge stopnje.

(3) Predsednik mora imeti izobrazbo pravne smeri, pridobljeno po programu druge stopnje, ali izobrazbo, ki ustreza pravni izobrazbi, pridobljeni po študijskem programu druge stopnje, ter opravljen pravniški državni izpit.

61.b člen

(posebni pogoji za imenovanje)

(1) Za predsednika in člana se imenuje, kdor izpolnjuje naslednja posebna pogoja:

-        je osebnostno primeren za opravljanje funkcije in

-        ima vsaj devet let delovnih izkušenj na področju javnega naročanja.

(2) Za opravljanje funkcije predsednika in člana ni osebnostno primerna oseba, za katero se na podlagi njenega dosedanjega dela, ravnanja oziroma vedenja lahko utemeljeno pričakuje, da funkcije ne bo opravljala strokovno, pošteno oziroma vestno ali da ne bo varovala ugleda ali verodostojnosti Državne revizijske komisije, nepristranskosti in neodvisnosti odločanja.

61.c člen

(objava)

(1) Prosto mesto predsednika in člana objavi po uradni dolžnosti komisija Državnega zbora Republike Slovenije, pristojna za mandate in volitve najpozneje šest mesecev pred iztekom mandata iz prvega odstavka 61. člena tega zakona ali najpozneje v 15 dneh po prenehanju funkcije iz prve, druge ali tretje alineje prvega odstavka 61.g člena tega zakona ali najpozneje v 15 dneh po razrešitvi iz 61.h člena tega zakona.

(2) Razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razpisni rok za prijave ne sme biti krajši od 15 dni.

61.č člen

(prijava na razpis)

Kandidati morajo prijavi priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 61.a in 61.b člena tega zakona in življenjepis z opisom svoje strokovne dejavnosti in izkušenj s področja javnega naročanja.

61.d člen

(komisija za presojo ustreznosti kandidatov)

(1) Komisija za presojo ustreznosti kandidatov (v nadaljnjem besedilu: komisija) sodeluje v postopkih imenovanja in razrešitve predsednika in članov.

(2) Komisijo sestavljajo predsednik in dva člana. Predsednika in člana komisije z njegovim soglasjem predlaga Sodni svet izmed svojih članov.

(3) Komisijo za dobo petih let imenuje Državni zbor Republike Slovenije. Mandat predsednika in člana komisije ne preneha, če mu preneha mandat člana Sodnega sveta zaradi izteka mandatne dobe, za katero je bil izvoljen.

(4) Komisija sprejema odločitve z večino glasov.

(5) Predsednik in člani komisije imajo pravico do povrnitve potnih stroškov in do sejnine v višini, ki jo za stalni del sejnine za člane agencij, ustanovljenih za opravljanje regulatornih nalog, določa uredba o sejninah in povračilih stroškov v javnih skladih, agencijah, zavodih in gospodarskih zavodih. Sejnine in povračila stroškov izplača v svoje breme Državni zbor Republike Slovenije.

(6) Administrativno-tehnična opravila za komisijo opravljajo službe Državnega zbora Republike Slovenije.

61.e člen

(postopek imenovanja)

(1) Komisija Državnega zbora Republike Slovenije, pristojna za mandate in volitve najpozneje v 30 dneh po izteku roka za prejem prijav pošlje komisiji iz 61.d člena tega zakona vse prijave, ki so prispele pravočasno in jih ni zavrgla zaradi neizpolnjevanja splošnih pogojev iz 61.a člena tega zakona. Prepozne prijave zavrže.

(2) Po prejemu prijav komisija iz 61.d člena tega zakona te pregleda in s kandidati opravi razgovor ter poda obrazloženo mnenje o izpolnjevanju posebnih pogojev iz 61.b člena tega zakona in ustreznosti kandidata.

(3) Mnenje iz prejšnjega odstavka vroči komisiji Državnega zbora Republike Slovenije, pristojni za mandate in volitve najpozneje v 30 dneh od prejema prijav. Kandidata, ki bo podlagan v imenovanje za posamezno razpisano prosto mesto, izbere komisija Državnega zbora Republike Slovenije, pristojna za mandate in volitve izmed kandidatov, ki izpolnjujejo vse pogoje.

(4) Predsednika in člane imenuje Državni zbor Republike Slovenije, na predlog komisije, pristojne za mandate in volitve.

(5) Zoper sklep o zavrnitvi ali zavrženju prijave iz prvega odstavka tega člena je dovoljeno sprožiti upravni spor v osmih dneh od dneva vročitve sklepa.

(6) Sodišče v upravnem sporu iz prejšnjega odstavka odloča prednostno.

61.f člen

(nastop funkcije predsednika in članov)

(1) Novoimenovani predsednik in član Državne revizijske komisije nastopi funkcijo najpozneje tri mesece po imenovanju.

(2) Če dosedanjemu predsedniku ali članu Državne revizijske komisije mandatna doba še ni potekla, novoimenovani predsednik ali član Državne revizijske komisije ne glede na prejšnji odstavek nastopi funkcijo dan po izteku mandatne dobe dosedanjemu predsedniku ali članu Državne revizijske komisije.

(3) Če je dosedanjemu predsedniku ali članu Državne revizijske komisije mandatna doba že potekla, novi predsednik ali član Državne revizijske komisije pa še ni imenovan, dosedanji predsednik ali član Državne revizijske komisije opravlja funkcijo do imenovanja novega predsednika ali člana Državne revizijske komisije.

61.g člen

(prenehanje funkcije)

(1) Predsedniku in članu funkcija preneha:

-        če se odpove funkciji,

-        če izgubi državljanstvo Republike Slovenije,

-        v primeru smrti, če izgubi poslovno sposobnost ali zdravstveno zmožnost za opravljanje funkcije, ali

-        po poteku obdobja, za katero je bil imenovan.

(2) Funkcija iz razloga po prvi alineji prejšnjega odstavka preneha 60. dan po prispetju odpovedi v Državni zbor Republike Slovenije.

(3) Šteje se, da je razlog iz druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena, razen v primeru smrti, nastopil z dnem pravnomočnosti odločbe pristojnega organa, razlog iz četrte alineje prvega odstavka tega člena pa z dnem, ko poteče obdobje, za katero je bil imenovan.

(4) O prenehanju funkcije iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena Državni zbor Republike Slovenije izda sklep.

(5) Zoper sklep o prenehanju funkcije je dovoljeno sprožiti upravni spor v osmih dneh od dneva vročitve sklepa.

(6) Sodišče v upravnem sporu iz prejšnjega odstavka odloča prednostno.

61.h člen

(razrešitev)

(1) Predsednika in člana se razreši:

-        če je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, storjeno z zlorabo funkcije,

-        če je pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje na kazen zapora daljšo od šestih mesecev ali

-        če ne izpolnjuje pogojev, ki so določeni za imenovanje na funkcijo, razen v primerih iz druge in tretje alineje prvega odstavka prejšnjega člena.

(2) Predsednika in člana se lahko razreši tudi, če je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje na kazen zapora do šestih mesecev ali na neprostostno kazen, če gre za kaznivo dejanje, zaradi katerega je osebnostno neprimeren za opravljanje funkcije.

61.i člen

(postopek razrešitve)

(1) Predsednika in člana razreši Državni zbor Republike Slovenije.

(2) Pred sprejetjem odločitve na podlagi drugega odstavka prejšnjega člena komisija Državnega zbora Republike Slovenije, pristojna za mandate in volitve predlog razrešitve pošlje komisiji iz 61.d člena tega zakona. Komisija iz 61.d člena tega zakona opravi razgovor s predsednikom ali članom, ki se mu omogoči, da poda svoje stališče. Zapis razgovora in mnenje komisija iz 61.d člena tega zakona nemudoma pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije. V postopku se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

(3) Zoper sklep o razrešitvi je dovoljeno sprožiti upravni spor v osmih dneh od dneva vročitve sklepa.

(4) Sodišče v upravnem sporu iz prejšnjega odstavka odloča prednostno.

61.j člen

(prepoved kandidiranja)

Oseba, ki je bila razrešena po določbah 61.h člena tega zakona, ne more ponovno kandidirati za imenovanje na funkcijo po tem zakonu.

62. člen

(predsednik Državne revizijske komisije)

(1) Predsednik zastopa, vodi in organizira delo Državne revizijske komisije.

(2) Predsednik lahko pooblasti posamezne člane, da organizirajo in vodijo delo Državne revizijske komisije na posameznih področjih.

63. člen

(prenehal veljati)

64. člen

(poslovnik o delu Državne revizijske komisije)

(1) Državna revizijska komisija ima poslovnik, s katerim podrobneje uredi organizacijo in način svojega dela.

(2) Poslovnik sprejme predsednik Državne revizijske komisije v soglasju z Državnim zborom Republike Slovenije.

65. člen

(način odločanja Državne revizijske komisije)

(1) V revizijskem in pritožbenem postopku odloča tričlanski senat Državne revizijske komisije.

(2) Način dela in imenovanje senatov podrobneje ureja poslovnik Državne revizijske komisije. Predsednik Državne revizijske komisije dodeljuje posamezne zadeve v odločanje v skladu s poslovnikom.

65.a člen

(občna seja Državne revizijske komisije)

(1) Občna seja Državne revizijske komisije se skliče za obravnavo vprašanj, ki so pomembna za enotno uporabo zakonov in prakso Državne revizijske komisije.

(2) Predsednik Državne revizijske komisije skliče občno sejo najpozneje deseti delovni dan od prejema obrazložene pisne zahteve najmanj dveh članov Državne revizijske komisije. Kadar predsednik Državne revizijske komisije oceni, da ne gre za vprašanje, ki je pomembno za enotno uporabo zakonov in prakso Državne revizijske komisije, seje ne skliče, temveč svoje stališče v treh delovnih dneh od prejema zahteve pisno obrazloži vsem članom Državne revizijske komisije. Na podlagi tako podane obrazložitve predsednika Državne revizijske komisije lahko v treh delovnih dneh od prejema stališča večina članov Državne revizijske komisije ponovno zahteva sklic občne seje. V tem primeru mora predsednik Državne revizijske komisije občno sejo sklicati najpozneje deseti delovni dan od prejema zahteve večine članov Državne revizijske komisije.

(3) Predsednik Državne revizijske komisije skliče občno sejo s pisnim obvestilom, ki ga članom Državne revizijske komisije pošlje najmanj tri delovne dni pred občno sejo. Sklicu morajo biti priložena vsa gradiva, ki so predmet obravnave.

(4) Občne seje Državne revizijske komisije se udeležijo predsednik in člani Državne revizijske komisije, vodi pa jo predsednik. Na seji predsednik in člani sprejmejo načelno pravno mnenje o vprašanju, ki je pomembno za enotno uporabo zakonov in prakso Državne revizijske komisije. Predsednik in člani Državne revizijske komisije imajo vsak po en glas. Njihovi glasovi so enakovredni, glasovanje pa je javno. Predlog je sprejet, če prejme večino glasov. Mnenje se objavi na spletni strani Državne revizijske komisije in ga je treba upoštevati pri delu Državne revizijske komisije. Spremeni se lahko na novi občni seji.

66. člen

(izločitev)

(1) Predsednik, član ali uslužbenec Državne revizijske komisije ne more odločati ali sodelovati pri odločanju o zadevi, če je z vlagateljem ali ponudnikom, zakonitim zastopnikom ali pooblaščencem vlagatelja ali ponudnika ali z zakonitimi zastopniki, člani organov upravljanja ali nadzora vlagatelja ali ponudnika ali odgovornimi osebami naročnika v poslovnem ali sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, zakonski zvezi, čeprav je ta že prenehala, ali v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti ali svaštvu do vštetega tretjega kolena ali če so izpolnjeni drugi izločitveni razlogi, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek.

(2) Predsednik, član ali uslužbenec Državne revizijske komisije ne more odločati ali sodelovati pri odločanju o zadevi, če je neposredno ali prek drugih pravnih oseb v več kot pet odstotkih udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu vlagatelja, ponudnika ali naročnika.

(3) Predsednik, član ali uslužbenec Državne revizijske komisije ne more odločati ali sodelovati pri odločanju o zadevi, če je bil zaposlen pri ponudniku ali naročniku, pa od prenehanja zaposlitve še nista pretekli dve leti.

(4) Izločitev predsednika, člana ali uslužbenca Državne revizijske komisije lahko predlaga tudi naročnik, vlagatelj, izbrani ponudnik ali zagovornik javnega interesa.

(5) O izločitvi člana ali uslužbenca Državne revizijske komisije odloča predsednik Državne revizijske komisije. O izločitvi predsednika Državne revizijske komisije se odloči na občni seji Državne revizijske komisije, ki jo skliče in vodi član, ki nadomešča predsednika.

67. člen

(varovanje skrivnosti)

Državna revizijska komisija mora pri svojem delu varovati osebne in tajne podatke ter podatke, označene kot poslovna skrivnost, in s temi podatki ravnati skladno s predpisi, ki urejajo njihovo varovanje.

68. člen

(poročanje Državnemu zboru Republike Slovenije)

Državna revizijska komisija enkrat letno o svojem delu poroča Državnemu zboru Republike Slovenije.

69. člen

(letno poročilo)

(1) Letno poročilo iz prejšnjega člena mora ločeno glede na posamezen zakon, ki ureja javno naročanje, vrste postopkov in predmet javnega naročila vsebovati naslednje podatke:

1.      skupno število prejetih zahtevkov za revizijo;

2.      ločeno za revizijski postopek pred odločitvijo o oddaji javnega naročila in po njej:

-  število prejetih zahtevkov za revizijo javnih naročil in vrednost teh javnih naročil,

-  število zavrženih zahtevkov za revizijo javnih naročil in vrednost teh javnih naročil ter podatek, ali gre za javna naročila, ki se sofinancirajo iz sredstev evropske kohezijske politike in iz katerega sklada,

-  število zavrnjenih zahtevkov za revizijo in vrednost predmetnih javnih naročil ter podatek, ali gre za javna naročila, ki se sofinancirajo iz sredstev evropske kohezijske politike in iz katerega sklada,

-  število zahtevkov, ki jim je Državna revizijska komisija delno ugodila, in vrednost predmetnih javnih naročil ter podatek, ali gre za javna naročila, ki se sofinancirajo iz sredstev evropske kohezijske politike in iz katerega sklada,

-  število zahtevkov, ki jim je Državna revizijska komisija ugodila, in vrednost predmetnih javnih naročil ter podatek, ali gre za javna naročila, ki se sofinancirajo iz sredstev evropske kohezijske politike;

3.      ločeno za revizijski postopek pred odločitvijo o oddaji javnega naročila in po njej:

-  število in vrednost razveljavljenih postopkov oddaje javnih naročil,

-  podatek, ali gre za javna naročila, ki se sofinancirajo iz sredstev evropske kohezijske politike in iz katerega sklada, ter

-  navedbo razlogov za razveljavitev iz drugega odstavka 39. člena tega zakona.

(2) Državna revizijska komisija v letnem poročilu navede tudi podatke:

1.      iz četrte in pete alineje 2. in 3. točke prejšnjega odstavka, ločeno glede na:

-  posamezen zakon, ki ureja javno naročanje,

-  vrsto postopka,

-  predmet javnega naročila,

-  revizijski postopek pred odločitvijo o oddaji javnega naročila in po njej ter

-  posameznega naročnika;

2.      o številu zavrženih, zavrnjenih in ugodenih zahtevkov za revizijo, ločeno glede na:

-  posamezen zakon, ki ureja javno naročanje,

-  vrsto postopka,

-  revizijski postopek pred odločitvijo o oddaji javnega naročila in po njej ter

-  posameznega naročnika.

(3) Letno poročilo mora vsebovati tudi:

1.      podatke o obravnavanih in izrečenih prekrških po tem zakonu in zakonu, ki ureja javno naročanje, ločeno za posamezen prekršek naročnika, ponudnika ali podizvajalca ter njegove odgovorne osebe, višino izrečene globe ter druge pomembne okoliščine;

2.      informacije o sodelovanju Državne revizijske komisije z zagovorniki javnega interesa.

(4) Letno poročilo lahko vsebuje tudi druge podatke in ugotovitve, za katere Državna revizijska komisija meni, da so pomembni za zakonodajno ureditev področja javnega naročanja.

(5) Podatke iz tega člena mora Državna revizijska komisija najpozneje do konca marca za preteklo leto sporočiti Vladi Republike Slovenije.

Deveto poglavje
STROŠKI PREDREVIZIJSKEGA, REVIZIJSKEGA IN SODNEGA POSTOPKA

70. člen

(povračilo stroškov predrevizijskega in revizijskega postopka)

(1) Stroški predrevizijskega in revizijskega postopka so:

-        taksa za predrevizijski in revizijski postopek (v nadaljnjem besedilu: taksa),

-        drugi izdatki, vključno s stroški dela, ki nastanejo med predrevizijskim, revizijskim in pritožbenim postopkom ali zaradi teh postopkov.

(2) Vlagatelj, naročnik in izbrani ponudnik predhodno krijejo svoje stroške, ki so posledica vloženega zahtevka za revizijo, razen če Državna revizijska komisija v skladu z drugim odstavkom 36. člena naročniku ali vlagatelju naloži, da založi predujem za pridobitev strokovnega mnenja ali vključitev strokovnjakov ali izvedencev. V predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku se vlagatelju, izbranemu ponudniku in naročniku priznajo stroški odvetniških storitev v skladu z zakonom, ki ureja odvetništvo.

(3) Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso. Naročnik mora ne glede na to, ali je zahtevku za revizijo ugodil ali ga zavrnil, vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, če je v predrevizijskem postopku na podlagi drugega odstavka 28. člena tega zakona izvedel dejanja, ki so bila potrebna za ugotovitev določenega dejstva, in jih ni izvedel v postopku oddaje javnega naročila, čeprav bi jih lahko. Če je pritožba utemeljena, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v pritožbenem postopku.

(4) Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, razen v primeru iz prejšnjega odstavka, ali vlagatelj zahtevek za revizijo umakne, mora vlagatelj naročniku in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku. Če pritožba ni utemeljena, mora vlagatelj naročniku povrniti potrebne stroške, nastale v pritožbenem postopku.

(5) Vlagatelj lahko povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, zahteva v petih delovnih dneh od vložitve zahtevka za revizijo, povrnitev potrebnih stroškov, nastalih v revizijskem postopku, do odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo, povrnitev stroškov, nastalih v pritožbenem postopku, pa do odločitve Državne revizijske komisije o pritožbi. Vlagatelj mora v svoji zahtevi za povračilo stroškov opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo.

(6) Izbrani ponudnik lahko povrnitev potrebnih stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, zahteva v izjasnitvi iz drugega odstavka 27. člena tega zakona, povrnitev stroškov, nastalih v revizijskem postopku, do odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo, povrnitev stroškov, nastalih v pritožbenem postopku, pa do odločitve Državne revizijske komisije o pritožbi. Izbrani ponudnik mora v svoji zahtevi za povračilo stroškov opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo.

(7) Naročnik lahko povrnitev stroškov, nastalih v revizijskem postopku, zahteva do odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo, povrnitev stroškov, nastalih v pritožbenem postopku, pa do odločitve Državne revizijske komisije o pritožbi. V svoji zahtevi za povračilo stroškov mora opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo.

(8) Naročnik mora o svojih in drugih potrebnih stroških, za katere zahteva povrnitev vlagatelj ali izbrani ponudnik, če so stroški nastali v predrevizijskem postopku, odločiti v svoji odločitvi iz tretjega ali četrtega odstavka 26. člena tega zakona ali prvega odstavka 28. člena tega zakona. Državna revizijska komisija mora o potrebnih stroških, nastalih v revizijskem postopku, odločiti v svoji odločitvi iz tretjega ali četrtega odstavka 31. člena tega zakona ali prvega odstavka 39. člena tega zakona, o potrebnih stroških, nastalih v pritožbenem postopku, pa v svoji odločitvi iz prvega odstavka 55. člena tega zakona.

(9) Če Državna revizijska komisija ugotovi, da je naročnik sicer kršil vlagateljevo pravico do vpogleda v dokumentacijo, da pa je zahtevek za revizijo po opravljenem vpogledu kljub dopolnitvi neutemeljen, lahko glede na okoliščine posameznega primera odloči, da morata naročnik ali izbrani ponudnik ali oba vlagatelju povrniti del ali celotne potrebne stroške predrevizijskega ali revizijskega postopka.

(10) Zoper naročnikovo odločitev o stroških je dopustna pritožba v skladu s šestim poglavjem tega zakona. Odločitev naročnika o stroških predrevizijskega postopka postane pravnomočna z dnem, ko poteče rok za vložitev pritožbe, če ta ni vložena, ali z dnem, ko Državna revizijska komisije pritožbo zavrže ali zavrne. Pravnomočna odločitev naročnika o potrebnih stroških, nastalih v predrevizijskem postopku, in odločitev Državne revizijske komisije o potrebnih stroških, nastalih v predrevizijskem, revizijskem ali pritožbenem postopku, je izvršilni naslov.

71. člen

(taksa)

(1) Kadar se zahtevek za revizijo nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, znaša taksa:

-        2.000 eurov, če se javno naročilo oddaja po postopku naročila male vrednosti ali postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi;

-        4.000 eurov, če se javno naročilo oddaja po odprtem postopku, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, omejenem postopku, konkurenčnem postopku s pogajanji, postopku s pogajanji po predhodni objavi, postopku s pogajanji brez predhodne objave, partnerstvu za inovacije ali konkurenčnem dialogu.

(2) Kadar se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev, s katero naročnik odda javno naročilo, znaša taksa dva odstotka od cene najugodnejše dopustne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za sklop ali javno naročilo, v primeru javnega naročanja na področju obrambe in varnosti pa dva odstotka od cene najugodnejše popolne ponudbe (z davkom na dodano vrednost), vendar ne manj kot 500 eurov in ne več kot 25.000 eurov. Ne glede na navedeno znaša taksa za to odločitev 2.000 eurov, če se odločitev nanaša na izbiro strank za sklenitev okvirnega sporazuma, sprejeto v postopku naročila male vrednosti ali postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, in 6.000 eurov, če se odločitev nanaša na izbiro strank za sklenitev okvirnega sporazuma, sprejeto v katerem koli drugem postopku javnega naročanja. Kadar se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o ustavitvi postopka javnega naročanja, priznanju sposobnosti ali zavrnitvi ali izločitvi vseh ponudb, znaša taksa 1.000 eurov.

(3) Kadar takse ni mogoče odmeriti v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, znaša taksa 1.000 eurov.

(4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena znaša taksa 1.000 eurov, če se zahtevek za revizijo nanaša na socialne in druge posebne storitve ali storitve na področju obrambe in varnosti B, oddajo posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu ali na javni natečaj.

(5) V posameznem primeru določi višino takse naročnik, upoštevaje pri tem prvi, drugi in tretji odstavek tega člena. Taksa se plača na ustrezen podračun, ki je v skladu s predpisom, ki ureja podračune ter način plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov, odprt pri Banki Slovenije za namen plačila taks za predrevizijski in revizijski postopek.

(6) Zahtevek za revizijo, ki ga vloži zagovornik javnega interesa, je oproščen plačila takse.

72. člen

(vračilo in izplačilo taks)

(1) Vlagatelj je upravičen do vračila takse, če:

-        ne vloži zahtevka za revizijo, čeprav je plačal takso za predrevizijski in revizijski postopek,

-        se zahtevek za revizijo nanaša na postopek, ki nima narave postopka oddaje javnega naročila.

(2) Če vlagatelj zahtevek za revizijo umakne po prejemu naročnikove odločitve, s katero je bil zavrnjen njegov zahtevek za revizijo, in preden sprejme Državna revizijska komisija odločitev iz prvega odstavka 39. člena tega zakona, je upravičen do povračila polovice plačane takse.

(3) Zahtevek za vračilo takse vlagatelj naslovi na Državno revizijsko komisijo. V primeru iz prve alineje prvega odstavka tega člena se zahtevek za vračilo takse vloži v desetih delovnih dneh od plačila takse, v primeru iz druge alineje prvega odstavka tega člena v 20 delovnih dneh od prejema odločitve naročnika ali Državne revizijske komisije o zavrženju zahtevka za revizijo, v primeru iz prejšnjega odstavka pa v treh delovnih dneh od prejema naročnikove odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo.

(4) Kadar Državna revizijska komisija ugotovi, da je vlagatelj ne glede na opredelitev višine takse v pravnem pouku naročnikove odločitve o oddaji naročila plačal napačno višino takse, mora:

-        vlagatelja pozvati k doplačilu ali

-        ministrstvu, pristojnemu za finance, naložiti vračilo preveč vplačane takse.

(5) Ministrstvo, pristojno za finance, v skladu z predpisi, ki urejajo javne finance, na podlagi predloga Državne revizijske komisije izvede vračilo takse.

73. člen

(evidenca taks)

Državna revizijska komisija vodi evidenco plačanih, preplačanih, premalo plačanih in vrnjenih taks. Vsebino in način vodenja evidence določi Državna revizijska komisija v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za finance.

74. člen

(stroški v sodnem postopku)

(1) Stroški sodnega postopka so izdatki, ki nastanejo med sodnim postopkom ali zaradi njega in obsegajo tudi nagrado za delo odvetnikov, ki jim zakon priznava pravico do nagrade.

(2) Višino, način in rok plačila takse za sodni postopek določa zakon, ki ureja sodne takse.

75. člen

(način odmere stroškov)

Če ta zakon ne določa drugače, se stroški pravnega varstva, ki poteka v predrevizijskem, revizijskem in sodnem postopku, odmerijo v skladu z zakonom, ki ureja pravdni postopek.

Deseto poglavje
PREKRŠKOVNI ORGAN IN KAZENSKE DOLOČBE

76. člen

(prekrškovni organ)

Organ, pristojen za ugotavljanje prekrškov iz tega zakona, je Državna revizijska komisija.

77. člen

(odločanje o prekršku)

(1) Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške, in na njegovi podlagi sprejetih predpisih.

(2) Naročnik in odgovorna oseba naročnika morata Državni revizijski komisiji najpozneje v treh delovnih dneh od prejema njenega pisnega poziva odstopiti vso dokumentacijo, na odstop katere ju je Državna revizijska komisija pozvala, kadar le‑ta v skladu s tem zakonom:

-        ugotavlja pogoje za začetek postopka o prekršku zoper naročnika in odgovorno osebo naročnika ali

-        zbira dodatna obvestila in dokaze o morebitnem prekršku naročnika in odgovorne osebe naročnika.

78. člen

(prekrški)

(1) Z globo od 5.000 do 25.000 eurov se kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ni srednja ali velika gospodarska družba, če kot naročnik:

1.      kljub vloženemu zahtevku za revizijo sklene pogodbo z izbranim ponudnikom, čeprav zakon tega ne dovoljuje (prvi odstavek 17. člena);

2.      ne odstopi ali pravočasno ne odstopi predloga za zadržanje postopka oddaje javnega naročila (drugi odstavek 19. člena);

3.      vlagatelju ne posreduje predloga, s katerim Državni revizijski komisiji predlaga, da vloženi zahtevek ne zadrži sklenitve pogodbe ali da se postopek oddaje javnega naročila ustavi ali da se v postopku oddaje javnega naročila zavrnejo vse ponudbe ali da se začne nov postopek javnega naročanja za isti predmet (drugi odstavek 20. člena);

4.      ne sprejme odločitve o zahtevku za revizijo v roku, kot ga določa ta zakon (tretji in četrti odstavek 26. člena ter prvi odstavek 28. člena);

5.      zahtevka za revizijo ne posreduje izbranemu ponudniku, kadar to nalaga zakon (prvi odstavek 27. člena);

6.      Državni revizijski komisiji ne posreduje ali v roku ne posreduje zahtevka za revizijo ali vse dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila ali o predrevizijskem postopku ali pritožbi (prvi, drugi in tretji odstavek 29. člena ter prvi odstavek 53. člena);

7.      Državni revizijski komisiji na njen poziv v roku ne predloži odzivnega poročila (četrti odstavek 41. člena);

8.      stori kršitev, zaradi katere je na podlagi 1., 4., 5. ali 9. točke prvega odstavka ali drugega odstavka 44. člena tega zakona pogodba ali posamezno naročilo neveljavno ali bi moralo biti neveljavno;

9.      ministrstvu, pristojnemu za javna naročila, v roku ne odstopi dokumentacije o postopku oddaje javnega naročanja ali ne predloži mnenja o domnevnih kršitvah prava Evropske unije (drugi odstavek 57. člena);

10.   ne upošteva ali izvrši odločitve Državne revizijske komisije ali če ravna v nasprotju z njeno odločitvijo (prvi odstavek 60. člena).

(2) Z globo od 10.000 do 50.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki dosegajo ali presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki je po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba.

(3) Z globo od 2.000 do 7.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(4) Z globo od 300 do 1.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe iz prvega odstavka tega člena, z globo od 700 do 2.000 eurov se za prekršek iz drugega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe iz drugega odstavka tega člena ali odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti ter z globo od 200 do 500 eurov odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

79. člen

(prekrški, katerih narava je posebno huda)

Če je narava prekrška iz 1., 8. in 10. točke prvega odstavka prejšnjega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine protipravno pridobljene premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa ali njegovega namena koristoljubnosti:

a)     se z globo od 30.000 do 100.000 eurov kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ni srednja ali velika gospodarska družba;

b)     se z globo od 60.000 do 200.000 eurov kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki dosegajo ali presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki je po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba;

c)     se z globo od 10.000 do 30.000 eurov kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost;

č)    z globo od 900 do 3.000 eurov kaznuje odgovorna oseba pravne osebe iz prvega odstavka prejšnjega člena, z globo od 2.700 do 6.000 eurov odgovorna oseba državnega organa, organa samoupravne lokalne skupnosti ali pravne osebe iz drugega odstavka prejšnjega člena ter z globo od 600 do 1.500 eurov odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika iz tretjega odstavka prejšnjega člena.

80. člen

(globe v hitrem postopku)

Za prekrške po tem zakonu se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.

Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja – ZPVPJN (Uradni list RS, št. 43/11) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»Enajsto poglavje
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

81. člen

(prenehanje veljavnosti predpisov)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 – popr., 110/02, 14/03 – uradno prečiščeno besedilo, 2/04 – ZPNNVSM, 42/04, 99/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/05, 95/05 – uradno prečiščeno besedilo, 78/06, 26/07 – uradno prečiščeno besedilo, 53/07 in 94/07 – uradno prečiščeno besedilo).

(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Poslovnik o delu Državne revizijske komisije (Uradni list RS, št. 44/05), uporablja pa se do začetka uporabe poslovnika iz 64. člena tega zakona.

82. člen

(dokončanje postopkov, začetih po dosedanjih predpisih)

(1) Postopek revizije, ki se je z vložitvijo zahtevka za revizijo začel pred uveljavitvijo tega zakona, se dokonča po Zakonu o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo).

(2) Sodni postopki, povezani s postopki javnega naročanja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po predpisih, ki so to področje urejali pred uveljavitvijo tega zakona.

83. člen

(pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov za imenovanega predsednika in člane Državne revizijske komisije)

Državna revizijska komisija mora za predsednika in člane Državne revizijske komisije, ki so bili imenovani pred uveljavitvijo tega zakona, v treh delovnih dneh od uveljavitve tega zakona začeti postopek za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov iz prvega odstavka 63. člena tega zakona.

84. člen

(mandat dosedanjega predsednika in dosedanjih članov Državne revizijske komisije)

Predsednik in člani Državne revizijske komisije, ki so bili imenovani pred uveljavitvijo tega zakona, opravljajo funkcijo do poteka mandata.

85. člen

(letno poročilo)

Državna revizijska komisija prvič pripravi letno poročilo v skladu z 69. členom tega zakona za leto 2011. Za leto 2010 pripravi Državna revizijska komisije letno poročilo v skladu s 33. členom Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo).

86. člen

(predpisi na podlagi tega zakona)

(1) Državna revizijska komisija v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona sprejme poslovnik iz 64. člena tega zakona.

(2) Državna revizijska komisija v devetih mesecih od uveljavitve tega zakona določi vsebino in način vodenja evidence taks iz 73. člena tega zakona.

87. člen

(uveljavitev zakona)

Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o dopolnitvi Zakona o tajnih podatkih – ZTP-D (Uradni list RS, št. 60/11) spreminja 83. člen zakona tako, da se glasi:

»83. člen

(prenehal veljati)«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»3. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja – ZPVPJN-A (Uradni list RS, št. 63/13) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

13. člen

Državna revizijska komisija v treh mesecih od uveljavitve tega zakona uskladi poslovnik o delu Državne revizijske komisije iz 64. člena zakona s 37.a členom zakona.

14. člen

(1) Predrevizijski postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, se dokonča po dosedanjih predpisih.

(2) Revizijski postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona ali po predrevizijskem postopku, ki se je izvedel po dosedanjih predpisih, se dokonča po dosedanjih predpisih.

(3) Postopek s pritožbo, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona ali po predrevizijskem postopku, ki se je izvedel po dosedanjih predpisih, se dokonča po dosedanjih predpisih.

15. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1I (Uradni list RS, št. 90/14) vsebuje naslednjo končno določbo:

»24. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja – ZPVPJN-B (Uradni list RS, št. 60/17) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

42. člen

(dokončanje postopkov, začetih po dosedanjih predpisih)

(1) Predrevizijski postopek, ki se je z vložitvijo zahtevka za revizijo začel pred uveljavitvijo tega zakona, in revizijski postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončata po dosedanjih predpisih. Revizijski postopek, ki se je začel na podlagi zahtevka za revizijo, vloženega pred uveljavitvijo tega zakona, se dokonča po dosedanjih predpisih.

(2) Pritožbeni postopek, ki se je z vložitvijo pritožbe začel pred uveljavitvijo tega zakona, se dokonča po dosedanjih predpisih. Pritožbeni postopek zoper odločitev naročnika o zahtevku za revizijo, vloženem pred uveljavitvijo tega zakona, se dokonča po dosedanjih predpisih.

(3) Sodni postopek, ki se je začel v skladu s petim poglavjem Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13 in 90/14 – ZDU-1) pred uveljavitvijo tega zakona, se dokonča po dosedanjih predpisih.

43. člen

(predpisi na podlagi tega zakona)

(1) Minister, pristojen za javna naročila, izda predpis iz devetega odstavka 13.a člena zakona do 30. junija 2019.

(2) Državna revizijska komisija v treh mesecih od uveljavitve zakona uskladi poslovnik o delu Državne revizijske komisije iz 64. člena zakona s 35. in 65. členom zakona.

44. člen

(portal eRevizija)

(1) Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d.o.o., vzpostavi portal eRevizija do 30. septembra 2019.

(2) Portal eRevizija se začne uporabljati devetdeseti dan po njegovi vzpostavitvi, razen če se je predrevizijski, revizijski ali pritožbeni postopek začel pred tem dnem.

(3) Od vzpostavitve portala eRevizija do začetka njegove uporabe se informacije in dokumenti v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku izmenjujejo prek portala eRevizija, če vlagatelj v predrevizijskem postopku zahtevek za revizijo vloži prek tega portala.

(4) Če zahtevek za revizijo v predrevizijskem postopku ni bil vložen prek portala eRevizija, se do začetka uporabe tega portala informacije in dokumenti, vključno s procesnim gradivom, v predrevizijskem, revizijskem ali pritožbenem postopku, vložijo pisno neposredno pri naslovniku ali po pošti priporočeno s povratnico. Lahko se vložijo tudi elektronsko, če ima naslovnik na voljo informacijski sistem za sprejem elektronskih vlog, v skladu z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis. V tem primeru mora biti informacija ali dokument podpisan z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom.

(5) Ne glede na prejšnji odstavek se do začetka uporabe portala eRevizija za vročitev odločitve naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo in odločitve naročnika iz prvega odstavka 28. člena zakona uporablja zakon, ki ureja upravni postopek, za vročitev informacij in dokumentov Državne revizijske komisije pa se uporablja zakon, ki ureja pravdni postopek.

(6) Če zahtevek za revizijo v predrevizijskem postopku ni bil vložen prek portala eRevizija, do začetka uporabe portala eRevizija naročnik informacijo o sprejetju sklepa iz tretjega odstavka 17. člena, četrtega odstavka 19. člena in četrtega odstavka 20. člena ter o vloženem zahtevku za revizijo iz prvega odstavka 24. člena zakona v skladu s četrtim odstavkom tega člena v treh delovnih dneh posreduje vsem ponudnikom.

45. člen

(dopolnitev Zakona o Uradnem listu Republike Slovenije)

V Zakonu o Uradnem listu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 112/05 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 109/09 in 38/10 – ZUKN) se na koncu tretje alineje 13. člena podpičje nadomesti z vejico in doda besedilo, ki se glasi: »in zakonu, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja;«.

46. člen

(začetek veljavnosti zakona)

Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja – ZPVPJN-C (Uradni list RS, št. 72/19) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

16. člen

(sprememba začetka uporabe portala eRevizija)

V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 60/17) se v 44. členu v drugem odstavku besedilo »devetdeseti dan po njegovi vzpostavitvi« nadomesti z besedilom »1. januarja 2021«.

17. člen

(mandat dosedanjega predsednika in dosedanjih članov Državne revizijske komisije)

(1) Predsednik in člani Državne revizijske komisije, ki so bili imenovani pred uveljavitvijo tega zakona, opravljajo funkcijo do poteka mandata.

(2) Državni zbor Republike Slovenije objavi razpis za dva nova člana Državne revizijske komisije najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi tega zakona.

18. člen

(imenovanje članov Komisije za presojo ustreznosti kandidatov)

(1) Člane Komisije za presojo ustreznosti kandidatov Sodni svet predlaga v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.

(2) Komisija za presojo ustreznosti kandidatov je imenovana v 60 dneh po uveljavitvi tega zakona.

19. člen

(sodna taksa)

Do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja sodne takse, se takse za upravni spor po 39.a členu zakona zaračunajo po tabeli 6.1 taksne tarife, pomnožene s količnikom 30, taksna tarifa za postopek o predlogu za dopustitev revizije pa znaša eno tretjine takse, ki je določena za postopek o reviziji, pomnožena s količnikom 30. Če sodišče dopusti revizijo, se taksa, plačana za postopek o predlogu za dopustitev revizije, všteje v takso za postopek revizije.

20. člen

(dokončanje postopkov, začetih po dosedanjih predpisih)

Predrevizijski postopek, ki se je z vložitvijo zahtevka za revizijo začel pred uveljavitvijo tega zakona, in revizijski postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončata po dosedanjih predpisih. Revizijski postopek, ki se je začel na podlagi zahtevka za revizijo, vloženega pred uveljavitvijo tega zakona, se dokonča po dosedanjih predpisih.

21. člen

(začetek uporabe)

(1) Določbe 39.a člena zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2021.

(2) Zoper odločitev Državne revizijske komisije, ki je vročena pred začetkom uporabe 39.a člena zakona, upravni spor ni dovoljen.

22. člen

(začetek veljavnosti zakona)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.