Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o izvrševanju proračunov
Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 obsega:
-
Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021
– ZIPRS2021 (Uradni list RS, št. 75/19 z dne 12. 12. 2019),
-
Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev
posledic epidemije COVID-19 – ZDLGPE (Uradni list RS, št. 61/20 z dne 30. 4.
2020),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov
Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 – ZIPRS2021-A (Uradni list RS, št.
133/20 z dne 2. 10. 2020),
-
Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022
– ZIPRS2122 (Uradni list RS, št. 174/20 z dne 27. 11. 2020).
ZAKON
O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI
2020 IN 2021 (ZIPRS2021)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)
(delno prenehal veljati)
1. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(vsebina zakona)
(1) S tem zakonom se za proračun Republike Slovenije za leto
2020 in za proračun Republike Slovenije za leto 2021 določajo njuna sestava,
posebnosti njunega izvrševanja, poraba sredstev kohezijske politike, namenski
prihodki in prejemki države, obseg zadolževanja in poroštev države ter javnega
sektorja na ravni države, višina povprečnine v skladu z zakonom, ki ureja
financiranje občin, prevzemanje obveznosti, ter urejajo druga vprašanja,
povezana z izvrševanjem proračuna.
(2) Določbe tega zakona se uporabljajo v letih 2020 in 2021,
razen če je za posamezni proračun ali posamezni člen tega zakona določeno
drugače.
(3) Določbe tega zakona se uporabljajo za neposredne
uporabnike proračuna Republike Slovenije, razen če je v posameznih členih tega
zakona določeno drugače.
2. člen
(pomen uporabljenih pojmov)
(1) Izrazi iz 3. člena Zakona o javnih financah (Uradni list
RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 –
ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18; v nadaljnjem besedilu: ZJF) imajo v tem
zakonu enak pomen.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1.
»proračun« pomeni proračun Republike Slovenije, spremembe proračuna
Republike Slovenije in rebalans proračuna Republike Slovenije;
2.
»veljavni proračun« je sprejeti proračun tekočega leta z vključenimi
spremembami, nastalimi z izvrševanjem proračuna;
3.
»veljavni načrt razvojnih programov« je sprejeti načrt razvojnih
programov, ki izkazuje spremembe, nastale z izvrševanjem proračuna v tekočem
letu, in tiste spremembe v naslednjih letih, ki so nastale zaradi sprememb z
izvrševanjem proračuna tekočega leta;
4.
»predlagatelji finančnih načrtov« so predlagatelji finančnih načrtov, ki
so tako določeni v drugem odstavku 19. člena ZJF, in drugi samostojni
neposredni uporabniki, ki so zajeti v navedenem členu ZJF, pa niso navedeni v
drugem odstavku 19. člena ZJF;
5.
»politike« so področja, na katerih država deluje in pomenijo zaokrožene
celote glavnih programov s skupnimi splošnimi cilji ter na katera so,
upoštevaje delovna področja neposrednih uporabnikov, razvrščeni odhodki in
izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov;
6.
»glavni programi« so ožja področja znotraj politike, ki sledijo skupnim
specifičnim ciljem;
7.
»podprogrami« so podrobneje razdelani glavni programi in pomenijo
zaokroženo celoto vsebinsko komplementarnih dejavnosti, ki pripomorejo k
doseganju skupnih pričakovanih rezultatov;
8.
»projekt« je ekonomsko nedeljiva celota aktivnosti, z natančno določeno
tehnično-tehnološko funkcijo in jasno opredeljenimi cilji. Projekt ima vnaprej
določeno trajanje, ki je omejeno z datumom začetka in konca;
9.
»ukrep« je skupek različnih medsebojno usklajenih dejanj, ki pomenijo
določeno programsko zaključeno celoto in ki pripomorejo k doseganju skupnih
neposrednih učinkov;
10.
»skupina projektov« je sestavljena iz več projektov, ki se bodo izvajali
v določenem časovnem obdobju z namenom doseganja skupnih neposrednih učinkov;
11.
»evidenčni projekt« je načrt financiranja še nedoločenih projektov, za
katere so znani cilji in namen, vendar v načrt razvojnih programov (v
nadaljnjem besedilu: NRP) še niso uvrščeni;
12.
»proračunska postavka« (v nadaljnjem besedilu: postavka) je del enega
podprograma enega neposrednega uporabnika in izkazuje obseg pravic porabe;
13.
»proračunska vrstica« je postavka – konto, ki v skladu predpisanim
kontnim načrtom določa ekonomski namen izdatkov postavke in je skupaj z ukrepom
oziroma projektom temeljna enota za izvrševanje proračuna;
14.
»pravica porabe« je pravica neposrednega uporabnika, na podlagi katere
prevzema obveznosti v breme sredstev na določeni proračunski vrstici;
15.
»obveznosti v breme proračunov prihodnjih let« so obveznosti, ki
zapadejo v plačilo v breme proračunov prihodnjih let ter so prevzete v skladu z
51. členom ZJF in tem zakonom;
16.
»prejeta sredstva za financiranje skupnih evropskih politik« so
prihodki, ki jih država prejme iz Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU),
in druga sredstva iz proračuna EU (v nadaljnjem besedilu: namenska sredstva EU)
za skupno kmetijsko in ribiško politiko, kohezijsko politiko in evropsko
teritorialno politiko ter izvajanje drugih politik (v nadaljnjem besedilu:
skupne evropske politike);
17.
»sredstva kohezijske politike« so sredstva proračuna EU in namenska sredstva
proračuna za slovensko udeležbo, namenjena izvajanju kohezijske politike;
18.
»sredstva Solidarnostnega sklada EU« so finančna pomoč, ki pomeni
finančni prispevek EU in je namenjena financiranju ukrepov odprave posledic po
večji naravni nesreči, ki je prizadela državo članico;
19.
»postavke namenskih sredstev EU« so tiste, na katerih se zagotavljajo
pravice porabe za financiranje programov skupnih evropskih politik
20.
»postavke kohezijske politike« so tiste, na
katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje kohezijske politike in
tiste postavke slovenske udeležbe, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za
sofinanciranje kohezijske politike;
21.
»sredstva za preneseno izvrševanje nalog« so
prihodki iz proračuna EU, ki jih Republika Slovenija prejme za izvajanje nalog
v interesu EU;
22.
»postavke za preneseno izvrševanje nalog« so
postavke, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov,
ki jih izvaja Republika Slovenija po nalogu in v interesu EU;
23.
»namenska sredstva finančnih mehanizmov« so
prihodek, ki ga država prejme na podlagi pogodbe, sklenjene med Republiko
Slovenijo in državo, ki je donatorica in ni članica EU, za namen, kot ga ta
določi;
24.
»postavke namenskih sredstev finančnih
mehanizmov« so postavke, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za
financiranje programov na podlagi pogodb, sklenjenih med Republiko Slovenijo in
državami, ki niso članice EU;
25.
»plačni konti« so konti iz podskupine kontov
400 – Plače in drugi izdatki zaposlenim ter 401 – Prispevki delodajalcev za
socialno varnost;
26.
»organ upravljanja« je tisti neposredni
uporabnik, ki je odgovoren za področje kohezijske politike ali za področje
sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim ali za področje razvoja podeželja in
skupne ribiške politike;
27.
»postavke slovenske udeležbe« so tiste, s
katerimi se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje programov skupnih
evropskih politik, za sredstva finančnih mehanizmov in za sofinanciranje
programov donacij;
28.
»TARGET« je sistem za medbančni prenos
sredstev v eurih v EU. Sistem pripomore k združevanju in stabilnosti euro
finančnih trgov. Slovenske kreditne institucije pri poslovanju prek sistema
TARGET upoštevajo urnik delovanja sistema TARGET;
29.
»obratna sredstva« so zaloge materiala,
nedokončane proizvodnje, proizvodov in trgovskega blaga ter stroški dela;
30.
»investicija« je vsak izdatek finančnih
sredstev za nabavo zemljišča, zgradbe, proizvajalne opreme in preostalih
opredmetenih osnovnih sredstev;
31.
»partnersko sodelovanje v času priprav in
izvedbe predsedovanja Republike Slovenije Svetu EU 2021« je razmerje med
partnerjem in Republiko Slovenijo, za potrebe izvedbe posebnega vladnega
projekta Predsedovanje Republike Slovenije Svetu Evropske unije 2021, v katerem
imata oba udeleženca medsebojno korist;
32.
»postavke COVID-19« so tiste postavke, razvrščene v podprogram 230401 –
Sredstva za financiranje epidemije COVID-19, na katerih se zagotavljajo pravice
porabe za financiranje vseh stroškov, povezanih z epidemijo nalezljive bolezni
SARS-CoV-2 (v nadaljnjem besedilu: postavke COVID-19).
2. SESTAVA PRORAČUNA
3. člen
(sestava proračuna)
(1) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in
izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni konta. V bilanci prihodkov in
odhodkov se, poleg navedenih v 11. členu ZJF, izkazujejo tudi prihodki, ki
obsegajo namenska sredstva EU, in odhodki, ki obsegajo plačila sredstev v
proračun EU.
(2) V posebnem delu proračuna so finančni načrti neposrednih
uporabnikov prikazani po politikah, glavnih programih in podprogramih.
(3) V NRP se prikazujejo načrtovani izdatki po skupinah
projektov, projektih in ukrepih ter virih financiranja po posameznih letih za
celovito izvedbo projektov oziroma ukrepov.
4. člen
(spremembe institucionalne strukture proračuna)
Nov državni organ, ki se ustanovi po sprejetju proračuna, se
lahko vključi v proračun kot neposredni uporabnik šele z novim proračunom ali
rebalansom proračuna. Do takrat se delovanje novoustanovljenega državnega
organa financira iz finančnega načrta neposrednega uporabnika, ki je predlagal
njegovo ustanovitev.
3. IZVRŠEVANJE PRORAČUNA
3.1. Splošno
5. člen
(izvrševanje proračuna)
(1) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.
(2) Proračun se izvršuje v skladu z določbami ZJF in tega
zakona ter v skladu s podzakonskimi predpisi, izdanimi na njuni podlagi.
(3) Proračun se izvršuje na ravni proračunske vrstice.
(4) Veljavni NRP tekočega leta mora biti za tekoče leto
usklajen z veljavnim proračunom, razen kadar ta zakon določa drugače.
(5) Ob neusklajenosti lahko ministrstvo, pristojno za finance
(v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), posameznemu proračunskemu uporabniku
omeji izvrševanje proračuna.
6. člen
(zagotavljanje sredstev za stroške dela)
Neposredni uporabnik mora najpozneje do 31. januarja 2020 na
svojih plačnih kontih in na kontih, na katerih zagotavlja sredstva za stroške
dela zaposlenih pri posrednih uporabnikih državnega proračuna, s
prerazporeditvami pravic porabe v okviru svojega finančnega načrta zagotoviti
zadosten obseg pravic porabe za pokritje vseh navedenih obveznosti do konca
tekočega leta.
7. člen
(status določenih prihodkov proračuna)
(1) Prilivi namenskih sredstev EU in namenskih sredstev
finančnih mehanizmov se štejejo za prihodke proračuna šele, ko se nakažejo na
podračun izvrševanja proračuna. Do prenosa se obravnavajo kot sredstva Evropske
komisije (v nadaljnjem besedilu: EK) oziroma kot sredstva financerja finančnih
mehanizmov in izkazujejo kot obveznosti do EK oziroma kot obveznosti do
financerja finančnih mehanizmov.
(2) Obresti od namenskih sredstev EU so prihodek proračuna.
Do prenosa obresti na podračun izvrševanja proračuna se obresti štejejo za
sredstva EK in izkazujejo kot obveznosti do sredstev EK.
(3) Obresti od namenskih sredstev finančnih mehanizmov so
prihodek proračuna, razen če financer določi drugače.
8. člen
(status poslovnih dogodkov)
(1) Samo na kontih bilance stanja se evidentirajo poslovni
dogodki iz naslova:
-
sprememb, nastalih pri upravljanju s tistim državnim in občinskim
dolgom, ki zapade v plačilo v prihodnjih proračunskih letih,
-
sprememb, nastalih pri ponovnem odkupu vrednostnih papirjev na trgu s
premijo ali diskontom na neodplačano glavnico, ki je bil izveden brez denarnega
toka,
-
prevzema dolga,
-
konverzije terjatev v kapitalsko naložbo,
-
odpisa dolga ali terjatev,
-
naložb prostih denarnih sredstev na računih pravnih oseb, določenih v
61. členu ZJF, in naložb denarnih sredstev sistema enotnega zakladniškega
računa (v nadaljnjem besedilu: EZR) države oziroma občine v centralno banko,
banke in hranilnice,
-
naložb EZR države v državne zakladnice držav ekonomske in monetarne
unije in nakupe zakladnih menic,
-
neodplačne pridobitve ali odtujitve nepremičnega in premičnega
premoženja,
-
povečanja oziroma zmanjšanja osnovnega kapitala v pravnih osebah
zasebnega prava s stvarnim vložkom,
-
povečanja oziroma zmanjšanja namenskega premoženja v pravnih osebah
javnega prava s stvarnim vložkom,
-
vlog v sistemu EZR države oziroma občine ter založenih sredstev za
izvrševanje plačilnih transakcij s plačilnimi karticami, kar ponudnik plačilnih
storitev izvaja na podlagi 4. točke prvega odstavka 4. člena Zakona o
opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (Uradni list RS, št.
77/16 in 47/19) in prvega odstavka 5. člena Zakona o plačilnih storitvah,
storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (Uradni list
RS, št. 7/18 in 9/18 – popr.).
(2) Prejemki oziroma izdatki, nastali z zavarovanjem
kreditnega tveganja v povezavi z državnim dolgom, se evidentirajo kot terjatve
in obveznosti iz naslova prejetih in danih varščin.
(3) Prejemki oziroma izdatki za denarno pokritje pri posojanju
lastnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki je vrednost lastnega dolžniškega
papirja na trgu, povečano za natečene obresti in pribitek za zavarovanje
tveganja, se izkazujejo samo v bilanci stanja. Če izposojeni vrednostni papir v
pogodbenem roku ni vrnjen, pomeni prejeto denarno pokritje za ta vrednostni
papir do višine nominalnega zneska tega vrednostnega papirja zadolževanje,
razlika med prejetim denarnim pokritjem in nominalno vrednostjo pa je prejemek
ali izdatek v bilanci prihodkov in odhodkov.
(4) Spremembe, nastale pri poslih, povezanih z uravnavanjem
obrestnih tveganj dolga državnega proračuna, ki so sklenjeni v skladu z drugim
odstavkom 82. člena ZJF in ki se odražajo v spremenjenih obrestnih merah novih
tovrstnih poslov, pod pogojem, da je bila poravnava izvedena brez denarnega
toka, se evidentirajo le na kontih bilance stanja.
(5) Prvi odstavek tega člena, razen druge in tretje alineje,
velja tudi za evidentiranje poslovnih dogodkov občinskih proračunov.
9. člen
(povračila stroškov za udeležbo na sestankih Sveta EU in za
udeležbo v misijah Združenih narodov)
(1) Sredstva povračil, namenjenih kritju stroškov predsedstva
in delegacij za zasedanja Evropskega sveta in Sveta EU ter sestanke,
organizirane v okviru Evropskega sveta in Sveta EU, ter stroškov udeležbe v
misijah Združenih narodov (v nadaljnjem besedilu: povračila stroškov), se do
prenosa na podračun izvrševanja proračuna izkazujejo kot obveznosti do
Generalnega sekretariata Sveta EU oziroma Združenih narodov. Za stroške se
štejejo stroški, ki jih kot take priznava Generalni sekretariat Sveta EU
oziroma Združeni narodi.
(2) Povračila stroškov se prenašajo na podračun izvrševanja
proračuna v obsegu že plačanih stroškov in upravičeno izkazanih v listini o
uporabi sredstev v zvezi s plačilom stroškov oziroma v Memorandumu o soglasju.
(3) Uporabniki proračuna so v tekočem letu upravičeni do
povračila stroškov največ do obsega sredstev, ki ga je država prejela za ta
namen od Generalnega sekretariata Sveta EU oziroma Združenih narodov.
(4) Povračila stroškov uporabnikom proračuna za preteklo leto
niso dovoljena.
(5) Obresti od sredstev povračil stroškov so prihodek
proračuna.
(6) Podrobnejša navodila o povračilih stroškov izda minister
oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance.
10. člen
(odpiranje postavk in zagotavljanje pravic porabe na njih)
(1) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada)
lahko na predlog ministrstva, ki je pripravljen na predlog neposrednega
uporabnika, med letom odpira nove integralne postavke, na katerih se pravice
porabe zagotavljajo s prerazporeditvami.
(2) Ministrstvo lahko na podlagi vplačanega namenskega
prihodka na predlog neposrednega uporabnika med letom odpira nove namenske
postavke.
(3) Ministrstvo lahko med letom odpre nove postavke tudi za
izvajanje projektov, ki se financirajo iz namenskih sredstev finančnih
mehanizmov in namenskih sredstev EU s pripadajočo slovensko udeležbo. Pravice
porabe na navedenih postavkah se zagotovijo s prerazporeditvami.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko ministrstvo na
področju kohezijske politike odpre nove postavke samo na podlagi predhodnega
soglasja organa upravljanja.
11. člen
(ukrepi za uravnoteženje proračuna v letih 2020 in 2021)
(1) Če vlada na podlagi vplačanih prejemkov proračuna med
tekočim letom oceni, da bodo prihodki za manj kot 3 odstotke nižji glede na
načrtovane ali da bodo izdatki za manj kot 3 odstotke višji od načrtovanih v
sprejetih proračunih za leti 2020 oziroma 2021, poleg ukrepov za uravnoteženje
proračuna iz 40. člena ZJF do višine zmanjšanih prihodkov oziroma do višine
povečanih izdatkov uporabi ukrep proporcionalnega zmanjšanja pravic porabe,
razen pravic porabe za izvajanje skupnih evropskih politik in namenskih
prejemkov proračuna.
(2) Ukrepi zmanjšanja pravic porabe se pri vseh neposrednih
uporabnikih določijo v enakem odstotku, vlada pa določi, na katere pravice
porabe se z ukrepom poseže. Ukrepi se lahko nanašajo na pravice porabe, iz
katerih se financira en ali več od naslednjih namenov: izdatki za blago in storitve,
subvencije, transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči
domači transferi, v katerih niso zajeta sredstva za stroške dela, tekoči
transferi v tujino oziroma investicijski odhodki in investicijski transferi.
(3) Pravice porabe iz naslova ukrepa proporcionalnega
zmanjšanja pravic porabe se prerazporedijo v splošno proračunsko rezervacijo.
12. člen
(povečanje odhodkov in izdatkov proračuna)
(1) Na podlagi odločitve vlade se plačujejo obveznosti nad
višino pravic porabe, zagotovljenih na:
1.
politiki 24 – Plačila v EU;
2.
politiki 21 – Pokojninsko varstvo;
3.
politiki 22 – Servisiranje javnega dolga in upravljanje z denarnimi
sredstvi;
4.
podprogramu 230102 – Sredstva za množične migracije;
5.
postavki, s katere se zagotavlja kratkoročno posojilo na podlagi
tretjega odstavka 30. člena Zakona o sistemu jamstva za vloge (Uradni list RS,
št. 27/16);
6.
postavkah namenskih sredstev EU;
7.
postavkah namenskih sredstev finančnih mehanizmov;
8.
postavkah na glavnem programu 2302 – Posebna proračunska rezerva in programi
pomoči v primerih nesreč;
9.
postavkah, iz katerih se financirajo ukrepi odprave posledic po večji
naravni nesreči in je zanje država prejela finančno pomoč iz sredstev
Solidarnostnega sklada EU.
(2) Sredstva za pokrivanje obveznosti iz prejšnjega odstavka
se zagotovijo s prerazporeditvami.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se sredstva za pokrivanje
obveznosti iz 8. in 9. točke prvega odstavka tega člena ob izjemnih
okoliščinah, ki so ugotovljene v skladu z merili in po postopku iz 12. člena
Zakona o fiskalnem pravilu (Uradni list RS, št. 55/15; v nadaljnjem besedilu:
ZFisP), zagotovijo z dodatnim zadolževanjem države. Dodatno zadolževanje je
dopustno le v obsegu razlike med izdatki, ki so bili načrtovani v državnem
proračunu, in najvišjim obsegom izdatkov za državni proračun, ki ga Državni
zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) določi s
sprejemom spremembe okvira v skladu s prvim odstavkom 13. člena ZFisP.
13. člen
(zaključek leta)
(1) Zaradi tehnične izvršitve proračuna lahko proračun kot
blagajna javnega financiranja in neposredni uporabniki izplačujejo sredstva za
plačilo svojih obveznosti še prva dva delovna dneva v januarju naslednjega
leta.
(2) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov se tisti
prejemki sredstev na podračuna 845 in 846 pri Finančni upravi Republike
Slovenije, ki so bili vplačani zadnji dan proračunskega leta in razdeljeni po
blagajnah javnega financiranja prva dva delovna dneva v letu, ki sledi letu, v
katerem so bila sredstva vplačana, v posamezni blagajni javnega financiranja
štejejo za prihodke leta, v katerem so bili dejansko vplačani na podračuna 845
in 846.
3.1.1. Poraba sredstev kohezijske politike
14. člen
(pristojnost organa upravljanja in organa za potrjevanje)
(1) Organ upravljanja je poleg pristojnosti, določenih v
Uredbi (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra
2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem
socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj
podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o
Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem
skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe
Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 320);
spremenjeni z Uredbo (EU) št. 2015/1839 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
14. oktobra 2015 o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 glede specifičnih
ukrepov za Grčijo (UL L št. 270 z dne 15. 10. 2015, str. 1), zadnjič
spremenjeni z Uredbo (EU) 2019/711 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17.
aprila 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 glede virov za posebno
dodelitev za pobudo za zaposlovanje mladih (UL L št. 123 z dne 10. 5. 2019,
str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1303/2013/EU), pristojen tudi za nadzor
nad upravljanjem in izvajanjem programov, sofinanciranih s sredstvi kohezijske
politike. Če ugotovi nepravilnosti, organ upravljanja naloži popravljalne
ukrepe posredniškemu organu, zahteva zadržanje izplačil s postavk kohezijske
politike pri posameznem posredniškem organu ter predlaga vladi, da odloči o
prerazporeditvah pravic porabe s postavk kohezijske politike.
(2) Organ za potrjevanje je poleg pristojnosti, določenih v
Uredbi 1303/2013/EU, pristojen tudi za spremljanje in nadzor nad vračili
sredstev kohezijske politike. Organ za potrjevanje o prejetih vračilih poroča
organu upravljanja štirikrat letno, najpozneje do 10. dne v mesecu, ki sledi
obdobju poročanja.
15. člen
(sredstva kohezijske politike)
(1) Prejeta sredstva kohezijske politike so prihodki, ki jih
država prejme iz proračuna EU za izvajanje kohezijske politike.
(2) Prihodki, ki jih država prejme iz proračuna EU za
izvajanje kohezijske politike, se pridobivajo kot povračila za predhodno plačane
upravičene izdatke iz proračuna.
16. člen
(izplačila iz proračuna)
(1) Upravičencu do sredstev kohezijske politike se izplačilo
iz proračuna izvrši na podlagi zahtevka za izplačilo, ki je pripravljen na
podlagi računa ali druge enakovredne knjigovodske listine in druge
dokumentacije (v nadaljnjem besedilu: dokazila), ki je bila zahtevana za
pridobitev sredstev kohezijske politike. Pri stroških dela projektih tehnične
podpore in operacijah neposrednega uporabnika, ki je v vlogi upravičenca, je
neposredna podlaga za izplačilo pogodba o zaposlitvi.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se v skladu z 2. točko
prvega odstavka 33. člena tega zakona izplačilo sredstev kohezijske politike iz
proračuna lahko izvede brez dokazil, če se upravičenec do sredstev kohezijske
politike zaveže, da bo dokazila za izplačilo posredoval najpozneje v 180 dneh
po prejemu sredstev.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za izvajanje
kohezijske politike izplačilo iz proračuna lahko izvede na podlagi zahtevka za
izplačilo, ki ne vsebuje dokazila o plačilu, računa ali druge enakovredne
knjigovodske listine, en dan pred dnevom plačila izvajalcu, če:
-
je upravičenec občina, posredni uporabnik proračuna, zasebni zavod ali
nosilec javnih pooblastil,
-
predloži drugo dokumentacijo za izplačilo iz proračuna 25 dni pred
dnevom plačila izvajalcu in
-
se zaveže, da bo dokazilo o plačilu računa ali druge enakovredne
knjigovodske listine posredoval posredniškemu organu najpozneje v osmih dneh po
prejemu sredstev.
(4) Če upravičenec dokazil ne predloži v roku iz drugega
odstavka tega člena oziroma če upravičenec računa ali druge enakovredne
knjigovodske listine ne predloži v roku iz tretje alineje prejšnjega odstavka,
se mu zadržijo nadaljnja izplačila s postavk kohezijske politike.
17. člen
(neupravičena poraba sredstev kohezijske politike)
(1) Če organ upravljanja ugotovi, da so bila sredstva
kohezijske politike neupravičeno porabljena, najpozneje v 15 dneh od
ugotovljene neupravičene porabe sredstev zahteva, da posredniški organ zahteva
plačilo od upravičenca. Organ upravljanja zahtevo za plačilo predloži
posredniškemu organu in z njo sočasno seznani organ za potrjevanje in
revizijski organ.
(2) Če je neupravičena poraba sredstev kohezijske politike
ugotovljena pri posredniškem organu, ki je v vlogi upravičenca, organ
upravljanja najpozneje v 15 dneh od ugotovljene neupravičene porabe sredstev
zahteva, da organ za potrjevanje zahteva plačilo od posredniškega organa in z
zahtevo sočasno seznani revizijski organ.
(3) Posredniški organ oziroma organ za potrjevanje najpozneje
v 15 delovnih dneh po prejemu zahteve iz prvega oziroma drugega odstavka tega
člena zahteva plačilo od upravičenca oziroma od posredniškega organa.
(4) Če je neupravičeno porabo sredstev povzročilo
pomanjkljivo delovanje sistema pri organu upravljanja, posredniškem organu ali
izvajalskem organu ali če gre za primer iz drugega odstavka tega člena mora
vračilo sredstev na način, kot je določen v 40. členu tega zakona, zagotoviti
organ, pri katerem je bila ugotovljena neupravičena poraba sredstev kohezijske
politike.
18. člen
(zadržanje izvajanja)
(1) Če organ upravljanja ugotovi, da posredniški organ ne
izvaja kohezijske politike v skladu z izvedbenim načrtom operativnega programa,
ki ga je sprejela vlada, ga pozove, da najpozneje v 30 dneh odpravi
neskladnost.
(2) Če posredniški organ neskladnosti ne odpravi v roku iz
prejšnjega odstavka, organ upravljanja zahteva, da ministrstvo za največ tri
mesece zadrži nadaljnja izplačila s posameznih postavk kohezijske politike
posredniškega organa.
(3) Če je organ upravljanja posredniškemu organu naložil
popravljalne ukrepe, ki se ne nanašajo na odpravo neskladnosti po prvem
odstavku, in jih ta ni izvedel v 60 dneh od njihovega prejema, organ
upravljanja zahteva, da ministrstvo za največ tri mesece zadrži nadaljnja
izplačila s posameznih postavk kohezijske politike posredniškega organa.
(4) Če posredniški organ v primeru neupravičene porabe
sredstev ne zahteva plačila od upravičenca v roku iz tretjega odstavka
prejšnjega člena, organ upravljanja zahteva, da ministrstvo za največ tri
mesece zadrži nadaljnja izplačila s posameznih postavk kohezijske politike
posredniškega organa.
(5) Ko posredniški organ odpravi pomanjkljivosti, s tem
seznani organ upravljanja, ki ministrstvo takoj pozove, da odpravi zadržanje
izplačil s posameznih postavk kohezijske politike.
(6) Organ upravljanja o izvedenih zadržanjih iz drugega,
tretjega in četrtega odstavka tega člena četrtletno seznanja vlado.
19. člen
(prerazporejanje pravic porabe na postavkah kohezijske
politike)
(1) Če posredniški organ 15 dni pred iztekom obdobja, za
katerega so zadržana izplačila iz drugega, tretjega in četrtega odstavka
prejšnjega člena, ne ravna skladno z zahtevami organa upravljanja, ta predlaga
vladi, da odloči o prerazporeditvah pravic porabe s postavk kohezijske
politike.
(2) Organ upravljanja predlaga vladi prerazporeditve pravic
porabe s postavk kohezijske politike v okviru sprejetega operativnega programa
za izvajanje evropske kohezijske politike.
(3) Pred posredovanjem predloga prerazporeditve pravic porabe
iz prejšnjega odstavka organ upravljanja o tem pisno obvesti tisti posredniški
organ, ki se mu pravice porabe na postavkah kohezijske politike zmanjšujejo.
(4) Po opravljeni prerazporeditvi pravic porabe organ
upravljanja spremeni izvedbeni načrt v obsegu izvedene prerazporeditve.
20. člen
(uporaba pravil)
Določbe od 14. do 19. člena tega zakona se uporabljajo tudi
za porabo sredstev sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim.
3.2. Namenski prejemki in izdatki proračuna
21. člen
(namenski prihodki proračuna)
(1) Namenski prihodki proračuna za leti 2020 in 2021 so poleg
prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena in prvem odstavku
80. člena ZJF, tudi:
1.
prihodki od obremenitve s stavbno ali služnostno pravico stvarnega
premoženja države, ki se uporabijo za nakup, graditev, obnovo, investicijsko in
tekoče vzdrževanje nepremičnin v lasti države;
2.
prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom
(Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11, 83/12 in 61/17 –
GZ), ki se po merilih, ki jih določi vlada, uporabijo za namene iz navedenega
zakona;
3.
prihodki vplačanih tiskovin, ki jih stranke v upravnem postopku vplačajo
pri upravnih enotah ter ministrstvih, pristojnih za notranje oziroma za zunanje
zadeve, in ki jih upravne enote in ministrstvo, pristojno za notranje oziroma
za zunanje zadeve, uporabijo za plačilo obveznosti dobaviteljem zaračunljivih
tiskovin;
4.
prihodki, ki jih lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč po 50.
in 88. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno
prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D in 79/17; v nadaljnjem
besedilu: ZKZ) vplačujejo v proračun Republike Slovenije in ki se do višine
pravic porabe, predvidene v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za
kmetijstvo, v sprejetem proračunu uporabijo za namene, določene v navedenem
zakonu;
5.
prihodki po 3.h členu ZKZ, ki se do višine pravic porabe, predvidene v
finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, v sprejetem proračunu
uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
6.
prihodki po Zakonu o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi
kmetijskimi rastlinami (Uradni list RS, št. 41/09 in 69/15 – ZOPPGSR), ki se do
višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega
za kmetijstvo, v sprejetem proračunu uporabijo za namene, določene v navedenem
zakonu;
7.
prihodki letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu in prihodki
koncesijske dajatve Luke Koper, d. d., ki pripadajo proračunu Republike
Slovenije na podlagi 2. člena Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v
prometno infrastrukturo (Uradni list RS, št. 28/10, 85/11 in 40/12 – ZUJF) in
ki se uporabijo za izvedbo investicij ter vzdrževanj v javni prometni
infrastrukturi;
8.
prihodki od dajatve za odjavljeno vozilo, ki se na podlagi 3. člena
Zakona o dajatvah za motorna vozila (Uradni list RS, št. 54/17) uporabijo za
izvedbo investicij in vzdrževanje javne prometne infrastrukture;
9.
prihodki po prvem odstavku 142. člena Zakona o dohodnini (Uradni list
RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12
– ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15,
55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2), ki
se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu, in namene, določene v 28.
členu Zakona o nevladnih organizacijah (Uradni list RS, št. 21/18; v nadaljnjem
besedilu: ZNOrg);
10.
prihodki obveznega prispevka za promocijo iz 9. člena Zakona o promociji
kmetijskih in živilskih proizvodov (Uradni list RS, št. 26/11 in 57/12), ki se
uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
11.
prihodki iz dajatev od prejemkov, izplačanih zaradi opravljenega
začasnega in občasnega dela upokojencev, ki v skladu z drugim odstavkom 27.f
člena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF,
21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT in 55/17) pomenijo
prihodek podračuna iz 4. točke 41. člena tega zakona;
12.
prihodki po tretjem odstavku 33. člena Zakona o gospodarjenju z gozdovi
v lasti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 9/16; v nadaljnjem besedilu:
ZGGLRS), ki se porabijo za namene, določene v četrtem odstavku 33. člena
navedenega zakona;
13.
prihodki iz 2. točke prvega odstavka 162. člena Zakona o kazenskem
postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14,
8/16 – odl. US, 64/16 – odl. US, 65/16 – odl. US, 66/17 – ORZKP153,154 in
22/19), ki se porabijo za odškodnino za povračilo škode žrtvam kaznivih dejanj
po Zakonu o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 101/05,
114/06 – ZUE in 86/10);
14.
prihodki iz drugega odstavka 77. člena Zakona o voznikih (Uradni list
RS, št. 85/16, 67/17, 21/18 – ZNOrg in 43/19), ki se uporabijo za namene,
določene v navedenem zakonu;
15.
pristojbine iz tretjega odstavka 60. člena Zakona o zdravstveni
dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 –
ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 –
ZdZPZD, 64/17 in 1/19 – odl. US), ki se uporabijo za namene, določene v
navedenem zakonu;
16.
prihodki iz pribitka k cestnini po prvem odstavku 35. člena Zakona o
izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge
Divača–Koper (Uradni list RS, št. 51/18; v nadaljnjem besedilu: ZIUGDT), ki se
uporabijo za namene, določene v tretjem oziroma četrtem odstavku 36. člena
navedenega zakona;
17.
prihodki takse iz 39. člena ZIUGDT, ki se uporabijo za namene, določene
v navedenem zakonu;
18.
prihodki po prvem odstavku 52. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu
(Uradni list RS, št. 6/16 – uradno prečiščeno besedilo in 67/19), ki se
uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu.
(2) Ne glede na prvi odstavek 44. člena ZJF se namenska
sredstva, ki jih neposredni uporabnik doseže z lastno dejavnostjo in ki niso
bila porabljena v preteklem letu, prenesejo v proračun za tekoče leto v obsegu,
kot je določen v tretjem in četrtem odstavku tega člena.
(3) Če so namenski prihodki vplačani v proračun v nižjem
obsegu, kot so načrtovani v sprejetem proračunu države oziroma občine,
neposredni uporabnik oziroma občina prevzema in plačuje obveznosti samo v
višini dejansko vplačanih oziroma razpoložljivih prejemkov.
(4) Če so namenski prihodki vplačani v proračun v večjem
obsegu, kot so načrtovani v sprejetem proračunu države oziroma občine,
neposredni uporabnik oziroma občina prevzema in plačuje obveznosti samo v
višini načrtovanih pravic porabe v sprejetem proračunu države oziroma občine.
Kot skupna višina načrtovanih pravic porabe v sprejetem proračunu države se šteje
vsota načrtovanih namenskih prejemkov za namen iz prejšnjega stavka, ki je
načrtovana pri predlagatelju finančnih načrtov v okviru finančnih načrtov
neposrednih uporabnikov, ki so v njegovi pristojnosti.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek lahko neposredni uporabniki
prevzemajo in plačujejo obveznosti prek načrtovanih pravic porabe v sprejetem
proračunu države, vendar ne v večjem obsegu od vplačanih prihodkov v proračun
države, na podlagi soglasja vlade, če zaradi tega ne grozi, da bi bil
prekoračen obseg izdatkov, ki je v Okviru za pripravo proračunov sektorja
država določen za državni proračun.
22. člen
(namenski prejemki proračuna)
Namenski prejemki v računu finančnih terjatev in naložb so v
skladu s 1. točko drugega odstavka 74. člena ZJF:
1.
glavnice vrnjenih posojil, danih za sanacijo podjetij in gospodarstva na
podlagi 7. člena Zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na
podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št.
45/95, 34/96, 60/99 – ZSRR, 22/00 – ZJS, 67/01 in 47/02; v nadaljnjem besedilu:
ZUKLPP). Ti prejemki se v letih 2020 in 2021 do višine pravic porabe,
predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, ki je pristojno za sanacijo
zadevnih podjetij in gospodarstva, v sprejetem proračunu uporabijo za izdatke za
enak namen kot prvotno;
2.
kupnine od prodaje kapitalskih naložb, ki se v proračun za leto 2020 in
za leto 2021 vplačajo na podlagi ZUKLPP in se uporabijo za namene, določene v
navedenem zakonu;
3.
kupnine od prodaje kapitalskih naložb na podlagi tretjega odstavka 79.
člena Zakona o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14; v
nadaljnjem besedilu: ZSDH-1) se uporabijo za namene, določene v navedenem
zakonu.
3.3. Prerazporejanje pravic porabe
23. člen
(osnova za prerazporejanje pravic porabe)
(1) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji
sprejeti proračun za leto izvrševanja.
(2) Obseg izvedenih prerazporeditev pravic porabe se računa
po neto načelu, ki je sešteta razlika med prerazporeditvami na njih in z njih.
24. člen
(prerazporeditve pravic porabe, o katerih odločajo
neposredni uporabniki)
(1) Neposredni uporabnik lahko v svojem finančnem načrtu
samostojno in brez omejitev prerazporeja pravice porabe v okviru istega
podprograma.
(2) Neposredni uporabnik lahko v svojem finančnem načrtu prerazporeja
pravice porabe med podprogrami v okviru glavnega programa, pri čemer skupno
povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 10 odstotkov
podprograma tega neposrednega uporabnika, in med glavnimi programi, pri čemer
skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati
5 odstotkov glavnega programa tega neposrednega uporabnika v sprejetem
proračunu.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena neposredni
uporabnik ne sme samostojno odločati o prerazporeditvah pravic porabe s in na
postavke slovenske udeležbe, s in na postavke namenskih sredstev EU, s in na
postavke namenskih sredstev finančnih mehanizmov, s in na postavke v
podprogramu 030104 – Predsedovanje Svetu EU, s, na in med postavkami COVID-19 ter
s plačnih kontov in na plačne konte integralnih postavk, razen med plačnimi
konti integralnih postavk v obsegu iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena
lahko neposredni uporabnik odloča o prerazporeditvah pravic porabe na plačne
konte do višine 2 odstotkov sprejetega proračuna na plačnih kontih s kontov iz
podskupine kontov »Izdatki za blago in storitve«.
25. člen
(prerazporeditve pravic porabe, o katerih odloča
predlagatelj finančnih načrtov)
(1) Predlagatelj finančnih načrtov lahko odloča o
prerazporeditvah pravic porabe znotraj istega podprograma v okviru finančnih
načrtov neposrednih uporabnikov, ki so v njegovi pristojnosti.
(2) Predlagatelj finančnih načrtov lahko odloča o
prerazporeditvah med podprogrami v okviru glavnega programa brez omejitev in
med glavnimi programi, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega
glavnega programa ne sme presegati 5 odstotkov glavnega programa tega
predlagatelja v sprejetem proračunu v okviru finančnih načrtov neposrednih
uporabnikov, ki so v njegovi pristojnosti.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena
predlagatelj finančnega načrta ne sme samostojno odločati o prerazporeditvah
pravic porabe s in na postavke slovenske udeležbe, s in na postavke namenskih
sredstev EU, s in na postavke namenskih sredstev finančnih mehanizmov, s in na
postavke v podprogramu 030104 – Predsedovanje Svetu EU, s, na in med postavkami
COVID-19 ter s plačnih kontov in na plačne konte integralnih postavk v finančnih
načrtih neposrednih uporabnikov iz njegove pristojnosti, razen med plačnimi
konti integralnih postavk v obsegu iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena
lahko predlagatelj finančnega načrta v okviru finančnih načrtov neposrednih
uporabnikov, ki so v njegovi pristojnosti, odloča o prerazporeditvah pravic
porabe na plačne konte do višine 2 odstotkov sprejetega proračuna na plačnih
kontih, s kontov iz podskupine kontov »Izdatki za blago in storitve«.
26. člen
(prerazporeditve pravic porabe, o katerih odloča organ
upravljanja)
(1) O prerazporeditvah med različnimi postavkami slovenske
udeležbe in med različnimi postavkami namenskih sredstev EU na področju
kohezijske politike odloča organ upravljanja na predlog predlagatelja
finančnega načrta brez omejitev.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek o prerazporeditvah med
različnimi postavkami slovenske udeležbe in med različnimi postavkami namenskih
sredstev EU na področju kohezijske politike, med različnimi programskimi
obdobji, odloča vlada na predlog organa upravljanja, ki ga predloži
ministrstvu, ta pa vladi.
27. člen
(prerazporeditve, o katerih odloča ministrstvo)
(1) Ministrstvo lahko samostojno in brez omejitev po 24. in
25. členu tega zakona izvaja prerazporeditve znotraj finančnega načrta tega
ministrstva in organov v njegovi sestavi, ki so potrebne za plačila obveznosti
politike 22 – Servisiranje javnega dolga in upravljanje z denarnimi sredstvi.
(2) Na predlog predlagatelja finančnega načrta, ki znotraj istega
podprograma zagotavlja pravice porabe drugemu predlagatelju finančnega načrta,
o prerazporeditvi pravic porabe odloča ministrstvo.
28. člen
(prerazporeditve pravic porabe, o katerih odloča vlada)
(1) Vlada lahko odloča o prerazporeditvah pravic porabe ne
glede na omejitve iz 24. in 25. člena tega zakona med:
1.
podprogrami v okviru glavnega programa različnih predlagateljev
finančnih načrtov, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega
podprograma ne sme presegati 20 odstotkov podprograma v sprejetem proračunu;
2.
glavnimi programi posameznega predlagatelja ali različnih predlagateljev
finančnih načrtov, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega
glavnega programa ne sme presegati 10 odstotkov glavnega programa v sprejetem
proračunu;
3.
politikami, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posamezne politike
ne sme presegati 5 odstotkov politike v sprejetem proračunu.
(2) Vlada lahko odloča ne glede na omejitve iz 24., 25. in
26. člena tega zakona in prejšnjega odstavka o prerazporeditvah pravic porabe:
1.
na postavke slovenske udeležbe, med njimi in z njih;
2.
na postavke namenskih sredstev EU in med temi postavkami;
3.
na postavke namenskih sredstev finančnih mehanizmov in med temi
postavkami;
4.
na postavko 7608 – Tekoča proračunska rezerva pri ministrstvu, in sicer
do obsega pravic porabe, določenega v 42. členu ZJF;
5.
na postavko 7640 – Rezerva Republike Slovenije pri ministrstvu, in sicer
do obsega pravic porabe, določenega v 48. členu ZJF;
5.a na, s in med postavkami COVID-19 v podprogramu 230401
– Sredstva za financiranje epidemije COVID-19;
6.
na postavke v politiki 21 – Pokojninsko varstvo in z njih;
7.
na postavke v politiki 22 – Servisiranje javnega dolga in upravljanje z
denarnimi sredstvi in z njih;
8.
na postavke v politiki 24 – Plačilo v EU in z njih;
9.
na postavke v glavnem programu 2302 – Posebna proračunska rezerva in
programi pomoči v primerih nesreč, med njimi in z njih;
10.
na postavke v podprogramu 230102 – Sredstva za množične migracije in z
njih;
11.
na postavke v podprogramu 030104 – Predsedovanje Svetu EU in z njih;
12.
med, na in s plačnih kontov neposrednih uporabnikov proračuna;
13.
s plačnih kontov integralnih postavk na postavko organa, ki je pristojen
za zagotovitev pogojev za začetek dela in poslovanja osebe javnega prava, ki je
ustanovljena po uveljavitvi proračuna za tekoče leto, ko se prerazporejajo
javni uslužbenci skupaj s kadrovsko kvoto in sredstvi za plače;
14.
z integralnih postavk za materialne stroške in z integralnih postavk za
investicije in investicijsko vzdrževanje državnih organov na postavko organa,
ki je pristojen za zagotovitev pogojev za začetek dela in poslovanja osebe
javnega prava, ki je ustanovljena po uveljavitvi proračuna za tekoče leto.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena vlada odloča o
prerazporeditvah pravic porabe, ki so navedene v prejšnjem odstavku samo na
način, kot je določen v prejšnjem odstavku.
(4) Vlada odloča o prerazporeditvah na predlog ministrstva,
ta pa je pripravljen na predlog predlagatelja finančnega načrta.
(5) Če gre za prerazporeditev na postavke za kohezijsko
politiko in s teh postavk po 1. in 2. točki drugega odstavka tega člena,
pripravi predlog za prerazporeditev predlagatelj finančnega načrta v skladu s
predpisi, ki urejajo postopke za izvajanje kohezijske politike, in v
sodelovanju z organom upravljanja ter ga predloži ministrstvu, ta pa vladi.
(6) Kadar neposredni uporabnik izvaja plačila v breme postavk
namenskih sredstev EU ali v breme postavk namenskih sredstev finančnih
mehanizmov, vendar ne zagotovi črpanja namenskih sredstev EU oziroma namenskih
sredstev finančnih mehanizmov zaradi neupravičene porabe sredstev, mora o tem
obvestiti ministrstvo in predlagati preknjižbo porabe v višini sredstev, ki
niso imela kritja v namenskih sredstvih EU oziroma v namenskih sredstvih
finančnih mehanizmov. Preknjižba porabe se mora izvršiti v okviru proračuna
tekočega leta in v breme prostih pravic porabe na postavkah, ki niso vezane na
namenska sredstva EU ali na namenska sredstva finančnih mehanizmov. Ob
neusklajenosti lahko ministrstvo omeji izvrševanje proračuna posameznemu
proračunskemu uporabniku.
3.4. Prevzemanje obveznosti in roki plačil v breme
proračuna
29. člen
(pravice porabe za izvajanje nacionalnih programov, zakonov
in drugih predpisov)
Pravice porabe za izvajanje nacionalnih programov, zakonov in
drugih predpisov, v katerih je opredeljen obseg sredstev za financiranje
posameznih izdatkov proračuna, se zagotavljajo v znesku, določenem s
proračunom, ne glede na znesek, ki je predviden z nacionalnim programom,
zakonom ali drugim predpisom.
30. člen
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme
proračunov prihodnjih let)
(1) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte in
ukrepe, ki so vključeni v veljavni NRP, odda javno naročilo za celotno vrednost
projekta oziroma ukrepa, če so zanj načrtovane pravice porabe v sprejetih
proračunih.
(2) Neposredni uporabnik lahko v letu 2020 prevzame
obveznosti za namene, za katere so zagotovljena sredstva v letu 2021 in ki
zapadejo v plačilo v letu 2021, v višini 80 odstotkov obsega pravic porabe na
podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika, načrtovanih v
proračunu za leto 2021. V letu 2020 lahko neposredni uporabnik prevzame
obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2022, do višine 60 odstotkov obsega
pravic porabe, za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2021 po
podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika.
(3) Neposredni uporabnik lahko v letu 2021 prevzame
obveznosti za namene, za katere so načrtovane pravice porabe v letu 2021 in ki
zapadejo v plačilo v letu 2022, v višini 60 odstotkov obsega pravic porabe na
podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika, načrtovanih v
proračunu za leto 2021. V letu 2021 lahko neposredni uporabnik prevzame
obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2023, do višine 40 odstotkov obsega
pravic porabe, za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2021 po
podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika. Neposredni
uporabnik v breme proračunov prihodnjih let ne sme prevzemati obveznosti brez
odložnega pogoja, s katerim se izvajanje pogodbenih obveznosti odloži, dokler
za ta namen nima zagotovljenih pravic porabe v posebnem delu proračuna.
(4) Neposredni uporabnik, v skladu z drugim in tretjim
odstavkom tega člena, prevzema obveznosti v prihodnjih letih samo, če ima za te
namene načrtovane odhodke v veljavnem NRP.
(5) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena
lahko neposredni uporabnik prevzema obveznosti za:
1.
pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in
drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov;
2.
pogodbe za nabavo blaga in storitev, ki so potrebni za izvajanje
upravnih nalog v upravnih enotah (tiskovine in drugi javni dokumenti);
3.
pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev
finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk
slovenske udeležbe.
(6) Neposredni uporabnik lahko v letu 2020 prevzema in
plačuje obveznosti iz pogodb iz 3. točke prejšnjega odstavka prek načrtovanih
pravic porabe v sprejetem proračunu, na podlagi soglasja vlade, če zaradi tega
ne bo prekoračen obseg izdatkov, ki je v okviru za pripravo proračunov sektorja
država določen za državni proračun za leti 2020 in 2021.
(7) O prevzemanju obveznosti po pogodbah o zakupu ali najemu,
ki jih sklepajo neposredni uporabniki državnega proračuna in pri katerih
lastninska pravica preide ali lahko preide z najemodajalca na najemnika, odloča
vlada. Neposredni uporabniki občinskih proračunov morajo pred prevzemom
navedenih obveznosti pridobiti soglasje ministrstva.
(8) Ne glede na prejšnji odstavek o prevzemanju obveznosti
zaradi sprememb določb pogodbe o zakupu ali najemu, ki nimajo finančnih
posledic, ali sprememb, ki so posledice tečajnih razlik, odloča neposredni
uporabnik.
31. člen
(spremljanje in spremembe NRP)
(1) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov in ukrepov
in je v celoti odgovoren za njihovo izvedbo.
(2) Spremembe veljavnega NRP so uvrstitev projektov oziroma
ukrepov v NRP in druge spremembe projektov oziroma ukrepov.
(3) Neposredni uporabnik mora do 31. januarja tekočega leta
oziroma v 30 dneh po uveljavitvi rebalansa proračuna uskladiti NRP z veljavnim
proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim NRP za tekoče
leto je dopustna le v delih, kjer se projekti oziroma ukrepi financirajo z
namenskimi prejemki.
(4) O spremembi veljavnih ukrepov in o spremembi projektov do
20 odstotkov izhodiščne vrednosti odloča neposredni uporabnik.
(5) Vlada odloča o uvrstitvi projektov oziroma evidenčnih
projektov v veljavni NRP in o spremembi vrednosti projektov nad 20 odstotki
izhodiščne vrednosti.
(6) Ministrstvo na predlog predlagatelja finančnega načrta
uvrsti ukrep v veljavni NRP, če je ukrep skladen s predpisi, ki določajo pogoje
za uvrstitev ukrepa v NRP.
(7) Ne glede na peti odstavek tega člena ministrstvo na
predlog predlagatelja finančnega načrta uvrsti projekt v veljavni NRP oziroma
spremeni vrednost projekta nad 20 odstotki izhodiščne vrednosti, kadar gre za:
1.
uvrstitev projektov z vrednostjo do 300.000 eurov,
2.
spremembo vrednosti projektov do 100.000 eurov,
3.
ponovno uvrstitev projektov, ki so že bili del veljavnega NRP v
preteklih letih in se jim vrednost spreminja do največ 100.000 eurov,
4.
uvrstitev ali spremembo vrednosti projektov, katerih namen je odprava
posledic naravnih nesreč, če je projekt skladen s predpisi, ki določajo pogoje
za uvrstitev oziroma spremembo projekta v NRP,
5.
uvrstitev ali spremembo vrednosti projektov iz 21. člena ZFO-1, ki
se sofinancirajo s sredstvi proračuna po 23. členu ZFO-1, če je projekt
pripravljen v skladu s predpisi, ki določajo pogoje za uvrstitev oziroma
spremembo projekta v NRP.
(8) Ne glede na peti in sedmi odstavek tega člena odloča o
uvrstitvi projektov v veljavni NRP in o spremembah projektov nad 20 odstotki
izhodiščne vrednosti za področje kohezijske politike ali za področje sklada za
evropsko pomoč najbolj ogroženim ali za področje razvoja podeželja in skupne
ribiške politike organ upravljanja, na predlog predlagatelja finančnega načrta,
po predhodni uskladitvi načrta financiranja z ministrstvom.
(9) Ne glede na četrti odstavek tega člena odloča o
spremembah veljavnega NRP za projekte na področju kohezijske politike do 20
odstotkov izhodiščne vrednosti organ upravljanja.
(10) V breme evidenčnih projektov ni dovoljeno prevzemati
obveznosti.
(11) Za sofinanciranje občinskih projektov in ukrepov iz
državnega proračuna v naslednjih letih morajo ministrstva objaviti javne
razpise za zbiranje vlog občin.
(12) Proračunski viri v veljavnem NRP se za prihodnja leta
lahko povečujejo ali zmanjšujejo znotraj politike sprejetega NRP posameznega
predlagatelja finančnega načrta za posamezno leto, pri čemer povečanje
posameznega glavnega programa ne sme presegati 10 odstotkov tega glavnega
programa pri posameznem predlagatelju finančnega načrta za posamezno leto.
(13) Ne glede na prejšnji odstavek se proračunski viri na
namenskih postavkah in postavkah centraliziranih evropskih programov v
veljavnem NRP za prihodnja leta usklajujejo brez omejitev.
(14) Ne glede na dvanajsti odstavek tega člena se lahko
spremembe proračunskih virov na proračunskih postavkah s področja kohezijske
politike za finančno perspektivo 2014–2020 v veljavnem NRP za prihodnja leta
usklajujejo brez omejitev znotraj skupne višine sprejetega NRP na teh
proračunskih postavkah za posamezno leto.
32. člen
(plačilni roki v breme državnega in občinskih proračunov)
(1) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov so
plačilni roki neposrednih uporabnikov v breme proračuna predpisani s tem
zakonom. Za plačilo vseh obveznosti je plačilni rok za neposredne uporabnike
30. dan, za posredne uporabnike pa največ 30 dni.
(2) Plačilni rok začne teči naslednji dan po prejemu listine,
ki je podlaga za izplačilo. Plačilni rok za izplačila, o katerih se odloča v
skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, in če drug zakon določa,
da se nakazilo na račun stranke šteje, da je bilo zahtevku v celoti ugodeno,
začne teči naslednji dan po poteku roka, ki je z zakonom določen za sprejem
odločitve v upravnem postopku. Če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko je po
zakonu dela prost dan oziroma v plačilnem sistemu TARGET ni opredeljen kot
plačilni dan, se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik oziroma naslednji
plačilni dan v sistemu TARGET.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena so plačilni roki
lahko krajši za plačila:
1.
plač, drugih osebnih prejemkov in povračil stroškov zaposlenih pri
neposrednih in posrednih uporabnikih;
2.
pravnomočnih sodnih ali dokončnih upravnih odločb in poravnav;
3.
pogodb v breme postavk namenskih sredstev EU in postavk slovenske
udeležbe;
4.
pogodb v breme postavk namenskih sredstev finančnih mehanizmov in
pripadajočih postavk slovenske udeležbe;
5.
tekočih transferov, razen tekočih transferov v tujino;
6.
obveznosti iz naslova povračil sredstev med neposrednimi uporabniki;
7.
obveznosti diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije
v tujini, če je takšna poslovna praksa sprejemne države;
8.
prispevkov za humanitarno pomoč prizadetim državam ob naravnih nesrečah
in drugih nesrečah velikih razsežnosti;
9.
obveznosti, povezanih z migranti;
10.
zbirnega računa Slovenske izvozne in razvojne banke, d. d., ki ga ta
izstavi za plačilo obračunanega nadomestila bankam;
11.
povezana s servisiranjem javnega dolga in upravljanja z denarnimi
sredstvi, vključno z likvidnostnim zadolževanjem in poroštvi;
12.
obresti na denarna sredstva pri Banki Slovenije.
(4) Minister lahko določi krajši plačilni rok tudi, kadar je
to potrebno za zagotovitev gospodarnega in učinkovitega razpolaganja s
proračunskimi sredstvi, da se tako prepreči gospodarska škoda, ki bi nastala,
če se plačilo ne bi izvršilo v krajših rokih.
(5) Plačilo investicijskih transferov občinam, pogodbenim
subjektom na področju zaščite, reševanja in pomoči po 73., 74. in 75. členu
Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06
– uradno prečiščeno besedilo, 97/10 in 21/18 – ZNOrg; v nadaljnjem besedilu:
ZVNDN) in 8. členu Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno
prečiščeno besedilo in 23/19; v nadaljnjem besedilu: ZGas) (v nadaljnjem
besedilu: pogodbeni subjekt) in posrednim uporabnikom se izvrši en dan pred
dnevom plačila občine, pogodbenega subjekta ali posrednega proračunskega
uporabnika izvajalcu, če občina, pogodbeni subjekt ali posredni proračunski
uporabnik predloži popolno dokumentacijo za izplačilo iz proračuna 25 dni pred
dnevom plačila izvajalcu. Če je nesporen le posamezni del predložene
dokumentacije, se izplačilo izvrši v nespornem delu, razlika pa po prejemu
popolne dokumentacije.
(6) Plačilo za ukrep »podpora lokalnemu razvoju«, ki ga v
skladu z Uredbo 1303/2013/EU vodi skupnost v okviru finančne perspektive
2014–2020, se lahko izvede en dan pred dnevom plačila vodilnega partnerja
izvajalcu, če vodilni partner predloži popolno dokumentacijo za izplačilo iz
proračuna 25 dni pred dnevom plačila izvajalcu.
(7) Pri izplačilu drugih stroškov dela (podjemne pogodbe,
avtorske pogodbe in druga obdavčljiva izplačila) je plačilni rok od 20 do
največ 45 dni.
(8) Določbe tega člena, razen petega odstavka, veljajo tudi
za plačila v breme občinskih proračunov, razen če se občina v pogodbi dogovori
za krajše plačilne roke, ker doseže nižjo pogodbeno ceno.
(9) Ne glede na določbe tega člena je lahko z mednarodno
pogodbo oziroma mednarodnim nepogodbenim aktom dogovorjen plačilni rok do 90
dni.
(10) Ne glede na prvi odstavek tega člena je za občine rok za
vračilo sredstev kohezijske politike, na podlagi izrečenega finančnega popravka
največ 90 dni.
33. člen
(predplačila)
(1) Ne glede na drugi odstavek 52. člena ZJF so predplačila
dovoljena:
1.
na podlagi neposredne uporabe predpisov EU;
2.
za namenska sredstva EU, namenska sredstva finančnih mehanizmov in
sredstva slovenske udeležbe do višine 30 odstotkov vrednosti predvidenih
izplačil teh sredstev in pod pogojem, da je prejemnik oseba zasebnega ali
javnega prava in je ustanovljena in deluje kot društvo, zasebni ali javni zavod
ali ustanova;
3.
do višine 30 odstotkov predvidenih pogodbenih obveznosti za
sofinanciranje dejavnosti, programov in projektov pod pogojem, da je prejemnik
oseba zasebnega prava ter je ustanovljena in deluje kot društvo, zasebni zavod
ali ustanova oziroma za sofinanciranje programov in projektov, če je prejemnik
oseba javnega prava ter je ustanovljena in deluje kot javni zavod, javni sklad,
samoupravne narodne skupnosti ali zbornica, ki izvaja javna pooblastila po zakonu;
4.
za plačilo:
-
pogodbenih obveznosti, pri katerih je to uveljavljeno s poslovnimi
običaji (na primer šolnine, naročnine, plačila dobaviteljem iz tujih držav, če
v nasprotnem primeru pogodbe ni mogoče skleniti);
-
pogodbenih obveznosti za projekte medinstitucionalne pomoči tretjim
državam, ki jih financira EU;
-
akontacij stroškov za službena potovanja;
-
akontacij stroškov za izvedbo nakupov po 40. členu Zakona o finančni
upravi (Uradni list RS, št. 25/14) in 19. členu Zakona o inšpekcijskem nadzoru
(Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14) na podlagi
odobritve predstojnika;
-
varščine na javni dražbi;
-
predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka po 233. členu
Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem
prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 –
popr., 27/16, 31/16 – odl. US, 38/16 – odl. US, 63/16 – ZD-C in 54/18 – odl.
US);
5.
do višine 70 odstotkov predvidenih pogodbenih obveznosti za
sofinanciranje dejavnosti, programov in projektov pod pogojem, da je prejemnik
oseba zasebnega prava ter je ustanovljena in deluje kot društvo, zasebni zavod
ali ustanova, če pogodbena vrednost ne preseže 20.000 eurov in če se pogodbene
obveznosti v celoti izvedejo v tekočem letu;
6.
če tako določa donator.
(2) Pri predplačilih iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega
odstavka se mora neposredni uporabnik v pogodbi s prejemnikom sredstev
dogovoriti, da se prejemnik sredstev zavezuje prejeta sredstva, skupaj z
zamudnimi obrestmi, vrniti v proračun, če se naknadno ugotovi, da je bilo
izplačilo iz proračuna neupravičeno izvršeno. Šteje se, da je bilo izplačilo iz
proračuna neupravičeno izvršeno, če EK ali donator zahtevek za plačilo sredstev
zavrne ali če EK ali donator izstavi zahtevek za vračilo ali če se v
proračunskem nadzoru ugotovi, da so bila sredstva porabljena nenamensko ali v
nasprotju s predpisi.
(3) Pri predplačilih iz 3. točke prvega odstavka tega člena
se mora neposredni uporabnik v pogodbi dogovoriti tudi, da bo prejemnik
sredstev najpozneje v 180 dneh po prejemu predplačila, neposrednemu uporabniku
posredoval dokazila o upravičeni porabi sredstev in, da se prejemniku sredstev
do predložitve dokazil, ki izkazujejo upravičenost porabe sredstev, zadržijo
nadaljnja izplačila iz proračuna.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se neposredni uporabnik v
pogodbi dogovori, da bo prejemnik sredstev iz 5. točke prvega odstavka tega
člena posredoval dokazila o upravičeni porabi sredstev po zaključku izvedbe
pogodbenih obveznosti in da bo neplačani del pogodbenih obveznosti prejemniku
sredstev izplačan po prejemu dokazil o upravičeni porabi sredstev ter v roku,
ki ga določa ta zakon.
(5) Če prejemnik sredstev iz 1., 2., 3. in 5. točke prvega
odstavka tega člena ne upraviči prejetega predplačila, se v obsegu danih
predplačil znižajo pravice porabe na integralnih postavkah v finančnem načrtu
neposrednega uporabnika, ki se je o predplačilu dogovoril.
(6) Ne glede na 2. in 3. točko prvega odstavka tega člena se
za predplačilo nad 100.000 eurov ni dovoljeno dogovoriti brez soglasja
ministra.
(7) Določbe 3., 4., 5. in 6. točke prvega odstavka tega člena
veljajo tudi za plačila v breme občinskih proračunov.
34. člen
(pogoji za izdajo soglasja)
(1) Minister izda soglasje iz šestega odstavka prejšnjega
člena, če:
1.
ima neposredni uporabnik v veljavnem proračunu zagotovljene pravice
porabe za ta namen;
2.
je prejemnik predplačila izkazoval pozitivno poslovanje v preteklem
letu;
3.
ima prejemnik sredstev poravnane davčne obveznosti;
4.
je bil prejemnik sredstev v preteklih treh mesecih solventen.
(2) Listine, s katerimi se izkaže izpolnjevanje pogojev, in
način predložitve listin za namene iz prejšnjega odstavka določi minister.
3.5. Druge posebnosti izvrševanja proračuna
35. člen
(plačilo pravnomočnih sodnih in dokončnih upravnih odločb in
poravnav)
(1) Obveznosti na podlagi pravnomočnih sodnih ali dokončnih
upravnih odločb in poravnav se plačujejo v breme sredstev neposrednega ali
posrednega uporabnika, v pristojnost katerega spada zadeva, ki je predmet
odločbe ali poravnave ali v breme neposrednega ali posrednega uporabnika, ki
ima v ta namen v svojem finančnem načrtu zagotovljene pravice porabe. Če je med
izvajanjem proračuna izdana sodna ali upravna odločba oziroma sklenjena
poravnava, ki nalaga plačilo obveznosti, za katere v proračunu niso
zagotovljene pravice porabe, se za plačilo teh obveznosti lahko odpre nova
proračunska vrstica, na katero se v skladu s predpisanimi postopki
prerazporedijo pravice porabe neposrednega uporabnika.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se obveznosti za
pravnomočno priznano škodo, ki je nastala zaradi nepravilne ali nezakonite
sodne odločbe, plačujejo v breme sredstev državnega odvetništva, ki ima v ta
namen v svojem finančnem načrtu zagotovljene pravice porabe.
(3) Če iz pravnomočne sodne ali dokončne upravne odločbe in
poravnave izhaja, da se obveznosti poravnajo postopno in v več prihodnjih
letih, se pravice porabe v višini posamezne letne obveznosti zagotovijo v letu,
v katerem je posamezni del obveznosti po pravnomočni sodni ali dokončni upravni
odločbi in poravnavi treba plačati.
36. člen
(financiranje ustanov)
(1) Neposredni uporabnik lahko z ustanovo, katere
ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je Republika Slovenija (v nadaljnjem
besedilu: ustanova), na podlagi sprejetega programa dela sklene neposredno
pogodbo o financiranju oziroma sofinanciranju delovanja in programa dela
ustanove, če je ustanova ustanovljena za opravljanje storitev splošnega pomena
na področju mednarodnega sodelovanja.
(2) Ustanovi se sredstva iz proračuna zagotavljajo
trimesečno, z napovedjo denarnega toka in na podlagi trimesečnih načrtov za
izvrševanje finančnega načrta ustanove.
(3) Trimesečni načrt za izvrševanje finančnega načrta
ustanove je pregled načrtovanih izdatkov za posamezno četrtletje ali drug
dokument, ki je enakovredna podlaga za izplačilo načrtovanih izdatkov ob
istočasnem poročanju o posameznih plačanih obveznostih v zadnjem četrtletju.
(4) Ustanova mora napoved denarnega toka, najpozneje do 15.
dneva v tekočem mesecu za tekoči mesec in prihodnja dva meseca, posredovati
pristojnemu neposrednemu uporabniku proračuna skupaj s seznamom plačanih
obveznosti po ekonomskih namenih v preteklih treh mesecih iz naslova
opravljanja javne službe.
(5) Če plačane obveznosti v preteklih treh mesecih po seznamu
iz prejšnjega odstavka niso izkazane v višini sredstev, ki jih je ustanova
prejela, se razlika poračuna pri nakazilu sredstev ustanovi za naslednje tri
mesece.
(6) Skrbnik pogodbe mora vsaj enkrat letno preveriti namensko
porabo sredstev po seznamu iz četrtega odstavka tega člena z izvirnimi
listinami.
37. člen
(zmanjšanje obsega sredstev za financiranje posrednih
uporabnikov proračuna)
Če neposredni uporabnik v postopku izdaje soglasja k
finančnemu načrtu posrednega uporabnika proračuna iz svoje pristojnosti ugotovi,
da je v finančnem načrtu posrednega uporabnika izkazan presežek prihodkov nad
odhodki iz naslova izvajanja javne službe, neposredni uporabnik v obsegu
izkazanega presežka prihodkov nad odhodki zmanjša obseg sredstev za
financiranje javne službe posrednega uporabnika proračuna in mu izda soglasje
tako, da bo finančni načrt posrednega uporabnika uravnotežen v delu, ki se
nanaša na javno službo.
38. člen
(obveščanje računovodske službe)
Neposredni uporabniki morajo vsako obvestilo o spremembi
upnika ali osebe, ki ji je treba izpolniti obveznost, nemudoma posredovati
pristojni računovodski službi, skupaj z ustrezno knjigovodsko dokumentacijo.
39. člen
(ureditev porabe sredstev skupnih evropskih politik v
Republiki Sloveniji)
Vlada lahko izda uredbe, s katerimi podrobno uredi obveznosti
državnih organov in prejemnikov proračunskih sredstev v postopkih načrtovanja
in porabe sredstev skupnih evropskih politik.
40. člen
(vračila namenskih sredstev EU in namenskih sredstev
finančnih mehanizmov)
(1) Neposredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna
mora za vračilo neporabljenih ali neupravičeno porabljenih namenskih sredstev
iz EU ali namenskih sredstev finančnih mehanizmov zagotoviti pravice porabe na
integralnih postavkah v okviru svojega finančnega načrta in takoj pristopiti k
izterjavi teh sredstev od prejemnika sredstev. Če za plačilo teh obveznosti
neposredni uporabnik nima načrtovanih pravic porabe, lahko za ta namen tudi med
letom odpre novo proračunsko vrstico, na katero v okviru svojega finančnega
načrta in v skladu s predpisanimi postopki prerazporedi pravice porabe.
(2) Na zahtevo pristojnega organa neposredni uporabnik
državnega ali občinskega proračuna, ki je prejel namenska sredstva iz EU,
izvede vračilo na podračun v okviru EZR države. Na zahtevo pristojnega organa
EU izvede vračilo s podračuna EZR države na račun EU pristojni organ, določen v
skladu s predpisi EU.
(3) Na zahtevo pristojnega organa, določenega v sporazumu za
izvajanje finančnega mehanizma, neposredni uporabnik državnega ali občinskega
proračuna, ki je prejel namenska sredstva finančnega mehanizma, izvede vračilo
na podračun v okviru EZR države. Na zahtevo financerja izvede vračilo s
podračuna EZR države pristojni organ.
3.6. Proračunski skladi
41. člen
(proračunski skladi)
Proračunski skladi v letih 2020 in 2021 so:
1.
podračun proračunske rezerve, ustanovljen na podlagi ZJF;
2.
podračun, ustanovljen na podlagi Zakona o investicijah v javne
zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija (Uradni list
RS, št. 90/15);
3.
podračun, ustanovljen po Zakonu o dodatni koncesijski dajatvi od
prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov (Uradni
list RS, št. 24/07 – uradno prečiščeno besedilo in 79/17);
4.
podračun, ustanovljen na podlagi Zakona za uravnoteženje javnih financ
(Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314, 105/12, 25/13 –
odl. US, 46/13 – ZIPRS1314-A, 47/13 – ZOPRZUJF, 56/13 – ZŠtip-1, 63/13 –
ZOsn-I, 63/13 – ZJAKRS-A, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 –
ZIPRS1415, 101/13 – ZDavNepr, 107/13 – odl. US, 85/14, 95/14, 24/15 – odl. US,
90/15, 102/15, 63/16 – ZDoh-2R, 77/17 – ZMVN-1 in 33/19 – ZMVN-1A; v nadaljnjem
besedilu: ZUJF);
5.
podračun, ustanovljen na podlagi 128. člena Zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 –
odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A,
48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16 in 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18
– ZIURKOE);
6.
podračun, ustanovljen na podlagi 162. člena Zakona o vodah (Uradni list
RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in
56/15);
7.
podračun, ustanovljen na podlagi prvega odstavka 33. člena ZGGLRS;
8.
podračun, ustanovljen na podlagi tretjega odstavka 79. člena ZSDH-1;
9.
podračun, ustanovljen na podlagi prvega odstavka 28. člena ZNOrg.
4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE FINANČNEGA PREMOŽENJA
DRŽAVE
42. člen
(odpis dolgov do Republike Slovenije po ZJF)
(1) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena
ZJF, je dovoljeno odpisati dolgove, ki jih imajo dolžniki do Republike
Slovenije, in sicer največ do skupne višine 1.000.000 eurov v posameznem letu.
(2) V obseg sredstev iz prejšnjega odstavka se štejejo vsi
dolgovi, ki jih imajo dolžniki do Republike Slovenije in se kot taki vodijo v
poslovnih knjigah pri neposrednih ali posrednih proračunskih uporabnikih.
43. člen
(dopustnost neizterjave)
(1) Kadar skupni dolg posameznega dolžnika do istega
neposrednega ali posrednega uporabnika proračuna ne presega 25 eurov, se v
poslovnih knjigah razknjiži in se ne šteje v kvoto iz prvega odstavka
prejšnjega člena.
(2) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov postopkov
izterjave za zneske, ki brez obresti ne presegajo 250 eurov oziroma zneskov, ki
so določeni v predpisih EU, ni treba izvesti za namenska sredstva EU, kadar
predpisi EU, ki se uporabljajo neposredno, to omogočajo.
44. člen
(upravljanje denarnih sredstev sistema EZR in upravljanje s
prostimi denarnimi sredstvi na računih pravnih oseb, določenih v 61. členu ZJF,
vključenih v sistem EZR)
(1) Ne glede na drugi odstavek 68. člena ZJF lahko
upravljavec sredstev sistema EZR države oziroma občine nalaga denarna sredstva
sistema EZR države oziroma občine za obdobje, ki ni daljše od 12 mesecev, tudi
v hranilnice, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih
storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek upravljavec sredstev
sistema EZR države nalaga denarna sredstva sistema EZR države za obdobje, ki ni
daljše od treh let.
(3) Ne glede na drugi odstavek 68. člena ZJF lahko
upravljavec sredstev sistema EZR države nalaga denarna sredstva sistema EZR
države tudi v državne zakladnice držav evropske monetarne unije in v nakupe
zakladnih menic teh držav, pod pogojem, da Republika Slovenija ni upnica
zadevne države po zakonu, ki opredeljuje dodelitev posojila državi evropske
monetarne unije.
(4) Ne glede na četrti odstavek 68. člena ZJF lahko državni
proračun prosta denarna sredstva na računih, vključenih v sistem EZR države,
nalaga tudi v pravne osebe, ustanovljene za namen zagotavljanja finančne
stabilnosti v euroobmočju.
(5) Ne glede na četrti odstavek 68. člena ZJF lahko
upravljavec sredstev sistema EZR države daje dolgoročna posojila za obdobje do
treh let, za namen izvajanja projektov, financiranih iz sredstev EU.
45. člen
(posebnosti razpolaganja z državnim finančnim premoženjem)
(1) Ne glede na prvi odstavek 80.č člena ZJF v letni program
prodaje finančnega premoženja države ni treba vključiti posamične terjatve
Republike Slovenije do višine 7.000.000 eurov, pri čemer skupni obseg vseh
terjatev posameznega leta, ki ne bodo vključene v letni program prodaje
finančnega premoženja države, ne sme presegati 30.000.000 eurov.
(2) O prodaji terjatev države iz prejšnjega odstavka vlada,
enkrat letno za preteklo leto, najpozneje do 31. maja, poroča državnemu zboru.
Poročilo mora vsebovati najmanj:
-
navedbo prodanih terjatev,
-
knjigovodsko vrednost prodanih terjatev,
-
razloge za prodajo,
-
višino kupnine.
(3) Izvajalci gospodarske javne službe v energetskih
dejavnostih in druge gospodarske družbe s tega področja, v katerih ima država
posredno ali neposredno prevladujoč vpliv, morajo imeti v svojih ustanovnih
aktih določila, ki dopuščajo pridobitev kontrolnega deleža v osnovnem kapitalu
družbe posameznemu vlagatelju neposredno ali skupaj z obvladovanimi
(povezanimi) družbami oziroma osebami, ki delujejo usklajeno, z nakupom ali z
dokapitalizacijo le s soglasjem vlade. Za pridobitev kontrolnega deleža, za
katerega zaprosi potencialni investitor na podlagi tega člena, se šteje vsaka
pridobitev oziroma povečanje že obstoječega deleža v osnovnem kapitalu te
družbe tako, da ta po takšni pridobitvi presega 25 odstotkov osnovnega kapitala
te družbe.
46. člen
(upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije)
(1) Vlada sprejme letni načrt upravljanja kapitalskih naložb
Republike Slovenije, za upravljanje katerih je pristojna (v nadaljnjem
besedilu: letni načrt upravljanja), na podlagi druge alineje drugega odstavka
19. člena ZSDH-1, prvega odstavka 6. člena ZIUGDT, 14. člena ZGGLRS, 38. člena
Zakona o Kobilarni Lipica (Uradni list RS, št. 6/18) in drugega odstavka 36.
člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestah (Uradni list RS, št.
10/18). V letnem načrtu upravljanja se opredelijo podrobni cilji vlade pri
upravljanju posameznih naložb, ukrepi in usmeritve za doseganje teh ciljev,
pričakovani denarni tokovi iz upravljanja in vpliv doseganja ciljev na
proračun.
(2) Vlada sprejme letni načrt iz prejšnjega odstavka na
predlog ministrstva najpozneje do konca decembra za naslednje koledarsko leto.
Vsebino letnega načrta upravljanja določi ministrstvo, pri čemer ministrstva,
na delovna področja katerih spadajo kapitalske naložbe Republike Slovenije, za
upravljanje katerih je pristojna vlada, in družbe s kapitalsko naložbo
Republike Slovenije, na zahtevo ministrstva temu najpozneje do konca oktobra
posredujejo vse podatke in izhodišča, potrebna za pripravo letnega načrta
upravljanja.
(3) Ministrstva, na delovna področja katerih spadajo
kapitalske naložbe Republike Slovenije, za upravljanje katerih je pristojna
vlada, spremljajo izpolnjevanje letnega načrta upravljanja pri družbah s
kapitalsko naložbo Republike Slovenije, ki spadajo v njihovo pristojnost. Pri
bistvenih odmikih od sprejetih ciljev morajo ta ministrstva od posamezne družbe
zahtevati pojasnila, ministrstvo pa lahko zahteva pojasnila od posamezne družbe
in ministrstva, na delovno področje katerega spada posamezna kapitalska naložba
Republike Slovenije, ter določi ukrepe za dosego sprejetih ciljev.
(4) Ministrstvo najpozneje do konca marca vladi posreduje
letno poročilo o upravljanju družb iz tega člena v preteklem letu. Poročilo
mora temeljiti na prikazu izpolnjevanja ciljev ter ukrepov in usmeritev za
doseganje teh ciljev.
47. člen
(zagotavljanje sredstev za pridobivanje kapitalskih naložb
države)
(1) Slovenski državni holding (v nadaljnjem besedilu: SDH)
mora pred odločitvijo o odplačni pridobitvi kapitalske naložbe v last Republike
Slovenije pridobiti potrditev ministrstva, da so v tekočem letu v proračunu
zagotovljene pravice porabe v zadostni višini.
(2) Ministrstvo na podlagi sklepa SDH o odplačni pridobitvi
kapitalske naložbe v last Republike Slovenije, družbi, v kateri bo Republika
Slovenija pridobila naložbo, izvede izplačilo iz proračuna v roku, ki je za
plačila obveznosti neposrednih uporabnikov proračuna določen v prvem odstavku
32. člena tega zakona.
5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV DRŽAVE TER JAVNEGA SEKTORJA
IN PREVZEM DOLGA
48. člen
(obseg zadolževanja države za leti 2020 in 2021)
(1) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci
prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih
terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se država za
proračun leta 2020 lahko zadolži do višine 7.283.861.435 eurov.
(2) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci
prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih
terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se država za
proračun leta 2021 lahko zadolži do višine 2.741.703.231 eurov.
(3) Ne glede na 84. člen ZJF lahko minister za odločanje o
sklepanju poslov na trgu vrednostnih papirjev v zvezi z zadolževanjem države in
upravljanjem njenih dolgov v okviru instrumentov zadolževanja, rokov in višine
zadolžitev, določenih v letnem programu financiranja proračuna, ki ga sprejme
vlada, pisno pooblasti drugo osebo. Instrument zadolževanja je tudi začasna
prodaja lastnih dolžniških vrednostnih papirjev.
(4) V obseg zadolževanja države iz prvega in drugega odstavka
tega člena se ne štejejo:
1.
zadolževanje države za potrebe upravljanja njenih dolgov in
2.
prevzem dolga.
(5) Poleg zadolževanja za namene prvega in drugega odstavka
tega člena se lahko država v skladu s tretjim odstavkom 81. člena ZJF dodatno
zadolži za namen izvajanja intervencij na trgu lastnih dolžniških vrednostnih
papirjev. Največji obseg dodatne zadolžitve za ta namen ne sme presegati
1.800.000.000 eurov.
(6) V obsegu zadolžitve iz prvega odstavka tega člena je
zajeta tudi zadolžitev države za namen financiranja omilitve posledic epidemije
COVID-19 v znesku 2.167.000.000 eurov.
(7) Ne glede na četrti odstavek 81. člena ZJF se država v
letih 2020 in 2021 lahko likvidnostno zadolži največ do višine 10 % zadnjega
sprejetega proračuna.
48.a člen
(prerazporeditev pravic porabe na postavko COVID-19)
Ministrstvo pravice porabe iz dodatne zadolžitve po šestem
odstavku prejšnjega člena samostojno prerazporedi na postavko COVID-19, v
okviru podprograma 230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19.
49. člen
(likvidnostno zadolževanje sistema EZR države)
(1) Za učinkovito upravljanje likvidnosti sistema EZR države
se lahko upravljavec sredstev sistema EZR države likvidnostno zadolžuje zunaj
tega sistema v svojem imenu in za račun pravne osebe, vključene v ta sistem.
(2) Likvidnostno zadolževanje sistema EZR države poteka prek
zakladniškega podračuna države.
(3) Obseg zadolžitve iz prejšnjega odstavka na dan 31.
decembra se šteje za zadolževanje pravne osebe, ki je vključena v sistem EZR
države in ima na ta dan izkazan dolg do upravljavca sredstev sistema EZR
države.
50. člen
(obseg poroštev države za leti 2020 in 2021)
(1) Obseg novih poroštev države, izdanih na podlagi zakonov o
poroštvih za kreditne obveznosti domačih pravnih in fizičnih oseb, v letu 2020
ne sme preseči skupne višine glavnic 2.800.000.000 eurov.
(2) Obseg novih poroštev države, izdanih na podlagi zakonov o
poroštvih za kreditne obveznosti domačih pravnih in fizičnih oseb, v letu 2021
ne sme preseči skupne višine glavnic 800.000.000 eurov.
(3) Poroštva, dana za obveznice ali posojila, ki so najeta za
odplačilo obstoječih obveznosti, zavarovanih z državnim poroštvom, se ne
štejejo v obseg poroštev po tem zakonu.
51. člen
(pravice porabe za plačilo dolgov in poroštev države)
Unovčena poroštva se plačajo v breme finančnega načrta
ministrstva. Pravice porabe za plačilo tistih poroštev, ki niso načrtovana na
postavkah ministrstva, se takoj prerazporedijo iz finančnega načrta
neposrednega uporabnika, v katerega delovno področje spada dejavnost, ki jo opravlja
dolžnik, za katerega je bilo poroštvo izdano.
52. člen
(obseg zadolževanja in poroštev posrednih uporabnikov
proračuna države in nefinančnih družb v pretežni lasti države v letih 2020 in
2021)
(1) Posredni uporabniki proračuna države in nefinančne družbe,
v katerih ima država prevladujoč vpliv, se v letu 2020 lahko zadolžijo in
izdajo poroštva drugim fizičnim in pravnim osebam do skupne višine 600.000.000
eurov.
(2) Posredni uporabniki proračuna države in nefinančne
družbe, v katerih ima država prevladujoč vpliv, se v letu 2021 lahko zadolžijo
in izdajo poroštva drugim fizičnim in pravnim osebam do skupne višine
600.000.000 eurov.
(3) Zadolževanje iz prvega in drugega odstavka tega člena
pomeni razliko med vsemi črpanji in odplačili glavnic zadolžitev v koledarskem
letu.
(4) Kot prevladujoč vpliv se šteje, če je država 50-odstotni
ali več lastnik premoženja družbe oziroma če država izvaja nadzor nad poslovno
politiko družbe.
53. člen
(največji možen obseg iz naslova zavarovanj pred različnim
tveganjem pri mednarodnih gospodarskih poslih in poroštvena kvota za
zadolževanje Slovenske izvozne in razvojne banke, d. d.)
(1) V skladu s 5. in 8. členom Zakona o zavarovanju in
financiranju mednarodnih gospodarskih poslov (Uradni list RS, št. 2/04, 56/08 –
ZSIRB in 82/15; v nadaljnjem besedilu: ZZFMGP) se za leto 2020 določi:
1.
največji skupen obseg obveznosti družbe iz naslova zavarovanj pred
nekomercialnim in srednjeročnim komercialnim tveganjem ter kratkoročnim
komercialnim tveganjem, ki se ne tržijo, v višini 2.100.000.000 eurov;
2.
obseg poroštev, ki pomeni skupno višino glavnic posojil in izdanih
vrednostnih papirjev, za katere bo dala Republika Slovenija poroštva, v višini
350.000.000 eurov.
(2) V skladu s 5. in 8. členom ZZFMGP se za leto 2021 določi:
1.
največji možen obseg obveznosti družbe iz naslova zavarovanj pred
nekomercialnim in srednjeročnim komercialnim tveganjem ter kratkoročnim
komercialnim tveganjem, ki se ne tržijo, v višini 2.100.000.000 eurov;
2.
obseg poroštev, ki pomeni skupno višino glavnic posojil in izdanih
vrednostnih papirjev, za katere bo dala Republika Slovenija poroštva, v višini
350.000.000 eurov.
(3) Poroštvena kvota iz prvega in drugega odstavka tega člena
se ne všteva v kvoto iz 50. člena tega zakona.
6. POSEBNE DOLOČBE, POVEZANE S FINANCIRANJEM OBČIN
54. člen
(povprečnina)
(1) Če vlada z reprezentativnimi združenji občin ne doseže
dogovora po zakonu, ki ureja financiranje občin, se v predlog proračuna vključi
povprečnina, ki jo določi vlada. Vlada pri določitvi povprečnine v skladu s
prvim in petim odstavkom 12. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS,
št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 – ZUUJFO, 71/17 in 21/18 – popr., v nadaljnjem
besedilu: ZFO-1) upošteva:
-
izračun povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog,
-
okvir za pripravo proračunov sektorja država, ki ga sprejme državni
zbor, na podlagi zakona, ki ureja fiskalno pravilo, za naslednji dve
proračunski leti, in
-
znesek dohodnine, ki v skladu s tretjim odstavkom 6. člena ZFO-1 pripada
občinam.
(2) Povprečnina, določena v skladu s prejšnjim odstavkom,
znaša:
-
za proračunsko leto 2020 623,96 eura in
-
za proračunsko leto 2021 588,30 eura.
55. člen
(sprejemanje občinskih odlokov)
V skladu s 3. točko odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-313/13
z dne 21. 3. 2014 se za uporabo prve in tretje alineje 41. člena ter določb VI.
poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 –
popr. in 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 29/95 – ZPDF, 44/97 –
ZSZ in 27/98 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZSZ) ter uporabo 218. člena,
218.a, 218.b, 218.c, 218.č in 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni
list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B,
93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl.
US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 19/15, 61/17 – GZ in 66/17 – odl. US)
šteje tudi sprejemanje občinskih odlokov v skladu s VI. poglavjem ZSZ.
56. člen
(priprava dveh letnih proračunov)
Ne glede na 13.a člen ZJF lahko župan predloži občinskemu
svetu skupaj s predlogom proračuna za naslednje proračunsko leto tudi predlog
proračuna za leto, ki temu sledi, tudi zunaj mandatnega obdobja, za katero je
bil občinski svet izvoljen.
7. RAZPOLAGANJE S SREDSTVI ZA PLAČE IN PRIPRAVA FINANČNIH
NAČRTOV
57. člen
(razpolaganje s sredstvi za plače)
Neposredni in posredni uporabniki morajo izvajati politiko
zaposlovanja, sistemiziranja delovnih mest in razporejanja zaposlenih na
delovna mesta tako, da s prevzemanjem obveznosti, ki ne pomenijo izvrševanja
obveznosti do zaposlenih, kot jih določajo predpisi ali kolektivne pogodbe, ne
ustvarjajo primanjkljajev sredstev za stroške dela, to je na postavkah, ki
vsebujejo plačne konte.
58. člen
(priprava finančnih načrtov uporabnikov proračuna)
(1) Predlagatelji finančnih načrtov proračuna države morajo
izvajati naloge iz svoje pristojnosti na način, da ne prekoračijo obsega
sredstev stroškov dela, določenega v sprejetih finančnih načrtih, razen kadar
gre za prerazporeditev stroškov dela med finančnimi načrti v okviru istega
predlagatelja finančnega načrta ali kadar je sprememba posledica
prerazporeditve javnega uslužbenca v drug organ ali kadar ta zakon določa
drugače.
(2) Predstojnik neposrednega uporabnika proračuna države ali
občine mora posrednim uporabnikom proračuna iz svoje pristojnosti posredovati
izhodišča za pripravo finančnih načrtov posrednih uporabnikov v 15 dneh po
objavi tega zakona v Uradnem listu Republike Slovenije. Izhodišča za pripravo
finančnih načrtov posrednih uporabnikov, ki se pretežno financirajo iz
proračuna države, morajo biti usklajena s pretežnim financerjem posrednega
uporabnika in z ministrstvom.
(3) V primeru spremembe obsega sredstev tekočih transferov v
finančnem načrtu neposrednega uporabnika proračuna mora predstojnik
neposrednega uporabnika proračuna države ali občine v 15 dneh od spremembe
obsega sredstev tekočih transferov v finančnem načrtu neposrednega uporabnika
proračuna posrednemu uporabniku proračuna posredovati nova izhodišča.
(4) Predstojnik neposrednega uporabnika proračuna države mora
pri določitvi obsega sredstev za stroške dela posrednih uporabnikov proračuna
iz njegove pristojnosti zagotoviti, da se stroški dela pri posrednih
uporabnikih proračuna iz njegove pristojnosti znižajo na način, da se ne
preseže skupnega obsega sredstev tekočih transferov, določenega v finančnem
načrtu posameznega neposrednega uporabnika.
(5) Predstojnik posrednega uporabnika proračuna mora svoj
finančni načrt oziroma spremembe finančnega načrta pripraviti v skladu z
izhodišči iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena.
(6) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov morajo
posredni uporabniki državnega proračuna posredovati sprejete finančne načrte in
programe dela v soglasje pristojnemu ministrstvu najpozneje v 45 dneh po
prejemu izhodišč iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena.
(7) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov morajo
posredni uporabniki, ki se financirajo iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS), posredovati sprejete finančne načrte
in programe dela v soglasje pristojnemu ministrstvu, če je ustanovitelj
posrednega uporabnika država, oziroma občinski upravi, če je ustanovitelj
občina, najkasneje v 45 dneh po prejemu izhodišč iz drugega oziroma tretjega
odstavka tega člena.
(8) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov morajo
posredni uporabniki občinskih proračunov posredovati sprejete finančne načrte
in programe dela v soglasje občinski upravi najpozneje v 45 dneh po prejemu
izhodišč iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena.
(9) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov morajo
posredni uporabniki iz šestega, sedmega in osmega odstavka tega člena
posredovati sprejeta letna poročila v soglasje organu, pristojnemu za izdajo
soglasja k njihovemu finančnemu načrtu in programu dela.
(10) Uporabniki državnega in občinskih proračunov, ki niso
neposredni uporabniki proračuna države, lahko v svojem finančnem načrtu med
letom prerazporejajo sredstva na plačne konte iz podskupine kontov »Izdatki za
blago in storitve« do višine 2 odstotkov obsega sredstev za stroške dela v
sprejetem finančnem načrtu.
(11) Ne glede na določbe zakonov, predpisov in splošnih aktov
sprejme finančni načrt posrednega uporabnika proračuna vlada oziroma župan, če
ga organ, pristojen za sprejem finančnega načrta ni sprejel, ker je bil ta
pripravljen v skladu z izhodišči vlade oziroma župana.
(12) Posrednim uporabnikom proračuna, ki jim vlada, pristojno
ministrstvo ali občinska uprava v 60 dneh po prejemu finančnega načrta v
soglasje to zavrne iz razloga, ker finančni načrt ni bil sprejet v skladu z
drugim oziroma tretjim odstavkom tega člena, se po poteku 60-dnevnega roka za
pridobitev soglasja zagotavlja največ 80 odstotkov realiziranih izdatkov, ki so
bili financirani iz proračuna preteklega leta.
(13) Če posredni uporabniki ne posredujejo finančnega načrta
in programa dela v soglasje organu, pristojnemu za izdajo soglasja k njegovemu
finančnemu načrtu in programu dela, v 45 dneh po prejemu izhodišč iz drugega
oziroma tretjega odstavka tega člena, se posrednemu uporabniku proračuna
zagotavlja največ 80 odstotkov realiziranih izdatkov, ki so bili financirani iz
proračuna preteklega leta.
(14) Ne glede na določbe tega člena neposredni uporabnik
proračuna države, tistim posrednim uporabnikom proračuna občin s področja
izobraževanja, ki se pretežno financirajo iz proračuna države, izda le soglasje
k sistemizaciji delovnih mest v skladu z normativi in standardi, ki veljajo za
izvajanje programa osnovnih in glasbenih šol.
59. člen
(finančni načrt ZPIZ in ZZZS)
(1) Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
(v nadaljnjem besedilu: ZPIZ) in ZZZS morata pri pripravi finančnega načrta
upoštevati temeljna ekonomska izhodišča in predpostavke za pripravo državnega
proračuna.
(2) ZPIZ in ZZZS morata svoje finančne načrte, skladne s
prejšnjim odstavkom, posredovati v soglasje Vladi Republike Slovenije
najpozneje v 30 dneh po objavi proračuna države v Uradnem listu Republike
Slovenije.
60. člen
(politika zaposlovanja)
(1) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov morajo neposredni
uporabniki proračuna države pripraviti kadrovske načrte tako, da se število
zaposlenih prikaže po naslednjih virih financiranja:
1.
državni proračun;
2.
proračun občin;
3.
ZZZS in ZPIZ;
4.
druga javna sredstva za opravljanje javne
službe (na primer takse, pristojbine, koncesnine, RTV-prispevek);
5.
sredstva od prodaje blaga in storitev na trgu;
6.
nejavna sredstva za opravljanje javne službe;
7.
sredstva prejetih donacij;
8.
sredstva EU ali drugih mednarodnih virov,
vključno s sredstvi sofinanciranja iz državnega proračuna;
9.
sredstva ZZZS za zdravnike pripravnike in
specializante, zdravstvene delavce pripravnike, zdravstvene sodelavce
pripravnike;
10.
sredstva iz sistema javnih del;
11.
sredstva raziskovalnih projektov in programov
ter sredstva za projekte in programe, namenjene za internacionalizacijo in
kakovost v izobraževanju in znanosti;
12.
sredstva za zaposlene na podlagi Zakona o
ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014
(Uradni list RS, št. 17/14, in 14/15 – ZUUJFO), ne glede na vir, iz katerega se
financirajo njihove plače.
(2) Posredni uporabniki proračuna države in občin morajo ob
sprejetju programa dela in finančnega načrta sprejeti tudi kadrovski načrt kot
prilogo finančnega načrta, ki mora biti usklajen s finančnim načrtom, in
pripraviti kadrovske načrte tako, da se število zaposlenih prikaže po virih
financiranja v skladu s prejšnjim odstavkom.
(3) Neposredni uporabniki proračuna države in posredni
uporabniki proračuna države in občin pripravijo kadrovski načrt za leti 2020 in
2021 tako, da se:
-
določi dovoljeno število zaposlenih, ki se financirajo iz 1., 2., 3. in
4. točke prvega odstavka tega člena, pri čemer to število ne sme presegati
dovoljenega števila zaposlenih iz teh virov, kot je določeno v kadrovskih
načrtih za leto 2019,
-
oceni število zaposlenih, ki se financirajo iz 5., 6., 7., 8., 9., 10.,
11. in 12. točke prvega odstavka tega člena.
(4) Ne glede na prvo alinejo prejšnjega odstavka lahko vlada,
ob predhodnem soglasju ministrstva, zaradi utemeljenih razlogov dovoljeno
število zaposlenih v skupnem kadrovskem načrtu organov državne uprave v letih
2020 in 2021 poveča skupno za največ 0,5 odstotka. Kadrovski načrt oseb javnega
prava iz drugega odstavka 22. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list
RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 –
ZZavar-E in 40/12 – ZUJF) se zaradi utemeljenih razlogov, ob predhodnem
soglasju pristojnega ministrstva, lahko poveča skupno za največ 0,5 odstotka.
Skupni kadrovski načrt organov državne uprave se v letu 2021 lahko poveča še za
največ 20 dodatnih zaposlitev za Ministrstvo za zunanje zadeve za Stalno
predstavništvo Republike Slovenije v Bruslju, skupni kadrovski načrt Vrhovnega
državnega tožilstva Republike Slovenije pa se v letih 2020 in 2021 lahko poveča
še za največ pet dodatnih zaposlitev za potrebe delovanja Evropskega javnega
tožilstva. Za zaposlitve iz tega odstavka mora organ zagotoviti sredstva za
stroške dela v okviru sredstev za stroške dela v svojem finančnem načrtu.
(5) Ne glede na prvo alinejo tretjega odstavka tega člena
lahko vlada odloči, da se dovoljeno število zaposlenih za določen čas v organih
državne uprave poveča za obseg zaposlitev iz posebnega kadrovskega načrta za
namen predsedovanja Svetu EU, ki ga sprejme vlada.
(6) Ne glede na prvo alinejo tretjega odstavka tega člena
lahko vlada v primeru izvrševanja nujno potrebnih razvojnih in zakonsko
določenih obveznosti ter nezadostne kadrovske pokritosti delovnih področij
organov državne uprave odloči, da se dovoljeno število zaposlenih v kadrovskem
načrtu neposrednega uporabnika proračuna države v letih 2020 in 2021 poveča za
največ 0,5 odstotka, če gre za prenos kvot iz kadrovskega načrta oseb javnega
prava, ki se financirajo iz državnega proračuna, v kadrovski načrt organa
državne uprave, skupaj s prenosom sredstev za stroške dela.
(7) Ne glede na prvo alinejo tretjega odstavka tega člena se
lahko zaradi utemeljenih razlogov, povezanih s povečanim obsegom dela in
zagotavljanjem zakonsko določenih obveznosti v kadrovskem načrtu oziroma v
skupnem kadrovskem načrtu neposrednega uporabnika, ki ni organ državne uprave,
dovoljeno število zaposlenih v letih 2020 in 2021 poveča skupno za največ 0,5
odstotka, pri čemer se dovoljeno število zaposlenih, ne glede na izračunano
višino decimalke, zaokroži navzgor, vendar le v okviru zagotovljenih sredstev
za stroške dela.
(8) Ne glede na prvo alinejo tretjega odstavka tega člena se
lahko zaradi utemeljenih razlogov, povezanih s povečanim obsegom dela in
zagotavljanjem nemotenega izvajanja dejavnosti, v kadrovskem načrtu posrednega
uporabnika proračuna države in tistega posrednega uporabnika občinskih
proračunov, ki se pretežno financira iz državnega proračuna ali sredstev ZZZS,
dovoljeno število zaposlenih v letih 2020 in 2021 poveča le v okviru
zagotovljenih sredstev za stroške dela.
(9) Ne glede na tretji odstavek tega člena se dovoljeno
število zaposlenih v letu 2020 in 2021 lahko poveča tudi v kadrovskem načrtu
neposrednega ali posrednega uporabnika proračuna, če gre za zaposlitev oseb, ki
opravljajo delo pri zunanjem izvajalcu, ki opravlja dejavnost, ali storitev za
proračunskega uporabnika in je ta dejavnost ali storitev trajne narave.
(10) Posredni uporabnik proračuna države in občine mora
spremljati realizacijo kadrovskega načrta v skladu z metodologijo za spremljanje
izvajanja kadrovskega načrta, ki jo določi vlada.
(11) Če se plače zaposlenih pri posrednem uporabniku
proračuna države in občine financirajo iz sredstev od prodaje blaga in storitev
na trgu, morajo tudi tisti posredni uporabniki proračuna države in občine, ki
niso zavezani po Zakonu o preglednosti finančnih odnosov in ločenem
evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 33/11), zagotoviti
ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti na podlagi objektivno določenih
sodil.
(12) Vlada predpiše način za pripravo kadrovskih načrtov
posrednih uporabnikov proračuna države in občine ter način spremljanja
njihovega izvajanja.
61. člen
(prekoračitev obsega sredstev za stroške dela in
prerazporejanje sredstev)
(1) Ne glede na prvi odstavek 58. člena tega zakona
predlagatelji finančnih načrtov proračuna države lahko prekoračijo obseg
sredstev stroškov dela, določen v sprejetem finančnem načrtu, tudi za obseg
namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov ali donacij,
prejetih po uveljavitvi proračuna države.
(2) Ne glede na deseti odstavek 58. člena tega zakona
uporabniki državnega in občinskih proračunov, ki niso neposredni uporabniki
proračuna države, v svojem finančnem načrtu med letom lahko prerazporedijo
sredstva na plačne konte v obsegu namenskih sredstev EU, namenskih sredstev
finančnih mehanizmov ali donacij, prejetih po potrditvi njihovega finančnega
načrta.
62. člen
(polletno poročilo)
(1) Posredni uporabniki proračuna države in občin ter ZZZS in
ZPIZ morajo najpozneje do 31. avgusta tekočega leta, pristojnemu ministrstvu
oziroma županu posredovati polletno poročilo.
(2) V polletnem poročilu iz prejšnjega odstavka se
izkazujejo:
-
podatki o sprejetem finančnem načrtu tekočega leta,
-
podatki o realizaciji sprejetega finančnega načrta v obdobju
januar–junij tekočega leta in
-
ocena realizacije sprejetega finančnega načrta do konca tekočega leta.
(3) Če iz ocene realizacije sprejetega finančnega načrta
izhaja, da bo posredni uporabnik ob koncu tekočega leta realiziral presežek
odhodkov nad prihodki, mora odgovorna oseba posrednega uporabnika proračuna,
ZPIZ oziroma ZZZS polletnemu poročilu predložiti tudi sanacijski načrt, ki
vsebuje ukrepe, s katerimi se finančni načrt posrednega uporabnika izravna do
konca tekočega leta.
(4) Šteje se, da je odgovorna oseba posrednega uporabnika
predstojnik oziroma poslovodni organ, ki pri proračunskem uporabniku izvaja
pravice in obveznosti delodajalca oziroma je odgovoren za njegovo finančno
poslovanje.
63. člen
(inšpekcijski nadzor)
(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem 60. člena tega zakona
opravljajo inšpektorji v okviru inšpekcije za sistem javnih uslužbencev.
(2) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem 6., 57. in 58. člena
tega zakona opravljajo inšpektorji Urada Republike Slovenije za nadzor proračuna.
8. USKLAJEVANJE DENARNIH OBVEZNOSTI DRŽAVE
64. člen
(prepoved valorizacije denarnih obveznosti v pogodbah, ki
jih za obdobje do enega leta sklepajo pravne osebe javnega sektorja po ZJF)
(1) Denarne obveznosti v pogodbah, ki jih za obdobje do
vključno enega leta sklepajo neposredni in posredni uporabniki državnega
proračuna in občinskih proračunov ter javni gospodarski zavodi in javna
podjetja, katerih ustanovitelj je država ali občina, morajo biti izražene v
nominalnem znesku brez valorizacijske klavzule.
(2) Denarne obveznosti v pogodbah, ki jih subjekti iz
prejšnjega odstavka sklepajo za daljše obdobje od enega leta, se lahko
valorizirajo na način in do višine, kot sta določena s Pravilnikom o načinih
valorizacije denarnih obveznosti, ki jih v večletnih pogodbah dogovarjajo
pravne osebe javnega sektorja (Uradni list RS, št. 1/04).
9. POSEBNE DOLOČBE
65. člen
(predložitev premoženjskih bilanc)
Ne glede na drugi, tretji, četrti in peti odstavek 93. člena
ZJF neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov
premoženjsko bilanco predložijo Agenciji Republike Slovenije za javnopravne
evidence in storitve.
66. člen
(prerazporeditev sredstev med izkazi)
(1) Ne glede na tretji odstavek 38. člena ZJF lahko
ministrstvo za namen servisiranja javnega dolga samostojno prerazporedi pravice
porabe iz računa finančnih terjatev in naložb v račun financiranja v višini
manjkajočih pravic porabe za odplačilo glavnic dolga, ki zapadejo v plačilo v
letih 2020 in 2021.
(2) Ne glede na tretji odstavek 38. člena ZJF lahko
ministrstvo za namen iz tretjega odstavka 79. člena ZSDH-1 samostojno
prerazporedi pravice porabe iz računa finančnih terjatev in naložb v račun
prihodkov in odhodkov.
(3) Ne glede na tretji odstavek 38. člena ZJF lahko
ministrstvo za namen pribitka k cestnini po ZIUGDT prerazporedi pravice porabe
iz računa prihodkov in odhodkov v račun finančnih terjatev in naložb.
67. člen
(uporaba sredstev splošne proračunske rezervacije za
predsedovanje Svetu EU)
Ne glede na prvi stavek drugega odstavka 42. člena ZJF se
sredstva splošne proračunske rezervacije na podprogramu 030104 – Predsedovanje
Svetu EU uporabljajo za vse namene predsedovanja Svetu EU, za katere se med
letom izkaže, da niso načrtovana oziroma niso načrtovana v zadostnem obsegu.
67.a člen
(izkazovanje izdatkov v proračunu države za epidemijo)
(1) Zaradi epidemije COVID-19 (v nadaljnjem besedilu:
epidemija) se v proračunu zagotavljajo sredstva za financiranje ukrepov,
sprejetih za omilitev posledic epidemije.
(2) Za namen iz prejšnjega odstavka se v politiki 23 –
Intervencijski programi in obveznosti, izkazuje glavni program 2304 – Sredstva
za financiranje epidemij, znotraj navedenega glavnega programa pa podprogram
230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19.
(3) Sredstva za financiranje epidemije se na podprogramu
230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19 uporabljajo izključno za
namene, povezane z epidemijo.
67.b člen
(odpiranje novih postavk COVID-19)
Ne glede na prvi odstavek 10. člena tega zakona
ministrstvo, na predlog neposrednega uporabnika, med letom odpira nove postavke
COVID-19.
67.c člen
(neuporaba določb ZJF)
(1) Ne glede na prvi odstavek 6. člena Zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah (Uradni list RS,
št. 13/18; v nadaljnjem besedilu: ZJF-H) se državni program razvojnih
politik iz 9.a člena ZJF in srednjeročna fiskalna strategija iz 9.č člena ZJF v
letih 2020 in 2021 ne predložita vladi v sprejetje.
(2) Ne glede na drugi odstavek 6. člena ZJF-H se
napovedi izdatkov po programski klasifikaciji na ravni podprograma za tekoče
leto in naslednja tri leta iz 9.c člena ZJF v letih 2020 in 2021 ne pripravijo.
(3) Ne glede na prvi odstavek 9.g člena ZJF Fiskalni svet v
analizi ne upošteva makroekonomskih agregatov in napovedi prejemkov in izdatkov
za leti 2020 in 2021.
67.č člen
(zagotavljanje sredstev ZZZS)
(1) V letu 2020 se ZZZS-ju za obvladovanje nalezljive bolezni
COVID-19 iz proračuna zagotovi do 50 mio evrov.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se ZZZS-ju zagotovijo za
namen financiranja materialnih stroškov izvajalcev zdravstvene dejavnosti,
socialno varstvenih zavodov, vzgojno- izobraževalnih zavodov in svetovalnih
centrov, ki v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, opravljajo
zdravstveno dejavnost v mreži javne zdravstvene službe (v nadaljnjem besedilu:
izvajalci).
(3) Za materialne stroške iz prejšnjega odstavka štejejo:
-
stroški storitev, ki so evidentirane z diagnozami B34.2, J12.8 in
spremljajočo diagnozo B97.2, J84.8 in spremljajočo diagnozo B97.2, Z20.8, Z22.8
in Z29.0 v skladu z evidencami ZZZS-ja na podlagi podatkov, prejetih od
izvajalcev;
-
s strani ZZZS-ja priznani stroški za osebno varovalno opremo, razkužila
in druge materialne stroške, ki so nastali zaradi epidemije ter presegajo
trimesečno povprečje poročanih stroškov za te namene iz leta 2019;
-
stroški neposrednega dokazovanja nukleinske kisline SARS-CoV-2.
(4) Izvajalci zahtevke za povračilo materialnih stroškov,
skupaj z dokazili, posredujejo ZZZS-ju najkasneje do 15. novembra 2020.
Izvajalci ne smejo uveljavljati tistih materialnih stroškov, za katere so, na
podlagi sprejetih interventnih predpisov, povezanih z epidemijo, povračilo iz
proračuna že zahtevali.
(5) ZZZS zahtevek za povračilo upravičenih materialnih
stroškov posreduje Ministrstvu za zdravje najkasneje do 10. decembra 2020.
(6) Sredstva iz prvega odstavka tega člena se v proračunu
zagotavljajo na podprogramu 230401 – Sredstva za financiranje epidemije
COVID-19, ZZZS-ju pa se izplačajo najkasneje do konca leta 2020.
67.d člen
(obseg sredstev v splošni proračunski rezervaciji v letu
2020)
Ne glede na drugi stavek drugega odstavka 42. člena ZJF v
letu 2020 obseg sredstev splošne proračunske rezervacije na podprogramu 230401
– Sredstva za financiranje epidemije COVID-19 ni omejen.
68. člen
(partnersko sodelovanje v času priprav in izvedbe
predsedovanja Republike Slovenije Svetu EU 2021)
(1) Za pripravo in izvedbo posebnega vladnega projekta
Predsedovanje Republike Slovenije Svetu Evropske unije 2021 se lahko sklepajo
pogodbe o partnerskem sodelovanju, ob upoštevanju temeljnih načel javnega
naročanja.
(2) Partner se zaveže, da bo podprl Republiko Slovenijo pri
posebnem vladnem projektu Predsedovanje Republike Slovenije Svetu Evropske
unije 2021. Republika Slovenija se v zameno za financiranje ali drugačno
podporo partnerja obveže s projektom predsedovanja Republike Slovenije Svetu
Evropske unije 2021 povezati oziroma promovirati partnerjevo podobo, blagovno
znamko ali izdelek in sponzorsko lastnino oziroma mu v povezavi z omenjenim
projektom zagotoviti druge neposredne ali posredne koristi.
69. člen
(letni dodatek za leto 2020)
(1) Ne glede na prvi do tretji odstavek 95. člena ZPIZ-2 se
letni dodatek v letu 2020 izplača uživalcem pokojnin in uživalcem nadomestil iz
invalidskega zavarovanja v naslednjih zneskih:
-
uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku do 500,00 eurov, se
letni dodatek izplača v višini 440,00 eurov;
-
uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 500,01 eura do
600,00 eura, se letni dodatek izplača v višini 300,00 eurov;
-
uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 600,01 eura do
710,00 eurov, se letni dodatek izplača v višini 240,00 eurov;
-
uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 710,01 eura do
860,00 eurov, se letni dodatek izplača v višini 190,00 eurov;
-
uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku, višjem od 860,01
eura, se letni dodatek izplača v višini 130,00 eurov;
-
uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95. člena ZPIZ-2,
ki prejemajo nadomestilo v znesku do 710,00 eurov, se letni dodatek izplača v
višini 240,00 eurov;
-
uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95. člena ZPIZ-2,
ki prejemajo nadomestilo v znesku od 710,01 eura do 860,00 eurov, se letni
dodatek izplača v višini 190,00 eurov;
-
uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95. člena ZPIZ-2,
ki prejemajo nadomestilo v znesku, višjem od 860,01 eura, se letni dodatek
izplača v višini 130,00 eurov.
(2) V znesku pokojnine iz 1., 2., 3., 4. in 5. alineje
prejšnjega odstavka se upoštevajo tudi znesek dela vdovske pokojnine oziroma
družinske pokojnine po drugem roditelju, dodatki in razlike pokojnin k
pokojnini po drugih predpisih ter znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca
pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.
(3) Pri določitvi višine letnega dodatka iz prvega odstavka
tega člena se upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec
prejme v mesecu izplačila letnega dodatka. Znesek pokojnine, prejete od tujega
nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja, ki se po prejšnjem
odstavku šteje v znesek pokojnine, se upošteva v višini izplačane pokojnine v
januarju 2020, preračunane v eure po tečaju Banke Slovenije na dan izplačila
rednih pokojnin za januar 2020.
(4) Ne glede na prvi odstavek 98. člena ZPIZ-2 se letni
dodatek izplača skupaj z izplačilom redne pokojnine oziroma nadomestila za
junij tekočega leta.
(5) Uživalcem pokojnine, ki imajo na dan 1. januarja 2020
prebivališče v:
-
drugi državi,
-
Republiki Sloveniji in se jim pokojnina po določbah mednarodnih pogodb
izplačuje v sorazmernem delu,
-
Republiki Sloveniji in po podatkih Finančne uprave Republike Slovenije
poleg pokojnine prejemajo še pokojnino od tujega nosilca pokojninskega oziroma
invalidskega zavarovanja,
ZPIZ za pridobitev podatkov o znesku tuje
pokojnine iz drugega odstavka tega člena po uradni dolžnosti posreduje
obvestilo o upoštevanju tuje pokojnine pri izplačilu letnega dodatka, skupaj z
obrazcem, ki se izpolnjen šteje kot dokazilo o višini pokojnine, prejete od
tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.
(6) Znesek pokojnine, izplačane od tujega nosilca
pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja v januarju 2020, so uživalci
pokojnine dolžni posredovati ZPIZ.
(7) Ne glede na četrti odstavek tega člena se uživalcu
pokojnine iz petega odstavka tega člena, ki dokazilo o višini pokojnine,
prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja,
predloži do 30. aprila 2020, letni dodatek izplača do 30. septembra 2020, če pa
ga predloži do 30. septembra 2020, se mu letni dodatek izplača do konca leta
2020. Uživalcu pokojnine iz petega odstavka tega člena, ki do 30. septembra
2020 ne predloži dokazila o višini zneska tuje pokojnine, izplačane v januarju
2020, se letni dodatek izplača v višini 130,00 evrov.
70. člen
(finančni instrumenti)
(1) Finančni instrumenti so ukrepi v obliki finančne podpore,
ki se financirajo oziroma sofinancirajo s sredstvi EU iz finančne perspektive
2014–2020 in so namenjeni za uresničevanje enega ali več posameznih ciljev
politike. Taki instrumenti imajo obliko kapitalske naložbe ali navideznega
lastniškega kapitala, posojil ali poroštev ali drugih instrumentov delitve
tveganja in se lahko kombinirajo z nepovratnimi sredstvi.
(2) Prejeta sredstva EU za izvajanje finančnih instrumentov
se ne izkazujejo kot prihodek proračuna, temveč se do zaključka izvedbe
posameznega finančnega instrumenta izkazujejo samo v bilanci stanja.
(3) Sredstva za izvajanje nalog finančnih instrumentov se
upravljavcu finančnih instrumentov dodelijo na način, kot ga določa Uredba
1303/2013/EU.
(4) Sredstva za izvajanje finančnih instrumentov se s
podračunov za kohezijsko politiko v okviru EZR države prenesejo upravljavcu
finančnih instrumentov na podlagi zahtevka za izplačilo, ki ga posredniški
organ predloži organu za potrjevanje. Sredstva za izvajanje finančnih
instrumentov iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja se s
podračunov za politiko sklada razvoja podeželja v okviru EZR države prenesejo
upravljavcu finančnih instrumentov na podlagi zahtevka za izplačilo.
(5) Posredniški organ mora najmanj tri mesece pred
predložitvijo zahtevka za izplačilo organ za potrjevanje obvestiti o višini
sredstev, ki jih bo treba zagotoviti upravljavcu finančnih instrumentov.
(6) Če je za izvajanje finančnih instrumentov, v skladu s
predpisi EU, treba zagotoviti nacionalni del sredstev z javnimi prispevki, se
ta zagotovi v obliki depozita iz podračuna državnega proračuna.
(7) Če se med izvajanjem finančnih instrumentov nacionalni
del sredstev iz prejšnjega odstavka zmanjša zaradi izgube, ki je posledica nezmožnosti
poravnavanja obveznosti končnega prejemnika sredstev, se v računovodskih
evidencah za nastalo razliko višina depozita zmanjša ob hkratnem pripoznanju
odhodka. Odhodek se evidentira kot subvencija v deležu, ki bremeni nacionalni
del sredstev. Pravice porabe za ta namen se zagotavljajo v finančnem načrtu
pristojnega ministrstva.
10. KAZENSKE DOLOČBE
71. člen
(sankcije za prekršek)
(1) Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna
oseba neposrednega ali posrednega uporabnika proračuna države ali občine, če:
-
ravna v nasprotju s 57. členom tega zakona in ustvari primanjkljaj na
plačnih kontih;
-
pripravi finančni načrt v nasprotju z izhodišči iz drugega oziroma
tretjega odstavka 58. člena tega zakona;
-
ne posreduje finančnega načrta v soglasje pristojnemu ministrstvu
oziroma občinski upravi v 45 dneh po poteku roka iz šestega oziroma osmega
odstavka 58. člena tega zakona;
-
prerazporedi sredstva na plačne konte v nasprotju s tem zakonom;
-
ne pripravi kadrovskega načrta v skladu s tretjim odstavkom 60. člena
tega zakona;
-
število zaposlenih preseže število, določeno s kadrovskim načrtom iz
tretjega odstavka 60. člena tega zakona, razen v primeru iz četrtega, petega,
šestega in devetega odstavka 60. člena tega zakona;
-
ne pripravi sanacijskega načrta v skladu s tretjim odstavkom 62. člena
tega zakona.
(2) Z globo od 300 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek
odgovorna oseba posrednega uporabnika proračuna države ali občine, če v
nasprotju z enajstim odstavkom 60. člena tega zakona ne zagotovi ločenega
računovodskega spremljanja dejavnosti na podlagi objektivno določenih sodil.
(3) Z globo od 300 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek
odgovorna oseba neposrednega uporabnika proračuna države, ki v nasprotju s 6.
členom tega zakona do 31. januarja 2020 na svojih plačnih kontih in na kontih,
na katerih zagotavlja sredstva za stroške dela zaposlenih pri posrednih
uporabnikih državnega proračuna, s prerazporeditvami pravic porabe v okviru
svojega finančnega načrta ni zagotovila zadostnega obsega pravic porabe za
pokritje vseh navedenih obveznosti do konca tekočega leta.
72. člen
(razrešitev odgovorne osebe posrednega uporabnika proračuna)
(1) Vlada oziroma župan, po postopku za razrešitev iz
krivdnega razloga razreši odgovorno osebo posrednega uporabnika proračuna, če:
-
pripravi finančni načrt v nasprotju z izhodišči iz 58. člena tega
zakona;
-
ne posreduje finančnega načrta v soglasje pristojnemu ministrstvu
oziroma občinski upravi v 30 dneh po poteku roka iz šestega in osmega odstavka
58. člena tega zakona;
-
ne pripravi kadrovskega načrta ali če ga pripravi v nasprotju z
izhodišči iz drugega in tretjega odstavka 60. člena tega zakona;
-
prerazporedi sredstva na plačne konte v nasprotju s tem zakonom;
-
je v letnem poročilu izkazan presežek odhodkov nad prihodki, razen če je
presežek odhodkov nad prihodki nastal zaradi okoliščin, na katere odgovorna
oseba posrednega uporabnika ne more vplivati.
(2) Predlog za razrešitev odgovorne osebe posrednega
uporabnika proračuna vladi posreduje pristojno ministrstvo, županu pa občinska
uprava.
(3) Če je odgovorna oseba posrednega uporabnika proračuna
države ali občine oseba, za razrešitev katere ni pristojna vlada oziroma župan,
vlada oziroma župan predlaga razrešitev odgovorne osebe posrednega uporabnika
organu, pristojnemu za njeno imenovanje.
Zakon o izvrševanju proračunov Republike
Slovenije za leti 2020 in 2021 – ZIPRS2021 (Uradni list RS, št. 75/19) vsebuje naslednjo prehodno in
končno določbo:
»11. PREHODNA DOLOČBA
73. člen
(rok za izdajo predpisa)
Vlada izda predpis iz dvanajstega odstavka 60. člena tega
zakona najpozneje v enem mesecu od uveljavitve tega zakona.
12. KONČNA DOLOČBA
74. člen
(začetek veljavnosti
zakona)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2020.«.
Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti
gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 – ZDLGPE (Uradni list RS,
št. 61/20) v zvezi s spremembami in
dopolnitvami Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020
in 2021 – ZIPRS2021 (Uradni list RS, št. 75/19) določa:
»V. DEL
PREHODNE DOLOČBE ZAKONA O SPREMEMBAH IN
DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2020 IN
2021
35. člen
(prenos proračunskih
postavk in preknjižb izdatkov na področju Zakona o izvrševanju proračunov
Republike Slovenije za leti 2020 in 2021)
(1) Proračunske postavke z oznako COVID-19, na katerih se do
uveljavitve tega zakona zagotavljajo pravice porabe za financiranje omilitve
epidemije, se v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona prenesejo v podprogram
230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19.
(2) Pravice porabe, ki so se do uveljavitve tega zakona
zagotavljale za financiranje omilitve epidemije, se v 30 dneh po uveljavitvi
tega zakona prenesejo na postavke COVID-19 v podprogram 230401 – Sredstva za
financiranje epidemije COVID-19.
(3) Vsi izdatki, ki so nastali za financiranje omilitve
epidemije v proračunu države pred uveljavitvijo tega zakona, se v 30 dneh po
uveljavitvi tega zakona preknjižijo na postavke COVID-19 v podprogramu 230401 –
Sredstva za financiranje epidemije COVID-19.
36. člen
(vključitev imetnikov
podračunov v sistem enotnega upravljanja)
Vsi imetniki podračunov v sistemu EZR države, ki še niso
vključeni v sistem enotnega upravljanja sredstev EZR države, se vanj vključijo
osmi dan po uveljavitvi tega zakona.
37. člen
(nakazilo razlike
povprečnine)
Razlika med prihodki iz 14. člena ZFO-1 od
1. januarja 2020 do uveljavitve tega zakona, ki je izračunana ob
upoštevanju povprečnine v višini 623,96 eura in povprečnine v višini 589,11
eura, se občinam nakaže v zadnjem tednu meseca maja 2020.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»39. člen
(začetek veljavnosti)
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
(2) Vlada Republike Slovenije lahko predlaga Državnemu zboru
Republike Slovenije spremembo, dopolnitev ali podaljšanje veljavnosti ukrepov
iz tega zakona v celoti ali v njegovih posamičnih delih v primeru sprememb ali
dopolnitev relevantnih določb Začasnega okvira ali če oceni, da to utemeljujejo
spremenjene razmere.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 – ZIPRS2021-A
(Uradni list RS, št. 133/20) vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
6. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o izvrševanju proračunov Republike
Slovenije za leti 2021 in 2022 – ZIPRS2122 (Uradni list RS, št. 174/20) vsebuje naslednjo končno določbo:
»93. člen
(začetek veljavnosti
zakona)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2021, razen
81. in 82. člena, ki se začneta uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona.«.