Opozorilo: Besedilo osnovnega predpisa
ZAKON
O KONZULARNI ZAŠČITI (ZKZaš)
1. člen
(predmet urejanja)
(1) Ta zakon ureja postopke in delovanje ministrstva,
pristojnega za zunanje zadeve, in predstavništev v tujini na področju
konzularne zaščite državljanov oziroma državljank (v nadaljnjem besedilu:
državljanov) Republike Slovenije in drugih državljanov pod pogoji, določenimi v
tem zakonu.
(2) S tem zakonom se v slovenski pravni red prenašajo določbe
Direktive Sveta (EU) 2015/637 z dne 20. aprila 2015 o ukrepih za
usklajevanje in sodelovanje, potrebnih za lažje zagotavljanje konzularne
zaščite državljanov Unije brez predstavništva v tretjih državah, in o
razveljavitvi Sklepa 95/553/ES (UL L št. 106/1 z dne 24. 4. 2015) (v
nadaljnjem besedilu: Direktiva 2015/637).
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1.
»predstavništvo v tujini« je predstavništvo, kot je opredeljeno z
zakonom, ki ureja zunanje zadeve,
2.
»država brez predstavništva« je država članica Evropske unije (v
nadaljnjem besedilu: EU), ki nima sedeža svojega predstavništva v državi ali
nima diplomatskega predstavništva ali konzulata ali konzulata, ki ga vodi
častni konzularni funkcionar, ki bi dejansko lahko zagotovil konzularno zaščito
v konkretnem primeru,
3.
»državljan brez predstavništva« je vsak državljan oziroma državljanka (v
nadaljnjem besedilu: državljan) druge države članice EU, ki nima predstavništva
v državi, kjer potrebuje konzularno zaščito,
4.
»družinski člani državljanov EU brez predstavništva v tretjih državah«
so družinski člani, ki niso državljani države članice EU in ki spremljajo
državljane brez predstavništva v državi zunaj EU, kjer potrebujejo konzularno
zaščito,
5.
»družinski člani« so zakonec, zunajzakonski partner, otrok, drug otrok,
ki ga je upravičenec pomoči dolžan preživljati, starš mladoletnega otroka,
stari starš mladoletnega otroka in vnuk,
6.
»drug državljan« je »državljan brez predstavništva« ali so »družinski
člani državljana EU brez predstavništva v tretjih državah«,
7.
»krizne razmere« so razmere, ki jih povzročijo naravne ali druge nesreče
večjih razsežnosti, izredno poslabšanje političnih ali družbenih razmer v
tretji državi zaradi nasilja, oboroženih spopadov, vojne ali terorističnega
napada, zaradi česar je posameznikovo življenje ogroženo,
8.
»nujni primer« je izjemen položaj, ko posameznik nima razpoložljivih
finančnih sredstev ali nobene možnosti, da bi mu lahko kdo prek ministrstva,
pristojnega za zunanje zadeve, ali na drug običajen način zagotovil finančna
sredstva za najnujnejšo oskrbo in vrnitev v državo prebivališča v primerih iz
3. člena tega zakona,
9.
»potovalni dokument« je potna listina, kot je opredeljena v zakonu, ki
ureja potne listine, ali osebna izkaznica, kot je opredeljena v zakonu, ki
ureja osebno izkaznico.
3. člen
(konzularne naloge)
(1) Poleg nalog, določenih v zakonu, ki ureja zunanje zadeve,
in nalog, ki jih določajo drugi predpisi, so konzularne naloge s področja
zaščite državljanov Republike Slovenije in drugih državljanov pod pogoji,
določenimi v tem zakonu, še zlasti pomoč:
1.
v primeru odvzema prostosti ali pridržanja;
2.
žrtvi kaznivega dejanja;
3.
ob hudi nesreči ali hudi bolezni;
4.
v primeru smrti;
5.
v kriznih razmerah;
6.
pri izdaji potnega lista za vrnitev.
(2) Za izvajanje konzularnih nalog ministrstvo, pristojno za
zunanje zadeve, svojim uslužbencem in po potrebi lokalnemu osebju
predstavništev v tujini zagotovi ustrezno usposabljanje, ki ga s pravilnikom
uredi minister, pristojen za zunanje zadeve.
(3) Vlada Republike Slovenije lahko na predlog ministrstva, pristojnega
za zunanje zadeve, za posamezno predstavništvo omeji obseg izvajanja
konzularnih nalog.
4. člen
(obseg konzularnega delovanja)
(1) Konzularna zaščita se nudi v razumnem obsegu tako, da je
zagotovljeno osnovno varstvo pravic in interesov državljanov Republike
Slovenije ob upoštevanju mednarodnih obveznosti in predpisov Republike
Slovenije.
(2) Pri izvajanju konzularne zaščite je posebna pozornost
namenjena mladoletnikom in ranljivim skupinam posameznikov, kot so na primer
osebe, ki niso poslovno sposobne, invalidi, osebe s težavami v duševnem
zdravju, brezdomci in žrtve nasilja v družini.
5. člen
(zaščita državljanov brez predstavništva)
(1) Predstavništvo v tujini zagotavlja konzularno zaščito
državljanom brez predstavništva pod enakimi pogoji kot državljanom Republike
Slovenije; družinskim članom državljanov EU brez predstavništva, ki jih spremljajo
v tretji državi, pa pod enakimi pogoji in v enakem obsegu, kot bi jo zagotovili
družinskim članom svojih državljanov, ki niso državljani EU.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka tega člena morajo dokazati svoje
državljanstvo s predložitvijo potne listine ali osebne izkaznice, družinski
člani državljanov EU brez predstavništva v državi pa tudi družinsko razmerje.
Če ne morejo predložiti dokazil, je državljanstvo ali družinsko razmerje treba
ugotavljati na drug način, zlasti s preverjanjem pri drugi državi članici EU.
6. člen
(posvetovanje)
(1) Ko predstavništvo v tujini prejme prošnjo za konzularno zaščito
državljana brez predstavništva ali je obveščeno o konkretnem primeru, ki
zahteva konzularno zaščito v skladu s tem zakonom, se čim prej posvetuje z ministrstvom,
pristojnim za zunanje zadeve, tiste države članice EU, katere državljan je
prosilec. Predstavništvo v tujini se lahko na enak način posvetuje tudi s
predstavništvom te države članice EU v drugi državi, če je to iz praktičnih
razlogov hitreje in učinkoviteje. Pri tem predstavništvo v tujini sporoči vse
informacije o primeru, vključno z identiteto državljana, morebitnimi stroški
konzularne zaščite in podatki o drugih družinskih članih državljana, ki
potrebujejo konzularno zaščito. Predstavništvo v tujini mora prejeti potrditev
identitete državljana EU in soglasje druge države članice EU o povrnitvi
morebitnih stroškov, preden začne izvajati konzularno zaščito. Predstavništvo v
tujini o primeru obvesti tudi ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.
(2) V primeru neposredne ogroženosti življenja ali zdravja
državljana EU takšno posvetovanje in pridobitev soglasja za konzularno zaščito
nista obvezna in ju je dovoljeno izvesti naknadno.
(3) Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, ali
predstavništvo v tujini v primeru, ko je obveščeno, da druga država članica EU
nudi konzularno zaščito državljanu Republike Slovenije, sodeluje s to državo
članico EU. Med drugim preveri in potrdi identiteto, zagotovi dodatne
informacije, komunicira z družinskimi člani državljana in drugimi osebami ali
organi ter presoja o morebitnem soglasju za konzularno zaščito, če zanjo
zaprosi država članica EU, ki nudi konzularno zaščito.
7. člen
(prevzem konzularne zaščite)
(1) Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, lahko v
primeru, ko je državljan Republike Slovenije drugo državo članico EU zaprosil
za konzularno zaščito, to državo članico zaprosi za prevzem njegove prošnje ali
postopka, če oceni, da bi mu ministrstvo ali predstavništvo v tujini
učinkoviteje nudilo konzularno zaščito.
(2) Če druga država članica EU ministrstvo, pristojno za
zunanje zadeve, zaprosi za prevzem prošnje ali postopka svojega državljana,
ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, postopek opusti takoj, ko ta država
članica potrdi, da zagotavlja zaščito svojemu državljanu.
8. člen
(sklepanje praktičnih dogovorov o konzularni zaščiti)
Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, se lahko z drugo
državo članico EU dogovori o praktični ureditvi glede delitve bremen in
odgovornosti za zagotovitev konzularne zaščite državljanom brez predstavništva.
Ne glede na morebitne dogovore mora predstavništvo v tujini zagotoviti, da
konzularna zaščita ni omejena zlasti v primerih, ko je zaradi nujnosti zadeve potrebno
takojšnje ukrepanje.
9. člen
(oblike in obseg pomoči)
(1) Predstavništvo v tujini pri izvajanju konzularnih nalog s
področja zaščite, navedenih v prvem odstavku 3. člena, v okviru svojih
pristojnosti pri pomoči v primeru odvzema prostosti, zlasti:
1.
obvešča pristojne organe Republike Slovenije o državljanu Republike Slovenije,
ki mu je bila odvzeta prostost, ali drugo državo članico EU o njenem
državljanu, ki mu je bila odvzeta prostost, z njegovim soglasjem,
2.
komunicira z državljanom Republike Slovenije ali drugim državljanom, ki
mu je bila odvzeta prostost, in z organi države sprejemnice,
3.
lahko obišče državljana Republike Slovenije ali drugega državljana, ki
mu je bila odvzeta prostost, če za to zaprosi katera od oseb, navedenih v prvem
odstavku 11. členu tega zakona,
4.
lahko izvaja konzularne naloge, ki zahtevajo osebno navzočnost tam, kjer
je oseba, ki ji je bila odvzeta prostost,
5.
lahko po potrebi nudi pomoč pri prenosu prestajanja zaporne kazni ali
varnostnega ukrepa v državo, katere državljan je oseba, ki ji je bila odvzeta
prostost.
(2) Predstavništvo v tujini pri izvajanju konzularnih nalog s
področja zaščite, navedenih v prvem odstavku 3. člena, v okviru svojih
pristojnosti pri pomoči žrtvi kaznivega dejanja zlasti:
1.
obvešča pristojne organe Republike Slovenije ali drugo državo članico EU
o okoliščinah,
2.
komunicira s pristojnimi organi države sprejemnice,
3.
po potrebi nudi potrebno pomoč pri pridobitvi potovalnega dokumenta.
(3) Predstavništvo v tujini pri izvajanju konzularnih nalog s
področja zaščite, navedenih v prvem odstavku 3. člena, v okviru svojih
pristojnosti pri pomoči ob hudi nesreči ali hudi bolezni zlasti:
1.
obvešča pristojne organe Republike Slovenije ali drugo državo članico EU
o okoliščinah,
2.
po potrebi komunicira in nudi pomoč pri sporazumevanju z bolnikom
oziroma poškodovancem in pristojnimi organi v državi sprejemnici,
3.
nudi pomoč pri repatriaciji, če za to zaprosi katera od oseb iz prvega
odstavka 11. člena tega zakona.
(4) Predstavništvo v tujini pri izvajanju konzularnih nalog s
področja zaščite, navedenih v prvem odstavku 3. člena, v okviru svojih pristojnosti
pri pomoči v primeru smrti zlasti:
1.
obvešča pristojne organe Republike Slovenije ali drugo državo članico EU
o okoliščinah,
2.
nudi pomoč pri pridobivanju informacij, postopkih prenosa posmrtnih
ostankov in izdaji posmrtnega potnega lista.
(5) Predstavništvo v tujini pri izvajanju konzularnih nalog s
področja zaščite, navedenih v prvem odstavku 3. člena, v okviru svojih
pristojnosti pri pomoči v kriznih razmerah zlasti:
1.
obvešča pristojne organe Republike Slovenije ali drugo državo članico EU
o okoliščinah,
2.
komunicira s pristojnimi organi države sprejemnice,
3.
lahko nudi pomoč pri zapustitvi kriznega območja ali repatriaciji,
vključno z usklajevanjem z ministrstvom, pristojnim za obrambo,
4.
po potrebi nudi pomoč pri pridobitvi potovalnega dokumenta,
5.
po potrebi nudi pomoč pri prenosu ali nakazilu denarnih sredstev,
6.
se usklajuje z drugimi državami in institucijami pri nudenju konzularne
zaščite.
(6) Predstavništvo v tujini pri izvajanju konzularnih nalog s
področja zaščite, navedenih v prvem odstavku 3. člena, v okviru svojih
pristojnosti pri pomoči pri izdaji potnega lista za vrnitev zlasti:
1.
preverja identiteto državljana, ki je zaprosil za potni list za vrnitev,
2.
komunicira s pristojnimi organi Republike Slovenije in drugih držav
članic EU,
3.
komunicira s pristojnimi organi države sprejemnice.
10. člen
(pridobivanje, obdelava in hramba osebnih in drugih
podatkov)
(1) Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, z namenom nudenja
pomoči in podpore v skladu s tem zakonom državljanom Republike Slovenije v
tujini ter za zaščito njihovih interesov pridobiva podatke o slovenskih
državljanih in njihovih družinskih članih, ki so v tujini in potrebujejo pomoč
oziroma zaščito, ter o slovenskih državljanih in njihovih družinskih članih v
domovini, ki uveljavljajo svoje interese v tujini, ki so glede na okoliščine
konkretnega primera potrebni. Potrebni podatki se pridobivajo iz virov iz
tretjega in četrtega odstavka tega člena ali od državljanov. Te podatke je
mogoče pridobiti tudi od njihovih družinskih članov, če jih ni mogoče pridobiti
od posameznika, in sicer takrat, ko je to potrebno za zaščito življenja ali
zdravja posameznika in za varstvo koristi otrok.
(2) Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, lahko glede na
okoliščine konkretnega primera, ko je zaprošeno za konzularno zaščito, pridobi
naslednje podatke:
1.
osebno ime;
2.
datum in kraj rojstva;
3.
enotno matično številko občana;
4.
naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma stalni ali začasni
naslov v tujini;
5.
številko zdravstvenega zavarovanja za tujino;
6.
podatke o zaposlitvi;
7.
podatke o državljanstvu;
8.
številko potne listine;
9.
datum izdaje potne listine;
10.
datum veljavnosti potne listine;
11.
številko osebne izkaznice;
12.
datum izdaje osebne izkaznice;
13.
datum veljavnosti osebne izkaznice;
14.
fotografijo;
15.
telefonsko številko;
16.
naslov elektronske pošte;
17.
podatke, ki se nanašajo na družinska razmerja (podatke iz 1. do 8. točke
tega odstavka, število družinskih članov in medsebojna razmerja).
(3) Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, lahko pridobi
podatke o zdravstvenem zavarovanju državljana, podatke o izbranem ali lečečem
zdravniku in o zdravstvenem stanju iz evidenc Zavoda za zdravstveno zavarovanje
Slovenije ali pristojnih zdravstvenih ustanov, kadar so ti potrebni za
ohranitev življenja in zdravja in se neposredno nanašajo na zdravstveno stanje,
zaradi katerega državljan potrebuje zdravljenje v tuji državi. Teh podatkov ne
pridobiva, če je zadevni državljan zmožen dati izrecno privolitev za njihovo
pridobivanje, vendar je ne poda. Podatke o zdravstvenem stanju državljana
ministrstvo hrani le toliko časa, kolikor je to nujno potrebno za izvedbo nalog
iz prvega odstavka, in jih nato vrne oziroma pošlje pristojni zdravstveni
ustanovi v državi.
(4) Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, lahko podatke iz
prvega odstavka brezplačno pridobi iz naslednjih virov podatkov:
-
iz 1., 2., 3., 4., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13. in 14. točke iz
obstoječih zbirk ministrstva, pristojnega za notranje zadeve;
-
iz 5. točke iz obstoječih zbirk Zavoda za zdravstveno zavarovanje
Slovenije ali zavarovalnice, pri kateri je sklenjeno zavarovanje;
-
iz 6. točke iz obstoječih zbirk delodajalcev;
-
iz 17. točke iz obstoječih zbirk centrov za socialno delo in od organov
iz prejšnjih alinej;
-
od pristojnih organov tujih držav.
(5) Podatke iz prvega in drugega odstavka tega člena za
namene iz prvega odstavka tega člena uporabljajo uslužbenci ministrstva,
pristojnega za zunanje zadeve, in po potrebi lokalno osebje predstavništev v
tujini, ki opravljajo naloge s tega delovnega področja.
(6) Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, lahko podatke iz
prvega in drugega odstavka tega člena sporoči tujim pristojnim organom, kadar
je to potrebno za dosego namena nudenja pomoči in podpore državljanom Republike
Slovenije v tujini ter za zaščito njihovih interesov.
(7) Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, vodi evidenco podatkov
iz prvega odstavka tega člena. Osebni podatki se v evidenci vodijo in hranijo
pet let po izpolnjenem namenu iz prvega odstavka tega člena. Po tem se jih
ustrezno uniči.
(8) Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, lahko v skladu s
tem členom pridobi, obdeluje in hrani osebne podatke drugih državljanov z
namenom nudenja pomoči in podpore ter za zaščito njihovih interesov, pod
pogoji, določenimi v tem zakonu.
11. člen
(povrnitev stroškov)
(1) Ob konzularnem obisku priprtega, zaprtega ali
hospitaliziranega državljana Republike Slovenije v tujini, ki se izvede na
izrecni predlog tega državljana ali njegovih družinskih članov ali staršev, in
ki presega redno konzularno poslovanje, mora predlagatelj obiska povrniti
neobičajno visoke stroške konzularne zaščite, ki nastanejo v tem primeru.
(2) Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, lahko osebi iz
prvega odstavka tega člena naloži obveznost povrnitve stroškov, navedenih v
prvem odstavku tega člena, kadar neobičajno visoki stroški iz prvega odstavka
tega člena presegajo dvakratni znesek stroškov, ki jih običajno ima
predstavništvo v tujini, ko opravlja tovrstno konzularno zaščito, ter so
upravičeni in nujni, ker je ogroženo zdravstveno, socialno ali premoženjsko stanje
državljana Republike Slovenije.
(3) Državljan Republike Slovenije mora povrniti stroške
nudenja konzularne zaščite tudi, če mu je konzularno zaščito nudila druga
država članica EU in če ta država članica od Republike Slovenije na podlagi standardnih
obrazcev iz prilog I in II Direktive 2015/637 to zahteva. Na podlagi
prejetih obrazcev ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, izda upravno odločbo,
ki je izvršilni naslov. Zoper odločbo ni pritožbe.
(4) Pod enakimi pogoji lahko Republika Slovenija zahteva
povrnitev stroškov za nudenje konzularne zaščite tudi od državljana brez
predstavništva.
(5) O povrnitvi stroškov iz prvega in drugega odstavka tega
člena odloča ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, na predlog
predstavništva v tujini, o čemer izda upravno odločbo, ki je izvršilni naslov.
12. člen
(založitev finančnih sredstev in povrnitev finančnih
stroškov za državljane Republike Slovenije)
(1) Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, lahko v nujnem
primeru pri nudenju konzularne zaščite, določene v 3. členu tega zakona, založi
potrebna finančna sredstva državljanu Republike Slovenije za kritje
najnujnejših stroškov, ki so upravičeno potrebni za oskrbo in vrnitev v državo
prebivališča, zlasti potnih stroškov in stroškov nujne nastanitve ali oskrbe,
če nima neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti iz istega naslova. Založena
finančna sredstva mora državljan Republike Slovenije vrniti ministrstvu,
pristojnem za zunanje zadeve.
(2) V tem primeru slovenski državljan vloži vlogo za
založitev sredstev na predstavništvu v tujini, ki vsebuje:
-
ime in priimek;
-
datum rojstva;
-
naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča oziroma stalni ali
začasni naslov v tujini;
-
opis okoliščin, ki so privedle do potrebe po tem, da ministrstvo,
pristojno za zunanje zadeve, zanj založi finančna sredstva;
-
izjavo, da je prosilec izčrpal vse druge možnosti za pridobitev
finančnih sredstev;
-
druga morebitna dokazila;
-
podpis, s katerim potrjuje resničnost podatkov.
(3) Podatki v pisni vlogi morajo biti resnični. Uradna oseba
lahko po potrebi o okoliščinah dodatno zasliši stranko oziroma od nje pridobi
ustno izjavo na zapisnik.
(4) Predstavništvo v tujini po preučitvi vloge in pridobitvi
mnenja ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, izda upravno odločbo, v
kateri določi višino, rok in način vračila založenih sredstev. Zoper odločbo ni
pritožbe.
(5) Višina finančnih sredstev za pomoč se določi v višini najnižjih
stroškov najnujnejše oskrbe in vrnitve prosilca v državo prebivališča ob
upoštevanju vseh znanih okoliščin posameznega primera.
(6) Finančna sredstva se praviloma založijo tako, da
predstavništvo v tujini stroške poravna neposredno izvajalcu storitev. Izjemoma
lahko potrebna sredstva izroči prosilcu v gotovini v evrih oziroma v
protivrednosti v valuti države, kjer je predstavništvo v tujini, ki založi
finančna sredstva.
(7) Če Republika Slovenija nima predstavništva v tujini, je
sredstva mogoče založiti po dogovoru prek predstavništva druge države članice
EU na podlagi standardnih obrazcev iz prilog I in II Direktive 2015/637. Na
podlagi prejetih obrazcev ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, izda
upravno odločbo. Zoper odločbo ni pritožbe.
(8) Upravna odločba iz četrtega oziroma sedmega odstavka tega
člena je izvršilni naslov.
(9) Minister, pristojen za zunanje zadeve, postopek založitve
sredstev uredi s pravilnikom.
13. člen
(založitev sredstev in povrnitev finančnih stroškov za
državljane brez predstavništva)
Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, pod enakimi pogoji,
kot so določeni v 12. členu tega zakona, zagotavlja založitev sredstev
državljanom brez predstavništva in zahteva njihovo povrnitev, pri čemer se
uporabita standardna obrazca iz prilog I in II Direktive Sveta 2015/637.
14. člen
(poenostavljeni postopek povrnitve finančnih stroškov v
kriznih razmerah)
(1) Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, lahko za
nudenje konzularne zaščite v kriznih razmerah zahteva povrnitev finančnih
stroškov tudi, če državljan brez predstavništva ni podpisal zaveze o povrnitvi
stroškov na standardnih obrazcih iz priloge I Direktive 2015/637.
(2) V kriznih razmerah ministrstvo, pristojno za zunanje
zadeve, vse zahtevke za povrnitev stroškov zaradi podpore, ki jo je zagotovilo
državljanu brez predstavništva, pošlje ministrstvu, pristojnemu za zunanje
zadeve, tiste države članice EU, katere državljanstvo ima državljan brez
predstavništva.
(3) Če ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, prejme od
druge države članice zahtevek za povrnitev stroškov iz priloge II Direktive
Sveta 2015/637 zaradi podpore, ki jo je ta zagotovila državljanu Republike
Slovenije v kriznih razmerah, lahko od njega zahteva povrnitev teh stroškov,
čeprav ni podpisal zaveze za povrnitev stroškov na standardnem obrazcu iz
priloge I Direktive 2015/637. Na podlagi prejetih obrazcev ministrstvo,
pristojno za zunanje zadeve, izda upravno odločbo, ki je izvršilni naslov.
Zoper odločbo ni pritožbe.
15. člen
(sprejetje podzakonskih aktov)
Minister, pristojen za zunanje zadeve, sprejme pravilnika iz
drugega odstavka 3. in devetega odstavka 12. člena tega zakona v šestih mesecih
po začetku veljavnosti tega zakona.
16. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem začetka veljavnosti tega zakona prenehajo veljati 24.a,
24.b in 24.c člen Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03 –
uradno prečiščeno besedilo, 20/06 – ZNOMCMO, 76/08, 108/09, 80/10 – ZUTD in
31/15) in opomba 2 pri tarifni številki 56 iz priloge Taksna tarifa Zakona o
upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15
– ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16).
17. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati 1. maja 2018.
Št. 007-03/18-13/13
Ljubljana, dne 17. aprila 2018
EPA 2624-VII
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Milan Brglez l.r.
Predsednik