Opozorilo: Besedilo osnovnega predpisa
ZAKON
O CELOSTNI ZGODNJI OBRAVNAVI PREDŠOLSKIH OTROK S
POSEBNIMI POTREBAMI (ZOPOPP)
I. SPLOŠNE DOLOČBE IN TEMELJNA NAČELA
1. člen
(vsebina zakona)
(1) S tem zakonom se ureja celostna zgodnja obravnava otrok s
posebnimi potrebami in otrok z rizičnimi dejavniki v predšolskem obdobju.
(2) Celostna zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami in
otrok z rizičnimi dejavniki v predšolskem obdobju obsega obravnave otroka in
njegove družine v predšolskem obdobju z namenom, da se zagotovi in spodbudi
otrokov razvoj, okrepi zmogljivost družine ter spodbudi socialna vključenost
družine in otroka.
2. člen
(cilji in načela celostne zgodnje obravnave)
Celostna zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami in
otrok z rizičnimi dejavniki v predšolskem obdobju (v nadaljnjem besedilu:
zgodnja obravnava) po tem zakonu temelji na naslednjih ciljih in načelih:
-
zagotavljanje največje koristi otroka in pospešitev razvoja otroka ter
zmanjšanje možnosti za razvoj trajnih posebnih potreb,
-
zagotavljanje vseh informacij za starše, rejnike oziroma zakonite
zastopnike (v nadaljnjem besedilu: starši),
-
zgodnje prepoznavanje otrok s posebnimi potrebami in otrok z rizičnimi
dejavniki,
-
zagotavljanje psihosocialne pomoči staršem ob rojstvu otroka, v zdravstvenih
ustanovah, v vrtcih ter v predšolskih oddelkih v okviru zavodov za vzgojo in
izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in socialnovarstvenih
zavodov,
-
zagotavljanje strokovne ocene otrokovih zmožnosti in posebnih potreb,
-
individualizirani pristop pomoči otroku in družini,
-
sodelovanje strokovnjakov in staršev pri izdelavi individualnega načrta
pomoči družini,
-
zagotavljanje celovite zdravstvene oskrbe otroka,
-
zagotavljanje celovite in koordinirane pomoči otroku in družini,
-
avtonomnost, strokovnost in odgovornost strokovnih delavcev, ki delajo z
otrokom in družino;
-
informiranost staršev o otrokovih obravnavah in napredku ter utrjevanje
samozavesti staršev, sooblikovanje njihove aktivne vloge, s tem pa povečanje
zmogljivosti družin pri skrbi za otroka,
-
ozaveščanje strokovne in najširše javnosti o nujnosti celostne zgodnje
obravnave predšolskih otrok.
3. člen
(otroci s posebnimi potrebami)
Otroci s posebnimi potrebami v predšolskem obdobju so otroci
z razvojnimi zaostanki, primanjkljaji, ovirami oziroma motnjami na telesnem,
spoznavnem, zaznavnem, socialno-čustvenem, sporazumevalnem področju ter
dolgotrajnimi boleznimi.
4. člen
(otroci z rizičnimi dejavniki)
(1) Otroci z rizičnimi dejavniki v predšolskem obdobju so
otroci, pri katerih obstajajo rizični dejavniki za razvojne primanjkljaje, zaostanke,
ovire oziroma motnje.
(2) Rizični dejavniki so dejavniki, ki nastanejo v
nosečnosti, med rojevanjem ali takoj po porodu, in bi lahko vplivali na
kasnejši otrokov razvoj. Rizični dejavniki se lahko pojavijo tudi kasneje
zaradi bolezni ali slabega socialno-ekonomskega položaja družine.
5. člen
(prepoznavanje)
Otroci s posebnimi potrebami in otroci z rizičnimi dejavniki
v predšolskem obdobju (v nadaljnjem besedilu: otroci) so lahko prepoznani v
okviru družine, v zdravstvenem sistemu v okviru izvajanja preventivnega
zdravstvenega varstva na primarni ravni oziroma pregledov znotraj tega okvira
in drugih obravnav v vrtcu, v vzgojno-izobraževalnem zavodu, socialnovarstvenem
zavodu ali v okviru storitev centrov za socialno delo.
6. člen
(izvajalci zgodnje obravnave)
(1) Zgodnjo obravnavo izvajajo centri za zgodnjo obravnavo.
(2) Storitve zgodnje obravnave na predlog centra za zgodnjo obravnavo
izvajajo v okviru javne mreže tudi javni vrtci in drugi vzgojno-izobraževalni
zavodi, socialnovarstveni zavodi, centri za socialno delo, centri za duševno
zdravje in svetovalni centri.
7. člen
(storitve zgodnje obravnave)
(1) Izvajalci iz prejšnjega člena izvajajo naslednje timsko
usklajene storitve:
-
zdravstvene storitve, potrebne za diagnostiko, oceno stanja in
zdravstveno oskrbo,
-
storitve zgodnjega presejanja, odkrivanja, ocenjevanja in spremljanja,
-
usposabljanje družin, svetovanje in obiske v otrokovem okolju,
-
logopedsko obravnavo,
-
delovno terapijo,
-
fizioterapijo,
-
psihosocialno pomoč,
-
zagotavljanje opreme in pomoč pri gibanju in sporazumevanju,
-
pomoč pri prilagoditvi bivalnega okolja otroka,
-
specialno pedagoško obravnavo,
-
storitve iz socialnega varstva.
(2) Storitve iz prejšnjega odstavka se izvajajo v okviru
javne službe in temeljijo na individualnem načrtu pomoči družini ali zapisniku
iz 12. člena tega zakona.
(3) Storitve se izvajajo v centru za zgodnjo obravnavo, v
porodnišnici ali drugih zdravstvenih ustanovah, v centrih za socialno delo, v
vrtcih in drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih, socialnovarstvenih zavodih,
centrih za duševno zdravje, svetovalnih centrih in drugih zavodih oziroma
ustanovah.
(4) Storitve se lahko izvajajo tudi na domu, če
multidisciplinarni tim ugotovi, da je takšno izvajanje storitve potrebno.
II. CENTRI ZA ZGODNJO OBRAVNAVO
8. člen
(organiziranost centrov za zgodnjo obravnavo)
(1) Center za zgodnjo obravnavo deluje v okviru javne mreže,
ki jo določi minister, pristojen za zdravje, ob soglasju ministra, pristojnega
za izobraževanje in ministra, pristojnega za socialno varstvo. Javna mreža mora
zagotavljati regijsko pokritost in dostopnost storitev glede na populacijo.
(2) V centru za zgodnjo obravnavo delujejo zdravnik
specialist pediater, diplomirana medicinska sestra, srednja medicinska sestra
ali administrator, fizioterapevti, delovni terapevti, logopedi, psihologi,
strokovni delavci s področja specialne in rehabilitacijske pedagogike in
socialni delavci ter po potrebi drugi strokovnjaki. Zaposleni morajo
izpolnjevati kadrovske pogoje v skladu s predpisi, ki urejajo stopnje in smeri
izobrazbe strokovnih in drugih delavcev na področju zdravstva, izobraževanja in
socialnega varstva.
(3) Sredstva za financiranje zaposlitev v centrih za zgodnjo obravnavo
se zagotavljajo v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost oziroma z
zakonom, ki ureja zdravstveno zavarovanje.
9. člen
(obisk centra za zgodnjo obravnavo)
(1) Osebni zdravnik, drug zdravnik specialist, ki otroka
obravnava ali zdravnik specialist pediater v porodnišnici, priporoči staršem obisk
v centru za zgodnjo obravnavo.
(2) Če je otrok prepoznan pri izvajalcih iz drugega ostavka
6. člena tega zakona, strokovni delavci priporočijo obisk pri izbranem
osebnem zdravniku, ki staršem po presoji priporoči obisk v centru za zgodnjo
obravnavo.
10. člen
(multidisciplinarni tim)
(1) Zdravnik specialist pediater (v nadaljnjem besedilu:
zdravnik) v centru za zgodnjo obravnavo izvede prvi pregled otroka in usmeri
starše k posameznim strokovnim delavcem znotraj centra za zgodnjo obravnavo ter
po potrebi na center za socialno delo v storitev prva socialna pomoč.
(2) Za posameznega otroka zdravnik določi multidisciplinarni tim
iz članov, ki so pomembni za pomoč otroku in družini s področja zdravstva,
vzgoje in izobraževanja in socialnega varstva. Sestavljajo ga strokovnjaki iz
drugega odstavka 8. člena tega zakona in starši.
(3) Naloge multidisciplinarnega tima so:
-
diagnostika otroka,
-
ocena zmožnosti in potreb otroka in njegovih staršev,
-
priprava in spremljanje individualnega načrta pomoči družini,
-
preverjanje doseganja ciljev iz individualnega načrta pomoči družini,
-
informiranje o možnih oblikah pomoči in socialnih pravicah,
-
izdelava načrta za prehod v vrtec, zavod za vzgojo in izobraževanje
otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, socialnovarstveni zavod in
programe osnovne šole.
(4) Organizacijo, podrobnejše naloge, način dela, postopke medsebojnega
obveščanja multidisciplinarnega tima z vsemi institucijami, ki obravnavajo
otroka, določi minister, pristojen za zdravje ob soglasju ministrov, pristojnih
za izobraževanje in socialno varstvo, s podzakonskim aktom.
11. člen
(predstavnik družine in nevladne organizacije)
(1) Na predlog staršev otroka lahko za podporo in svetovanje družini
na sestankih multidisciplinarnega tima sodeluje tudi predstavnik družine
otroka.
(2) Predstavnik družine je oseba, ki je starš otroka s
posebnimi potrebami ali z rizičnimi dejavniki in ima izkušnje s področja
zgodnje obravnave. Predstavnik družine je dolžan zagotoviti varovanje osebnih
podatkov družine.
(3) Starši lahko predstavnika družine izberejo s seznama
predstavnikov družine, ki ga določi minister, pristojen za socialno varstvo.
Kandidate za uvrstitev na seznam predstavnikov družine ministru, pristojnemu za
socialno varstvo, predlagajo nevladne organizacije iz petega odstavka tega
člena. Starši lahko predstavnika družine v času zgodnje obravnave zamenjajo ali
se mu odpovejo.
(4) Minister, pristojen za socialno varstvo, natančneje
opredeli naloge, mandat, strokovne kompetence in pristojnosti predstavnika
družine, način njegovega sodelovanja z drugimi institucijami in posamezniki,
dolžnost poročanja, varovanje osebnih podatkov družine, nadzor nad izvajanjem,
način izbora kandidatov in način financiranja.
(5) V zgodnjo obravnavo se lahko na željo staršev vključujejo
tudi nevladne organizacije, ki družinam otrok nudijo psihološko pomoč,
svetovanje in podporo.
12. člen
(individualni načrt pomoči družini)
(1) Za otroke in njihove družine, za katere zdravnik presodi,
da je to potrebno, multidisciplinarni tim pripravi individualni načrt družine,
v katerem posebej opredeli vsakemu otroku in njegovi družini primerno
zdravstveno, socialno in pedagoško pomoč.
(2) Individualni načrt pomoči družini vsebuje:
-
ugotovitev trenutnega otrokovega telesnega razvoja, razvoja razumevanja
in sporazumevanja ter socialnega in čustvenega razvoja,
-
ugotovitev družinskih možnosti, prioritet in skrbi, ki se nanašajo na
razvoj otroka,
-
situacijsko analizo družine in njenih potencialov, določitev glavnih
ciljev, ki jih lahko dosežejo otrok in družina, ter kriterije, postopke in
časovne okvire, v katerih se ugotavlja raven doseganja zastavljenih ciljev ter
opravi morebitna prilagoditev ali revizija ciljev ali potrebnih pomoči,
-
določitev posebnih pomoči za zgodnjo obravnavo, potrebnih za
zadovoljitev posebnih potreb otroka, vključno s pogostnostjo, intenzivnostjo in
metodo zagotavljanja pomoči,
-
ugotovitev okolij, v katerih se bo izvajalo storitve zgodnje pomoči,
vključno z obsegom storitev,
-
načrtovane datume začetka izvajanja posameznih storitev in predvideno
trajanje storitev.
(3) Individualni načrt pomoči družini poleg vsebin iz
prejšnjega odstavka lahko vsebuje tudi:
-
zagotovitev fizične pomoči v zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok in
mladostnikov s posebnimi potrebami ali socialnovarstvenem zavodu (v nadaljnjem
besedilu: zavod), v vrtcu ali drugi ustrezni ustanovi,
-
zagotovitev sporazumevanja in učenja v znakovnem jeziku v vrtcu, v
zavodu oziroma drugi ustrezni ustanovi,
-
zagotovitev sporazumevanja in učenja v prilagojenih načinih sporazumevanja
z gluhoslepimi v vrtcu, v zavodu oziroma drugi ustrezni ustanovi,
-
predlog znižanega normativa v skupini v vrtcu, v zavodu oziroma ali
drugi ustrezni ustanovi,
-
navedba koordinatorja storitev zgodnje obravnave,
-
korake, ki jih je treba storiti, da se izvede prehod otroka v vrtec,
zavod ali drugo ustrezno ustanovo,
-
določitev ustreznega programa predšolske vzgoje iz 15. člena tega
zakona,
-
korake za zagotavljanje inkluzivnega okolja, potrebne prilagoditve pri
organizaciji in prehajanje med programi,
-
predlog pravic iz socialnega varstva družini,
-
predlog za odlog šolanja,
-
ugotovitve, na podlagi katerih se uveljavljajo pravice, ki jih določajo
drugi predpisi,
-
in druge pomembne ugotovitve v skladu s potrebami otroka in družine.
(4) Doseganje ciljev, opredeljenih v individualnem načrtu
pomoči družini, multidisciplinarni tim preveri najmanj enkrat letno, ko se
lahko načrt tudi spremeni ali dopolni.
(5) Multidisciplinarni tim individualni načrt pomoči družini
izdela po končani oceni potreb in zmožnosti otroka in družine.
(6) Za otroke, za katere se zdravnik odloči, da se
individualni načrt družine ne izdela, se potrebne obravnave in pomoč družini
določijo v dogovoru s starši. O dogovoru s starši se pripravi zapisnik, ki je
lahko del izvida.
(7) Če se starši z obravnavami ne strinjajo, lahko
uveljavljajo pravice v skladu z zakonom, ki ureja pacientove pravice.
13. člen
(koordinator pomoči družini)
(1) Koordinator pomoči družini je član multidisciplinarnega tima,
ki spremlja izvajanje storitev zgodnje obravnave za posameznega otroka ter
sodeluje s centrom za socialno delo. Koordinator družini nudi informacije glede
socialno varstvenih storitev in javnih pooblastil v skladu s področno
zakonodajo ter glede drugih nalog, ki jih centrom za socialno delo nalagajo
drugi predpisi. Koordinator obvešča družino tudi o drugih oblikah pomoči, ki so
ji na razpolago skladno z veljavnimi predpisi.
(2) Koordinatorja načrta pomoči družini v dogovoru s starši
določi zdravnik.
(3) Koordinator načrta pomoči družini posreduje priporočila multidisciplinarnega
tima izvajalcem zgodnje obravnave iz drugega ostavka 6. člena tega zakona,
sodeluje s strokovnimi delavci vrtcev in zavodov, ki izvajajo predšolsko vzgojo
ter skrbi za izmenjavo informacij med subjekti iz tega člena.
III. ZGODNJA OBRAVNAVA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH IN
SOCIALNOVARSTVENIH ZAVODIH
14. člen
(programi predšolske vzgoje)
(1) Predšolska vzgoja poteka po:
-
programu za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno
strokovno pomočjo in
-
prilagojenem programu za predšolske otroke.
(2) Predšolsko vzgojo po programu za predšolske otroke s
prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo izvajajo javni vrtci,
enote vrtcev ter vrtci, ki so na podlagi koncesije vključeni v javno mrežo ter
zavodi, ki izvajajo ta program.
(3) Predšolsko vzgojo po prilagojenih programih za predšolske
otroke izvajajo javni vrtci, enote vrtcev ter vrtci, ki so na podlagi koncesije
vključeni v javno mrežo ter zavodi, ki izvajajo ta program.
(4) Iz državnega proračuna se v skladu z normativi in
standardi, ki veljajo za dejavnost predšolske vzgoje in izvajanje
vzgojno-izobraževalnih programov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami
zagotavljajo sredstva za plačilo višjih stroškov delovanja razvojnih oddelkov
vrtcev v višini razlike med ceno programa, ki je v skladu z zakonom, ki ureja
vrtce, osnova za plačilo staršev za otroke s posebnimi potrebami in ceno
razvojnega oddelka, ki jo je sprejela občina ustanoviteljica vrtca.
(5) Otrok se vključi v njemu primeren program oziroma se mu
zagotovi potrebna pomoč na podlagi individualnega načrta družini iz
12. člena tega zakona.
15. člen
(oblike pomoči)
(1) V programu za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem
in dodatno strokovno pomočjo se lahko prilagodi organizacija in način izvajanja
programa ter zagotovi dodatna strokovna pomoč, ki jo izvaja strokovni delavec
za zgodnjo obravnavo in drugi strokovni delavci, ki izpolnjujejo pogoje v
skladu s predpisi, ki urejajo stopnje in smeri izobrazbe strokovnih delavcev na
področju vzgoje in izobraževanja.
(2) Pri izvajanju prilagojenega programa za predšolske otroke
se lahko prilagaja vsebina, organizacija in način izvajanja.
(3) Otrokom je potrebno prilagoditi prostor in pripomočke, v
skladu z navodili za prilagojeno izvajanje programov in v skladu s
prilagojenimi programi, ki jih sprejme ali določi pristojni strokovni svet.
(4) Otroci lahko pridobijo tudi fizično pomoč v vrtcu ali
drugi ustrezni ustanovi, pomoč strokovnega delavca za znakovni jezik ali
strokovnjaka za prilagojeno sporazumevanje in delo z gluhoslepimi, na predlog
multidisciplinarnega tima se lahko zniža tudi normativ v skupini v vrtcu,
zavodu ali drugi ustrezni ustanovi. Celoten obseg pomoči se določi v načrtu
pomoči družini. Fizično pomoč v vrtcu ali drugi ustrezni ustanovi zagotovi vrtec
ali druga ustrezna ustanova v skladu z normativi in standardi za opravljanje
dejavnosti predšolske vzgoje.
(5) Če je otrok vključen v prilagojeni program za predšolske otroke,
ki ga izvajajo javni vrtci, enote vrtcev, vrtci, ki so na podlagi koncesije
vključeni v javno mrežo ter drugi zavodi, ki izvajajo ta program, se lahko
multidisciplinarni tim s starši dogovori, da se staršem povrnejo stroški
prevoza iz kraja prebivališča do zavoda in nazaj. Višino in pogoje povračila
stroškov prevoza določi minister, pristojen za izobraževanje.
16. člen
(izvajanje pomoči)
(1) Pomoč otrokom poteka v vrtcu ali zavodu v oddelku, izven
oddelka, na domu ali v zavodu, osnovni šoli s prilagojenim programom in drugi
ustanovi. Fizična pomoč ali pomoč strokovnega delavca za znakovni jezik se na
domu ne izvaja.
(2) Pomoč otrokom poteka v skladu z individualnim načrtom pomoči
družini ali zapisnikom multidisciplinarnega tima centra za zgodnjo obravnavo.
Pomoč se lahko izvaja tudi pred izdelavo individualnega načrta ali zapisnika
multidisciplinarnega tima, če strokovna skupina za zgodnjo obravnavo v vrtcu
oceni, da je to potrebno.
(3) V vrtcu ali zavodu se oblikuje strokovna skupina za
zgodnjo obravnavo. Člani strokovne skupine za zgodnjo obravnavo v vrtcu ali
zavodu so svetovalni delavec, strokovni delavci v oddelku in strokovni delavec
za zgodnjo obravnavo, ki redno sodelujejo s koordinatorjem v centru za zgodnjo
obravnavo. Člani strokovne skupine so usposobljeni v skladu s predpisi, ki
urejajo izvajanje programov predšolske vzgoje.
17. člen
(prehod v izobraževanje)
(1) Multidisciplinarni tim najkasneje 6 mesecev pred vstopom v
osnovno šolo v individualnem načrtu družine oziroma zapisniku
multidisciplinarnega tima predlaga program vzgoje in izobraževanja ter pomoč v
šoli, pri čemer upošteva tudi mnenje vrtca, če je otrok vanj vključen.
(2) Starši vložijo zahtevo za začetek postopka usmerjanja v
skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, Zavod
Republike Slovenije za šolstvo na podlagi individualnega načrta družine oziroma
zapisnika multidisciplinarnega tima izda odločbo o usmeritvi v skladu z
zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Strokovno mnenje
komisije za usmerjanje v tem primeru ni potrebno.
IV. POMOČ PRI UVELJAVLJANJU SOCIALNOVARSTVENIH PRAVIC
18. člen
(uveljavljanje socialnovarstvenih pravic in storitev)
(1) Koordinator pomoči družini sodeluje s centrom za socialno
delo in družini nudi informacije glede socialnovarstvenih storitev, javnih
pooblastil ter drugih nalog, ki jih centrom za socialno delo nalagajo drugi
predpisi.
(2) Poleg tega centri za socialno delo na podlagi
individualnega načrta družini ali dogovora s starši, družine vključijo v
storitve prva socialna pomoč, pomoč družini za dom in pomoč družini na domu v
skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvo.
V. KOORDINACIJA IN NADZOR IZVAJANJA ZGODNJE OBRAVNAVE
19. člen
(sodelovanje pristojnih ministrstev)
(1) Ministri, pristojni za zdravstvo, vzgojo in izobraževanje
ter socialno varstvo, podpišejo dogovor o sodelovanju pri izvajanju zgodnje
obravnave po tem zakonu.
(2) Ministrstva, pristojna za področja iz prvega odstavka
tega člena, zagotovijo interdisciplinarno usposabljanje strokovnjakov, ki
delajo v multidisciplinarnih timih iz tega zakona.
20. člen
(koordinacijski svet vlade za zgodnjo obravnavo)
(1) Za zagotovitev učinkovitega izvajanja zgodnje obravnave
se na ravni vlade ustanovi koordinacijsko telo, ki spremlja izvajanje zgodnje
obravnave po tem zakonu in pripravlja sistemske medresorsko usklajene rešitve
na področju zgodnje obravnave.
(2) Člani koordinacijskega sveta vlade za zgodnjo obravnavo so
ministri, pristojni za področja zdravstva, socialnega varstva in šolstva.
(3) Koordinacijski svet vlade za zgodnjo obravnavo se sestaja
najmanj dvakrat na leto. Sestanke sveta sklicuje minister, pristojen za
zdravje.
21. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem zgodnje obravnave izvajajo inšpektorati
pristojni za zdravstvo, šolstvo oziroma socialno varstvo v skladu s svojimi
pristojnostmi.
VI. KAZENSKA DOLOČBA
22. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 400 do 2.000 eurov se kaznuje fizična oseba
oziroma:
-
zdravnik pediater, ki v multidisciplinarni tim ne vključi staršev (drugi
odstavek 10. člena),
-
predstavnik družine, ki ne varuje osebnih podatkov družine (drugi
odstavek 11. člena).
(2) Z globo od 400 do 2.000 eurov se kaznuje zavod, ki ne
izvaja individualnega načrta pomoči družini (peti odstavek 14. člena).
(3) Z globo od 100 do 500 eurov se za prekršek kaznuje tudi
odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23. člen
(centri za zgodnjo obravnavo)
(1) Razvojne ambulante se na podlagi oblikovane mreže centrov
za zgodnjo obravnavo, ki jo ob soglasju ministrstva, pristojnega za
izobraževanje, in ministrstva, pristojnega za socialno varstvo, oblikuje
ministrstvo, pristojno za zdravje, preoblikujejo v centre za zgodnjo obravnavo
do začetka uporabe tega zakona.
(2) Centri za zgodnjo obravnavo po začetku uporabe tega
zakona poleg nalog, ki jih opravljajo na podlagi tega zakona, opravljajo tudi
naloge, ki so jih do preoblikovanja opravljali kot razvojne ambulante, v
nespremenjeni obliki.
24. člen
(dokončanje postopkov in veljavnost odločb o usmeritvi)
(1) Postopki usmerjanja, ki so bili uvedeni pred začetkom
uporabe tega zakona, se zaključijo v skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje
otrok s posebnimi potrebami.
(2) Odločbe o usmeritvi, ki so bile izdane pred začetkom
uporabe tega zakona, ostanejo v veljavi oziroma se preverjajo v rokih določenih
z izdanimi odločbami ter v skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi
potrebami.
(3) V individualnem načrtu družine oziroma zapisniku se lahko
način in pogoji za izvajanje storitev zgodnje obravnave, zagotavljanje pomoči
strokovnega delavca za slovenski znakovni jezik, tolmača, znižan normativ ter
kriteriji za dodelitev fizične pomoči otrokom s posebnimi potrebami, določijo
skladno s pravilnikom, ki ureja dodatno strokovno in fizično pomoč za otroke s
posebnimi potrebami.
25. člen
(izdaja izvršilnih predpisov in ustanovitev koordinacijskega
sveta vlade za zgodnjo obravnavo)
(1) Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom,
pristojnim za izobraževanje, in ministrom, pristojnim za socialno varstvo,
določi javno mrežo centrov za zgodnjo obravnavo iz 8. člena tega zakona do
začetka uporabe tega zakona.
(2) Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom,
pristojnim za izobraževanje, ter ministrom, pristojnim za socialno varstvo,
izda predpis iz četrtega odstavka 10. člena tega zakona najkasneje v
šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(3) Minister, pristojen za socialno varstvo, izda predpis iz
četrtega odstavka 11. člena tega zakona najkasneje v šestih mesecih po
uveljavitvi tega zakona.
(4) Ministri, pristojni za zdravje, izobraževanje in socialno
varstvo, podpišejo dogovor iz prvega odstavka 19. člena tega zakona
najkasneje v petih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(5) Vlada ustanovi koordinacijski svet za zgodnjo obravnavo iz
20. člena tega zakona najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega
zakona.
26. člen
(uporaba predpisov)
Z dnem začetka uporabe tega zakona se za usmerjanje
predšolskih otrok s posebnimi potrebami, razen za postopke opredeljene v prvem
odstavku 24. člena tega zakona, prenehajo uporabljati določbe od 22. do
40. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS,
št. 58/11, 40/12 – ZUJF in 90/12).
27. člen
(začetek uporabe določb)
Določbe četrtega odstavka 14. člena tega zakona se
uporabljajo od 1. septembra 2019.
28. člen
(začetek veljavnosti in uporabe zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2019.
Št. 602-10/17-1/25
Ljubljana, dne 14. julija 2017
EPA 1897-VII
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Milan Brglez l.r.
Predsednik