Zakon o izvajanju Uredbe (EU) o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe (ZIUPVP)

Opozorilo: Besedilo osnovnega predpisa

ZAKON

O IZVAJANJU UREDBE (EU) O PREGLEDNOSTI POSLOV FINANCIRANJA Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI IN PONOVNE UPORABE (ZIUPVP)

1. člen

(vsebina zakona)

S tem zakonom se določajo pristojni organi, postopek izrekanja nadzornih ukrepov in prekrškov, ki jih pri izvajanju določb Uredbe (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 337 z dne 23. 12. 2015, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2365/2015/EU) izrekajo pristojni organi.

2. člen

(pristojni organi)

(1) Organi, pristojni za izvajanje Uredbe 2365/2015/EU in tega zakona so Banka Slovenije, Agencija za zavarovalni nadzor ter Agencija za trg vrednostnih papirjev.

(2) Banka Slovenije je pristojna za izvajanje Uredbe 2365/2015/EU in tega zakona v zvezi z osebami, za nadzor katerih je pristojna v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo ali v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L št. 287 z dne 29. oktobra 2013, str. 63), če se te osebe v skladu z Uredbo 2365/2015/EU štejejo za finančne nasprotne stranke.

(3) Agencija za zavarovalni nadzor je pristojna za izvajanje Uredbe 2365/2015/EU in tega zakona v zvezi z osebami, za nadzor katerih je pristojna v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo ali zakonom, ki ureja invalidsko in pokojninsko zavarovanje, če se te osebe v skladu z Uredbo 2365/2015/EU štejejo za finančne nasprotne stranke.

(4) Agencija za trg vrednostnih papirjev je pristojna za izvajanje Uredbe 2365/2015/EU in tega zakona v zvezi z osebami, za nadzor katerih je pristojna v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov, ali zakonom, ki ureja invalidsko in pokojninsko zavarovanje, ali zakonom, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, ali zakonom, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov, ali uredbo, ki ureja izvajanje uredbe (EU) o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov, če se te osebe v skladu z Uredbo 2365/2015/EU štejejo za finančne nasprotne stranke.

(5) Agencija za trg vrednostnih papirjev je pristojna za izvajanje Uredbe 2365/2015/EU in tega zakona tudi v zvezi s tistimi osebami, za nadzor katerih je pristojna v skladu z uredbo, ki ureja izvajanje uredbe (EU) o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov, če se te osebe v skladu z Uredbo 2365/2015/EU štejejo za nefinančne nasprotne stranke.

(6) Agencija za trg vrednostnih papirjev je pristojna tudi za nadzor nad tem, ali investicijski skladi, družbe za upravljanje in upravitelji alternativnih investicijskih skladov izvajajo 13. in 14. člen Uredbe 2365/2015/EU.

3. člen

(postopek izrekanja nadzornih ukrepov)

(1) Če pristojni organ v nadzoru, ki ga izvaja v skladu z Uredbo 2365/2015/EU, ugotovi kršitev Uredbe 2365/2015/EU, izreče nadzorni ukrep iz točk (a) do (d) četrtega odstavka 22. člena Uredbe 2365/2015/EU.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek izreče Agencija za trg vrednostnih papirjev, če ugotovi, da 13. ali 14. člen Uredbe 2365/2015/EU krši družba za upravljanje, kot jo določa zakon, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, ali kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje, kot ga določa zakon, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, nadzorni ukrep, kot ga za nadzor nad družbami za upravljanje ali kolektivnimi naložbenimi podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje določa zakon, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje.

(3) Prekrškovni organi, ki odločajo o prekrških in izrekajo globe po tem zakonu, so organi iz prejšnjega člena tega zakona.

(4) Pristojni organ pri določanju nadzornih ukrepov in odmeri glob upošteva vse ustrezne okoliščine kršitve, tako da se z nadzornimi ukrepi in globami zagotovi učinkovita odprava kršitev in preprečijo nadaljnja ravnanja ali opustitve, ki pomenijo kršitev Uredbe 2365/2015/EU. Pristojni organ pri tem upošteva zlasti:

1.      resnost in trajanje kršitve;

2.      stopnjo odgovornosti osebe, odgovorne za kršitev;

3.      finančno stanje osebe, odgovorne za kršitev, kot se ugotovi na primer na podlagi skupnega prometa pravne osebe ali letnih prihodkov fizične osebe;

4.      obseg pridobljenega dobička ali preprečene izgube za osebo, odgovorno za kršitev, če ju je mogoče opredeliti;

5.      raven sodelovanja osebe, odgovorne za kršitev, s pristojnim organom, pri čemer pristojni organ ne upošteva vprašanja potrebe po vrnitvi pridobljenega dobička ali preprečene izgube na podlagi kršitve;

6.      prejšnje kršitve osebe, odgovorne za kršitev.

4. člen

(postopek izreka ukrepa iz točke (a) ali (c) četrtega odstavka 22. člena Uredbe 2365/2015/EU)

(1) Ko nadzor nad spoštovanjem Uredbe 2365/2015/EU vodi Banka Slovenije, izreče nadzorni ukrep iz točke (a) ali (c) četrtega odstavka 22. člena Uredbe 2365/2015/EU po postopku, ki se uporablja za nadzor nad bankami po zakonu, ki ureja bančništvo.

(2) Ko nadzor nad spoštovanjem Uredbe 2365/2015/EU vodi Agencija za zavarovalni nadzor, izreče nadzorni ukrep iz točke (a) ali (c) četrtega odstavka 22. člena Uredbe 2365/2015/EU po postopku, ki se uporablja za nadzor nad zavarovalnicami po zakonu, ki ureja zavarovalništvo.

(3) Ko nadzor nad spoštovanjem Uredbe 2365/2015/EU vodi Agencija za trg vrednostnih papirjev, izreče nadzorni ukrep iz točke (a) ali (c) četrtega odstavka 22. člena Uredbe 2365/2015/EU po postopku, ki se uporablja za nadzor nad borznoposredniško družbo po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov.

5. člen

(postopek izreka ukrepa iz točke (b) četrtega odstavka 22. člena Uredbe 2365/2015/EU)

(1) Pristojni organ v skladu s 26. členom Uredbe 2365/2015/EU javno objavi informacije v zvezi z nadzornimi ukrepi ali sankcijami zaradi prekrška, ki jih je izrekel zaradi kršitve 4. ali 15. člena Uredbe 2365/2015/EU.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek pristojni organ po uradni dolžnosti ali na podlagi ugovora iz četrtega odstavka tega člena odloči, da se informacije o identiteti kršitelja ne objavijo, če:

1.      se nadzorni ukrep izreče fizični osebi in objava osebnih podatkov o kršitelju ni sorazmerna ali

2.      bi objava informacij o identiteti kršitelja ogrozila stabilnost finančnih trgov ali izvedbo kazenske preiskave ali

3.      bi vpletenim osebam z objavo verjetno nastala nesorazmerna škoda.

(3) Če pristojni organ ob izdaji odločbe oceni, da so v zvezi z objavo identitete kršitelja podani razlogi iz prejšnjega odstavka, hkrati z izdajo odločbe, s katero izreče ukrepe nadzora, odloči tudi, da se identiteta kršitelja ne objavi.

(4) Če pristojni organ ob izdaji odločbe ne ugotovi razlogov iz drugega odstavka tega člena, v odločbi, izdani na podlagi tega zakona, kršitelja opozori, da bo vrsta in narava kršitve ter identiteta kršitelja javno objavljena na spletni strani pristojnega organa, in ga pouči, da v primeru obstoja razlogov iz drugega odstavka tega člena te razloge navede v ugovoru, ki se vloži v roku, ki je določen za vložitev pravnega sredstva zoper odločbo o nadzornem ukrepu v zakonu, ki se v skladu s 4. členom tega zakona uporablja za nadzor nad spoštovanjem Uredbe 2365/2015/EU.

(5) Pristojni organ odloči o ugovoru iz prejšnjega odstavka z odločbo.

(6) Če na podlagi ugovora kršitelja pristojni organ ugotovi, da so podani razlogi iz drugega odstavka tega člena, v odločbi, s katero ugodi ugovoru, odloči, da se identiteta kršitelja ne objavi.

(7) Zoper odločbo, s katero pristojni organ zavrne ugovor, ima kršitelj pravico do sodnega varstva.

(8) Podatki, ki se v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, štejejo za osebne, se iz objave po prvem odstavku tega člena izbrišejo po treh letih. Ne glede na prejšnji stavek lahko pristojni organ na podlagi zahteve kršitelja, ki je fizična oseba, odloči, da se informacije o identiteti kršitelja po objavi na spletni strani pristojnega organa umaknejo pred potekom treh let. Za zahtevo kršitelja se uporabljajo določbe tega člena o ugovoru iz tretjega do šestega odstavka tega člena.

6. člen

(postopek izreka ukrepa iz točke (d) četrtega odstavka 22. člena Uredbe 2365/2015/EU)

(1) Izvedbo nadzornega ukrepa iz točke (d) četrtega odstavka 22. člena Uredbe 2365/2015/EU odredi pristojni organ v skladu s tem členom.

(2) Pristojni organ odredi izvedbo ukrepa iz točke (d) četrtega odstavka 22. člena Uredbe 2365/2015/EU, če obstaja utemeljen razlog za sum, da je oseba, na katero se nanaša odredba pristojnega organa, kršila določbe Uredbe 2365/2015/EU tako, da je narava kršitve posebno huda zaradi višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti.

(3) Odredba pristojnega organa vsebuje:

1.      utemeljitev razlogov za izvedbo ukrepa,

2.      navedbo dejstev, iz katerih izhaja utemeljen razlog za sum,

3.      navedbo dejavnosti, katerih opravljanje naj se prepove, in

4.      rok, do katerega naj prepoved velja.

(4) Proti odredbi ima subjekt nadzora pravico vložiti ugovor v osmih dneh od vročitve.

(5) O ugovoru odloča pristojni organ z odločbo.

(6) Pri odločanju o ugovoru lahko pristojni organ ugovor zavrže ali zavrne ali pa spremeni odredbo ali jo odpravi.

(7) Če v tem zakonu ni določeno drugače, se za postopek izreka ukrepa po tem členu uporablja zakon, ki ureja upravni postopek.

7. člen

(tarifa)

Pristojni organ v tarifi, ki jo izda v skladu z zakonom, ki ureja njegovo delovanje, določi višino takse za odločanje o posamičnih zadevah na podlagi tega zakona in Uredbe 2365/2015/EU.

8. člen

(kršitve Uredbe 2365/2015/EU)

(1) Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, z globo od 25.000 do 500.000 eurov pa pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če:

1.      v poslih financiranja z vrednostnimi papirji ne poroča o podrobnostih poslov najpozneje na delovni dan po sklenitvi, spremembah ali prekinitvi posla v skladu s prvim odstavkom 4. člena Uredbe 2365/2015/EU;

2.      ne hrani evidence o sklenjenih, spremenjenih ali prekinjenih poslih financiranja z vrednostnimi papirji v skladu s četrtim odstavkom 4. člena Uredbe 2365/2015/EU;

3.      ne spoštuje določb glede zaupnosti, celovitosti in varstva informacij v skladu s šestim odstavkom 4. člena Uredbe 2365/2015/EU;

4.      ne zbira in hrani podrobnosti o poslih financiranja z vrednostnimi papirji in ne zagotovi subjektom iz drugega odstavka 12. člena Uredbe 2365/2015/EU neposrednega in takojšnega dostopa do teh podrobnosti;

5.      ne obveščajo vlagateljev o uporabi poslov financiranja z vrednostnimi papirji v skladu s prvim odstavkom 13. člena Uredbe 2365/2015/EU;

6.      v prospektu vlagateljem ne razkrijejo podatkov iz prvega in drugega odstavka 14. člena Uredbe 2365/2015/EU;

7.      ne upošteva pogojev v zvezi s ponovno uporabo finančnih instrumentov v skladu s 15. členom Uredbe 2365/2015/EU;

8.      ne vzpostavi postopkov za interno poročanje kršitev v skladu s 24. členom Uredbe 2365/2015/EU.

(2) Z globo od 25.000 do 150.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek prejšnjega odstavka.

(3) Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4) Z globo od 130 do 5.000 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

9. člen

(hujše kršitve Uredbe 2365/2015/EU)

(1) V primerih, ko je narava prekrška iz 8. člena tega zakona posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se pravna oseba kaznuje z globo v višini do:

1.      15.000.000 eurov ali 10 odstotkov skupnega letnega prometa glede na zadnje razpoložljive računovodske izkaze, ki jih je odobril upravljalni organ, oziroma skupnega letnega prometa ali ustrezne vrste prihodka, ki izhaja iz zadnje razpoložljive konsolidirane letne bilance, ki jo je odobril upravljalni organ, če mora pravna oseba pripraviti konsolidirane računovodske izkaze na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe, če ta presega znesek 15.000.000 eurov, če gre za kršitev 7. točke prvega odstavka prejšnjega člena;

2.      5.000.000 eurov ali 10 odstotkov skupnega letnega prometa glede na zadnje razpoložljive računovodske izkaze, ki jih je odobril upravljalni organ, oziroma skupnega letnega prometa ali ustrezne vrste prihodka, ki izhaja iz zadnje razpoložljive konsolidirane letne bilance, ki jo je odobril upravljalni organ, če mora pravna oseba pripraviti konsolidirane računovodske izkaze na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe, če ta presega znesek 5.000.000 eurov, če gre za kršitev 1., 2. ali 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena;

3.      trikratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, če ju je mogoče opredeliti, če ta znesek presega najvišji znesek iz prejšnjih dveh točk.

(2) V primerih, ko je narava prekrška iz 8. člena tega zakona posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se oseba iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 8. člena tega zakona kaznuje z globo do višine:

1.      5.000.000 eurov, če gre za kršitev iz 7. točke prvega odstavka prejšnjega člena,

2.      1.000.000 eurov, če gre za kršitev 1., 2. ali 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena,

3.      trikratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, če ta znesek presega najvišji znesek iz prejšnjih dveh točk.

10. člen

(višina globe v hitrem prekrškovnem postopku)

Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.

PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

11. člen

(uporaba določb o prekrških)

Do sprememb določb o višinah in razponih glob, ki jih določa zakon, ki ureja prekrške, se višine in razponi glob, ki so določeni v 8. in 9. členu tega zakona, uporabljajo ne glede na določbe zakona, ki ureja prekrške.

12. člen

(uveljavitev zakona)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 450-12/17-6/11

Ljubljana, dne 26. septembra 2017

EPA 2075-VII

Državni zbor
Republike Slovenije

dr. Milan Brglez l.r.

Predsednik