Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o plačilnih storitvah,
storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih obsega:
-
Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in
plačilnih sistemih – ZPlaSSIED (Uradni list RS, št. 7/18 z dne 7. 2. 2018),
-
Popravek Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega
denarja in plačilnih sistemih – ZPlaSSIED (Uradni list RS, št. 9/18 z dne 16.
2. 2018),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o plačilnih storitvah,
storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih – ZPlaSSIED-A
(Uradni list RS, št. 102/20 z dne 22. 7. 2020).
ZAKON
O PLAČILNIH STORITVAH, STORITVAH IZDAJANJA
ELEKTRONSKEGA DENARJA IN PLAČILNIH SISTEMIH (ZPlaSSIED)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1.1 Vsebina zakona
1. člen
(predmet urejanja)
Ta zakon ureja:
1.
pogoje za ustanovitev, poslovanje, nadzor in prenehanje plačilnih
institucij,
2.
pogoje za opravljanje plačilnih storitev v Republiki Sloveniji,
3.
pravice in obveznosti uporabnikov in ponudnikov plačilnih storitev v
zvezi z opravljanjem plačilnih storitev,
4.
pravila glede oblikovanja in upravljanja plačilnih sistemov,
5.
pogoje za opravljanje dejavnosti izdajanja elektronskega denarja,
6.
pogoje za ustanovitev, poslovanje, nadzor in prenehanje družb za izdajo
elektronskega denarja,
7.
pravila glede primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi,
8.
pravila o zamenjavi plačilnih računov in
9.
pravila in pogoje dostopa do osnovnih plačilnih računov.
2. člen
(prenos in izvajanje predpisov Evropske Unije)
(1) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije
prenašajo naslednje direktive Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU):
1.
Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja
1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih
papirjev (UL L št. 166 z dne 11. 6. 1998, str. 45), zadnjič spremenjena z
Uredbo (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v
Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv
98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L št. 257 z dne
28. 8. 2014, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 98/26/ES);
2.
Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter
nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega
denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi
Direktive 2000/46/ES (UL L št. 267 z dne 10. 10. 2009, str. 7),
zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah
direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU)
št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L št. 337 z
dne 23. 12. 2015, str. 35), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva
2009/110/ES);
3.
Direktiva 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne
23. julija 2014 o primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi
računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov
(UL L št. 257 z dne 28. 8. 2014, str. 214; v nadaljnjem besedilu:
Direktiva 2014/92/EU),
4.
Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah
direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010
ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L št. 337 z dne 23. 12. 2015,
str. 35; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2015/2366/EU) in
5.
Direktiva (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
30. maja 2018 o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe
finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter o spremembi
direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU (UL L št. 156 z dne 19. 6. 2018,
str. 43; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2018/843/EU).
(2) S tem zakonom se podrobneje ureja izvajanje naslednjih uredb
EU:
1.
Uredbe (ES) št. 924/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
16. septembra 2009 o čezmejnih plačilih v Skupnosti in razveljavitvi
Uredbe (ES) št. 2560/2001 (UL L št. 266 z dne 9. 10. 2009, str. 11), zadnjič
spremenjena z Uredbo (EU) 2019/518 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
19. marca 2019 o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 glede nekaterih
nadomestil za čezmejna plačila v Uniji in nadomestil za pretvorbo valut (UL L
št. 91 z dne 29. 3. 2019, str. 36), (v nadaljnjem besedilu: Uredba
924/2009/ES);
2.
Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski
bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa
Komisije 2009/78/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 12), zadnjič
spremenjene z Direktivo 2015/2366/EU, (v nadaljnjem besedilu: Uredba
1093/2010/EU);
3.
Uredbe (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne
prenose in direktne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009
(UL L št. 94 z dne 30. 3. 2012, str. 22), zadnjič spremenjene z Uredbo
(EU) št. 248/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja
2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 260/2012 v zvezi s prehodom na kreditne
prenose in direktne bremenitve po vsej Uniji (UL L št. 84 z dne 20. 3.
2014, str.1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 260/2012/EU);
4.
Uredbe (EU) št. 2015/751 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
29. aprila 2015 o medbančnih provizijah za kartične plačilne transakcije
(UL L št. 123 z dne 19. 5. 2015, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba
2015/751/EU) in
5.
Uredbe (EU) št. 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
20. maja 2015 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev, in
razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1781/2006 (UL L št. 141 z dne 5. 6. 2015,
str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2015/847/EU).
3. člen
(izključitev iz uporabe tega zakona ter iz uporabe določb
Uredbe 2015/847/EU)
(1) Ta zakon se ne uporablja za:
1.
plačilne transakcije, izvršene izključno v gotovini neposredno od
plačnika do prejemnika plačila in brez posredovanja posrednika;
2.
plačilne transakcije od plačnika do prejemnika plačila s posredovanjem
zastopnika oziroma zastopnice (v nadaljnjem besedilu: zastopnik), ki je s
pogodbo pooblaščen, da se pogaja ali dogovori o prodaji ali nakupu blaga
oziroma storitev le v imenu plačnika ali le v imenu prejemnika plačila;
3.
poklicni fizični prevoz bankovcev in kovancev, vključno z njihovim zbiranjem,
obdelavo in dostavo;
4.
nepoklicno zbiranje in dostavo gotovine v okviru nepridobitne ali
dobrodelne dejavnosti;
5.
storitve, s katerimi prejemnik plačila posreduje plačniku gotovino kot
del plačilne transakcije na izrecno zahtevo uporabnika storitev tik pred
izvršitvijo plačilne transakcije v obliki plačila za nakup blaga ali storitev;
6.
posle menjave valute, ki se opravljajo kot menjava gotovine za gotovino,
pri čemer se sredstva ne hranijo na plačilnem računu;
7.
plačilne transakcije na podlagi enega od naslednjih dokumentov:
-
papirnih čekov v skladu z zakonom, ki ureja ček, ter drugih papirnih
listin, ki jih ureja zakonodaja držav članic, in so po vsebini in učinkih
podobne čekom v skladu z zakonom, ki ureja ček,
-
bonov in drugih papirnih potrdil, ki imetniku omogočajo plačilo blaga
ali storitev pri izdajatelju ali drugi osebi, s katero se je izdajatelj
dogovoril, da sprejme bone ali potrdila kot obliko plačila za blago ali
storitve,
-
papirnih potovalnih čekov,
-
papirnih poštnih nakaznic;
8.
plačilne transakcije, ki se opravijo med udeleženci plačilnega sistema
ali sistema za poravnavo vrednostnih papirjev in ki izhajajo iz udeležbe v
takšnem sistemu, ter plačilne transakcije, ki se opravijo med udeleženci
plačilnega sistema, poravnalnimi agenti, klirinškimi agenti in centralnimi
bankami ter ponudniki plačilnih storitev, ki niso udeleženci plačilnega
sistema, brez poseganja v 206. člen tega zakona;
9.
plačilne transakcije v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti in
uveljavljanjem pravic iz vrednostnih papirjev, vključno z izplačevanjem
dividend ali drugimi izplačili na podlagi pravic iz vrednostnih papirjev, ter
plačilne transakcije v zvezi z odkupom ali prodajo vrednostnih papirjev, če
takšne transakcije izvede član sistema za poravnavo vrednostnih papirjev ali
druga oseba, ki lahko v skladu z veljavnimi predpisi opravlja investicijske
storitve in posle, storitve hrambe ali skrbniške storitve v zvezi s finančnimi
instrumenti strank;
10.
tehnične storitve, ki podpirajo opravljanje plačilnih storitev, vključno
z obdelavo in shranjevanjem podatkov, storitvami za varovanje zaupanja in
zasebnosti, avtentikacijo podatkov in oseb, zagotavljanjem informacijske
tehnologije in komunikacijske mreže, zagotavljanjem in vzdrževanjem terminalov
in naprav, ki se uporabljajo za plačilne storitve, ter druge podobne storitve,
razen storitve odreditve plačil in storitve zagotavljanja informacij o računih,
če ponudniki teh storitev v nobenem trenutku nimajo možnosti neomejenega
razpolaganja z denarnimi sredstvi, ki se prenašajo;
11.
storitve, ki temeljijo na posebnih plačilnih instrumentih, s katerimi se
omogoča plačevanje, pri tem pa so načini uporabe takih instrumentov omejeni in
hkrati izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev (v nadaljnjem besedilu: omejena
mreža):
-
imetniku omogočajo nakup blaga ali storitev le v prostorih izdajatelja
ali v okviru omejene mreže ponudnikov storitev na podlagi neposrednega
poslovnega sporazuma s poklicnim izdajateljem,
-
jih je mogoče uporabljati le za nakup zelo omejenega izbora blaga ali
storitev, ali
-
so veljavni le v Republiki Sloveniji in se zagotavljajo na zahtevo
podjetja ali organa javnega sektorja ter jih ureja državni ali javni organ ali
organ samoupravne lokalne skupnosti za posebne socialne ali davčne namene za
nakup posebnega blaga ali storitev od ponudnikov, ki so sklenili poslovni
dogovor z izdajateljem;
12.
plačilne transakcije, ki jih ponudnik elektronskih komunikacijskih omrežij
ali storitev zagotavlja poleg elektronskih komunikacijskih storitev za
naročnika omrežja ali storitve:
(a)
za nakup digitalne vsebine in glasovnih storitev, ne glede na napravo,
uporabljeno za nakup ali uporabo digitalne vsebine, in zaračunan na ustreznem
računu, ali
(b)
opravljene z elektronsko napravo ali prek nje in zaračunane na ustreznem
računu v okviru dobrodelne dejavnosti ali za nakup kart; če vrednost posamezne
plačilne transakcije iz podtočk (a) in (b) ne presega 50 eurov, in:
- skupna vrednost plačilnih
transakcij za posameznega naročnika ne presega 300 eurov na mesec, ali
- kadar naročnik predhodno
financira svoj račun pri ponudniku elektronskih komunikacijskih omrežij ali
storitev, skupna vrednost plačilnih transakcij ne presega 300 eurov na mesec;
13.
plačilne transakcije, izvršene med ponudniki plačilnih storitev,
njihovimi zastopniki ali podružnicami za njihov račun;
14.
plačilne transakcije in sorodne storitve, izvršene med nadrejeno družbo
in njenimi podrejenimi družbami, ali med podrejenimi družbami iste nadrejene
družbe brez vmesnega posredovanja ponudnika plačilnih storitev, ki ni družba iz
iste skupine;
15.
storitve dviga gotovine na bankomatih, ki jih zagotavljajo ponudniki, ki
delujejo v imenu enega ali več izdajateljev kartic, pri čemer ti ponudniki
nimajo sklenjene okvirne pogodbe s stranko, ki dviguje denar s plačilnega
računa, pod pogojem, da ti ponudniki ne opravljajo drugih plačilnih storitev.
Ne glede na izključitev storitev iz te točke iz uporabe tega zakona, se za te
storitve stranki zagotovijo informacije o morebitnih provizijah za dvig
gotovine iz prvega, drugega in šestega odstavka 103., 106., 107. in 109. člena
tega zakona pred dvigom gotovine, pa tudi na potrdilu o prejemu gotovine ob
koncu transakcije po dvigu;
16.
denarno vrednost, shranjeno na instrumentih iz 11. točke tega
odstavka;
17.
denarno vrednost, ki se uporablja za izvedbo plačilnih transakcij iz 12.
točke tega odstavka.
(2) Ta zakon se ne uporablja za SID – Slovensko izvozno in
razvojno banko.
(3) Za plačilne transakcije na podlagi papirnih menic v
skladu z zakonom, ki ureja menico, ter drugih papirnih listin, ki so po vsebini
in učinkih podobne menicam in jih ureja zakonodaja držav članic EU (v
nadaljnjem besedilu: države članice) o teh papirnih listinah se uporablja le 9.
poglavje tega zakona.
(4) Uredba 2015/847/EU se ne uporablja za prenose sredstev v
Republiki Sloveniji na plačilni račun prejemnika plačila, ki je namenjen izključno
plačevanju blaga in storitev, če so izpolnjeni pogoji iz petega odstavka 2.
člena Uredbe 2015/847/EU.
1.2 Opredelitev pojmov
4. člen
(opredelitev izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1.
avtentikacija je postopek, ki ponudniku plačilnih storitev omogoča, da
preveri istovetnost uporabnika plačilnih storitev ali upravičenost uporabe
določenega plačilnega instrumenta, vključno z uporabo uporabnikovih osebnih
varnostnih elementov;
2.
banka je kreditna institucija, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, in je
pridobila dovoljenje kot banka ali hranilnica v skladu z zakonom, ki ureja
bančništvo;
3.
datum valute je referenčni čas, ki ga ponudnik plačilnih storitev
uporablja za obračun obresti v zvezi z bremenitvijo ali odobritvijo denarnih
sredstev na plačilnem računu;
4.
delovni dan je dan, na katerega plačnikov ponudnik plačilnih storitev
ali prejemnikov ponudnik plačilnih storitev, ki sodeluje pri izvršitvi plačilne
transakcije, posluje tako, da omogoča izvrševanje plačilnih transakcij svojemu
uporabniku;
5.
denarna sredstva so bankovci in kovanci, knjižni denar in elektronski
denar v skladu z 11. točko tega člena;
6.
digitalna vsebina so blago ali storitve, ki se proizvede oziroma
proizvedejo in dobavi oziroma dobavijo v digitalni obliki, katerega oziroma
katerih uporaba ali poraba je omejena na tehnično napravo in ne vključuje
uporabe ali porabe fizičnega blaga in storitev;
7.
država članica je država članica EU ali država podpisnica Sporazuma o
ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L št. 1 z dne 3. 1.
1994, str. 3);
8.
država gostiteljica pomeni katero koli državo članico, razen države
sedeža, v kateri ima ponudnik plačilnih storitev podružnico ali zastopnika,
izdajatelj elektronskega denarja pa podružnico, ali v kateri neposredno
opravljata storitve;
9.
država sedeža je država članica, kjer je sedež ponudnika plačilnih
storitev ali izdajatelja elektronskega denarja;
10.
elektronsko komunikacijsko omrežje pomeni enako kakor v zakonu, ki ureja
elektronske komunikacije;
11.
elektronski denar je shranjena denarna vrednost v obliki terjatve
imetnika elektronskega denarja do izdajatelja elektronskega denarja, ki:
-
je v elektronski obliki, vključno z magnetno,
-
jo izda izdajatelj elektronskega denarja na podlagi prejema denarnih
sredstev za namen izvrševanja plačilnih transakcij kot jih določa 8. člen tega
zakona, in
-
jo kot plačilno sredstvo sprejme oseba, ki ni izdajatelj elektronskega
denarja;
12.
elektronska komunikacijska storitev pomeni enako kakor v zakonu, ki
ureja elektronske komunikacije;
13.
enolična identifikacijska oznaka je kombinacija črk, številk ali znakov,
ki jo ponudnik plačilnih storitev dodeli uporabniku plačilnih storitev (v
nadaljnjem besedilu: uporabnik) in se v plačilni transakciji uporablja za
nedvoumno identifikacijo tega uporabnika in njegovega plačilnega računa oziroma
za nedvoumno identifikacijo tega uporabnika ali njegovega plačilnega računa;
14.
enotni simbol je skupni simbol iz standardizirane predstavitvene oblike
dokumenta z informacijami o nadomestilih in iz obračuna nadomestil in je
skladen z določbami izvedbenih tehničnih standardov, ki jih sprejme Evropska
komisija v skladu s četrtim odstavkom 5. člena Direktive 2014/92/EU;
15.
kreditna obrestna mera je vsaka obrestna mera, plačana potrošniku
oziroma potrošnici (v nadaljnjem besedilu: potrošnik) glede sredstev na
plačilnem računu;
16.
močna avtentikacija strank je avtentikacija z uporabo dveh ali več
elementov, ki spadajo v kategorijo znanja uporabnika (nekaj, kar ve samo
uporabnik), posesti uporabnika (nekaj, kar je v izključni posesti uporabnika)
in neločljive povezanosti z uporabnikom (nekaj, kar uporabnik je), ki so med
seboj neodvisni, kar pomeni, da kršitev enega elementa ne zmanjšuje
zanesljivosti drugih, in so zasnovani tako, da varujejo zaupnost podatkov, ki
se preverjajo;
17.
molče dovoljena prekoračitev je prekoračitev, pri kateri ponudnik
plačilnih storitev potrošniku dovoli, da razpolaga s sredstvi, ki presegajo
trenutno stanje na njegovem plačilnem računu, ali dogovorjeno možnost
prekoračitve;
18.
možnost prekoračitve je izrecna kreditna pogodba, v skladu s katero
ponudnik plačilnih storitev potrošniku omogoči razpolaganje s sredstvi, ki
presegajo trenutno stanje na njegovem plačilnem računu;
19.
nadomestila iz 8. poglavja tega zakona so vsi morebitni stroški in
pogodbene kazni, ki jih mora potrošnik plačati ponudniku plačilnih storitev za
storitve ali v zvezi s storitvami, povezanimi s plačilnim računom;
20.
občutljivi plačilni podatki so podatki, vključno z osebnimi varnostnimi
elementi, ki se lahko uporabijo za goljufijo ali prevaro. Goljufija ali prevara
v tem zakonu pomeni namenoma zavesti koga v zmoto oziroma okoriščati se z
oškodovanjem koga ali z zavajanjem v zmoto. V okviru dejavnosti ponudnikov
storitev odreditve plačil in ponudnikov storitev zagotavljanja informacij o
računih ime imetnika računa in številka računa ne predstavljata občutljivih
plačilnih podatkov;
21.
osebni varnostni elementi so personalizirane značilnosti, ki jih
uporabniku plačilnih storitev zagotovi ponudnik plačilnih storitev za namene
avtentikacije;
22.
papirna poštna nakaznica je papirni plačilni nalog, ki ga plačnik
predloži izvajalcu poštnih storitev z namenom, da se papirni nalog posreduje
prejemniku plačila kot poštna pošiljka v skladu z zakonom, ki ureja poštne
storitve, in se plačilna transakcija izvrši prejemniku na podlagi predložitve papirnega
plačilnega naloga njegovemu izvajalcu poštnih storitev;
23.
plačilna blagovna znamka je vsako stvarno ali digitalno ime, izraz,
znak, simbol oziroma njihova kombinacija, ki lahko označuje, v okviru katere
kartične sheme se izvajajo kartične plačilne transakcije;
24.
podjetnik ali podjetnica (v nadaljnjem besedilu: podjetnik) pomeni enako
kakor v zakonu, ki ureja gospodarske družbe;
25.
postopki zaradi insolventnosti so postopki zaradi insolventnosti in
postopki prisilnega prenehanja, kakor so opredeljeni v zakonu, ki ureja
finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje;
26.
potrošnik je fizična oseba, ki sklepa pogodbe o plačilnih storitvah za
namene zunaj področja svoje pridobitne ali poklicne dejavnosti;
27.
povezovanje blagovnih znamk je vključitev dveh ali več plačilnih
blagovnih znamk ali plačilnih aplikacij iste plačilne blagovne znamke v isti
plačilni instrument;
28.
prejemni ponudnik plačilnih storitev je ponudnik plačilnih storitev, h
kateremu se prenesejo informacije, potrebne za izvedbo zamenjave plačilnega
računa;
29.
prenosni ponudnik plačilnih storitev je ponudnik plačilnih storitev, od
katerega se prenesejo informacije, potrebne za izvedbo zamenjave plačilnega
računa;
30.
referenčna obrestna mera je obrestna mera, ki se uporablja kot osnova za
izračun obresti in prihaja iz vira, ki je dostopen javnosti in ga lahko
preverita obe stranki pogodbe o plačilnih storitvah;
31.
referenčni menjalni tečaj je menjalni tečaj, ki se uporablja kot osnova
za izračun kakršne koli menjave valut in ga objavi ponudnik plačilnih storitev,
ali prihaja iz vira, ki je dostopen javnosti;
32.
register Evropskega bančnega organa je elektronski centralni register,
ki ga vzpostavi, upravlja in vodi Evropski bančni organ in v katerem so
informacije, ki jih Evropskemu bančnemu organu uradno sporočijo pristojni
organi držav članic;
33.
sedež je kraj, kjer je registrirani sedež ponudnika plačilnih storitev
oziroma izdajatelja elektronskega denarja ali, če ponudnik plačilnih storitev
ali izdajatelj elektronskega denarja v skladu z nacionalno zakonodajo nima
registriranega sedeža, kraj, kjer deluje njegovo poslovodstvo;
34.
seznam s standardizirano terminologijo je seznam s standardiziranimi
izrazi za najbolj reprezentativne storitve, povezane s plačilnim računom, za
katere se plačuje nadomestilo in je skladen s končnim seznamom iz regulativnih
tehničnih standardov, ki jih sprejme Evropska komisija v skladu s četrtim
odstavkom 3. člena Direktive 2014/92/EU;
35.
skupina je skupina družb, sestavljena iz obvladujoče družbe in od nje
odvisne družbe, kot je določeno v zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ali
družb, kakor so opredeljene v 4., 5., 6. in 7. členu Delegirane uredbe Komisije
(EU) št. 241/2014 z dne 7. januarja 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št.
575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi
glede kapitalskih zahtev za institucije (UL L št. 135 z dne 2. 6. 2015,
str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 2015/923 z
dne 11. marca 2015 o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 241/2014
o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z
regulativnimi tehničnimi standardi glede kapitalskih zahtev za institucije (UL
L št. 150 z dne 17. 6. 2015, str. 1), ki so medsebojno povezane, kakor je
navedeno v prvem odstavku 10. člena ali šestem ali sedmem odstavku 113. člena
Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija
2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja
ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013,
str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 2017/1230 z
dne 31. maja 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega
parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o podrobnejši
opredelitvi dodatnih objektivnih meril za uporabo ugodnejše stopnje
likvidnostnih odlivov ali prilivov za čezmejne nečrpane okvirne kredite ali
okvirne likvidnostne kredite znotraj skupine ali institucionalne sheme za
zaščito vlog (UL L št. 177 z dne 8. 7. 2017, str. 7), (v nadaljnjem
besedilu: Uredba 575/2013/EU);
36.
sredstvo za sporazumevanje na daljavo je vsako sredstvo, ki se lahko
uporablja za sklepanje pogodb o plačilnih storitvah, kadar ponudnik plačilnih
storitev in uporabnik nista sočasno fizično navzoča;
37.
storitve, povezane s plačilnim računom, so vse storitve, povezane z
odprtjem, vodenjem in zaprtjem plačilnega računa, vključno s plačilnimi
storitvami in plačilnimi transakcijami iz 7. točke prvega odstavka 3. člena
tega zakona, ter možnostjo prekoračitve in molče dovoljeno prekoračitvijo;
38.
tesna povezanost pomeni enako, kot je opredeljeno v 38. točki prvega
odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU;
39.
trajni nalog je navodilo plačnika svojemu ponudniku plačilnih storitev,
naj redno ali na vnaprej določene datume izvršuje kreditna plačila;
40.
trajni nosilec podatkov je vsak instrument, ki uporabniku omogoča
shranjevanje podatkov, naslovljenih osebno nanj, tako da so dostopni za
poznejšo uporabo tako dolgo, kakor je to potrebno za namene teh podatkov, in ki
omogoča nespremenjeno predvajanje shranjenih podatkov;
41.
tretja država je država, ki ni država članica iz 7. točke tega člena;
42.
Uprava Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljnjem besedilu: UJP)
je državni organ, ki opravlja plačilne storitve na podlagi tega zakona in
posebnih predpisov, ki določajo njene naloge in pristojnosti;
43.
zakonito prebivanje v EU pomeni, da ima fizična oseba pravico prebivati
v državi članici na podlagi prava EU ali nacionalnega prava, vključno s
potrošniki brez stalnega prebivališča in osebami, ki prosijo za azil na podlagi
Ženevske konvencije z dne 28. julija 1951 o statusu beguncev in Protokola z
dne 31. januarja 1967 h Konvenciji (Akt o notifikaciji nasledstva Organizacije
združenih narodov in konvencij, sprejetih v mednarodni agenciji za atomsko
energijo, Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 9/92 in 2/93) ter drugih
mednarodnih pogodb, ki urejajo status beguncev in prosilcev za azil;
44.
zamenjava ali storitev zamenjave plačilnega računa je storitev, ki
temelji na potrošnikovi zahtevi in pomeni prenos informacij o vseh ali
nekaterih trajnih nalogih, ponavljajočih se direktnih obremenitvah in
ponavljajočih se dohodnih kreditnih plačilih, izvršenih na plačilnem računu, od
enega ponudnika plačilnih storitev k drugemu ali katerega koli pozitivnega
stanja sredstev na plačilnem računu z enega plačilnega računa na drugega ali
oba navedena prenosa, pri čemer se lahko prejšnji plačilni račun zapre ali pa
ne;
45.
zasebnik ali zasebnica (v nadaljnjem besedilu: zasebnik) je fizična
oseba, ki ni podjetnik in ki samostojno opravlja določeno registrirano ali s
predpisom določeno dejavnost, kot so notar, zdravnik, odvetnik, kmet in
podobno;
46.
zastopnik je fizična ali pravna oseba, ki pri opravljanju plačilnih
storitev na podlagi pooblastila za zastopanje deluje v imenu plačilne
institucije.
5. člen
(plačilne storitve)
(1) Plačilne storitve po tem zakonu so naslednje aktivnosti, ki
jih ponudnik plačilnih storitev opravlja v okviru svoje poslovne dejavnosti:
1.
aktivnosti, ki omogočajo polog gotovine na plačilni račun, in vse
aktivnosti, ki so potrebne za upravljanje tega računa;
2.
aktivnosti, ki omogočajo dvig gotovine s plačilnega računa, in vse
aktivnosti, ki so potrebne za upravljanje tega računa;
3.
aktivnosti, ki omogočajo izvrševanje plačilnih transakcij v breme in v dobro
plačilnega računa pri ponudniku plačilnih storitev, ki vodi plačilni račun, ali
pri drugem ponudniku plačilnih storitev;
4.
aktivnosti, ki omogočajo izvrševanje plačilnih transakcij, pri katerih
so denarna sredstva zagotovljena z odobritvijo posojila uporabniku;
5.
izdajanje plačilnih instrumentov in/ali pridobivanje plačilnih transakcij;
6.
izvrševanje denarnih nakazil;
7.
storitve odreditve plačil;
8.
storitve zagotavljanja informacij o računih.
(2) Plačilne storitve iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka
vključujejo izvrševanje plačilnih transakcij z:
1.
direktnimi obremenitvami, vključno z enkratnimi direktnimi obremenitvami,
2.
plačilnimi karticami ali podobnimi napravami, ali
3.
kreditnimi plačili.
6. člen
(domače in čezmejne plačilne transakcije)
(1) Domača plačilna transakcija je plačilna transakcija, pri
kateri plačnikov ponudnik plačilnih storitev in prejemnikov ponudnik plačilnih
storitev ali edini ponudnik plačilnih storitev opravi plačilne storitve za
plačnika in prejemnika plačila na območju Republike Slovenije.
(2) Čezmejna plačilna transakcija je plačilna transakcija,
pri kateri plačnikov ponudnik plačilnih storitev in prejemnikov ponudnik
plačilnih storitev opravita plačilne storitve za plačnika oziroma prejemnika
plačila na območju različnih držav članic. Plačilna transakcija se izvrši
čezmejno tudi v primeru, če isti ponudnik plačilnih storitev opravi plačilne
storitve za plačnika v eni državi članici in za prejemnika plačila v drugi
državi članici.
7. člen
(uporabnik, plačnik in prejemnik plačila)
(1) Uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki uporablja
plačilne storitve kot plačnik ali prejemnik plačila ali oboje.
(2) Plačnik je fizična ali pravna oseba, ki odredi plačilno
transakcijo tako, da izda plačilni nalog ali zagotovi soglasje k izvršitvi
plačilnega naloga, ki ga izda prejemnik plačila.
(3) Prejemnik plačila je fizična ali pravna oseba, ki je
predvideni prejemnik denarnih sredstev, ki so bila predmet plačilne
transakcije.
8. člen
(plačilna transakcija, plačilna transakcija na daljavo in
plačilni nalog)
(1) Plačilna transakcija je dejanje pologa, prenosa ali dviga
denarnih sredstev, ki ga odredi plačnik ali je odrejena v njegovem imenu ali jo
odredi prejemnik plačila, pri čemer je izvršitev plačilne transakcije prek
ponudnika plačilnih storitev neodvisna od osnovnih obveznosti med plačnikom in
prejemnikom plačila.
(2) Plačilna transakcija na daljavo je plačilna transakcija,
ki se odredi prek interneta ali naprave, ki se lahko uporablja za komuniciranje
na daljavo.
(3) Plačilni nalog je navodilo plačnika ali prejemnika
plačila svojemu ponudniku plačilnih storitev, s katerim odredi izvršitev plačilne
transakcije.
9. člen
(direktna obremenitev)
(1) Direktna obremenitev je plačilna storitev, pri kateri
prejemnik plačila na podlagi plačnikovega soglasja odredi plačilno transakcijo
za obremenitev plačnikovega plačilnega računa.
(2) Plačnik lahko da soglasje za izvršitev plačilne
transakcije z direktno obremenitvijo prejemniku plačila, prejemnikovemu ponudniku
plačilnih storitev ali svojemu ponudniku plačilnih storitev.
10. člen
(denarno nakazilo)
Denarno nakazilo je plačilna storitev, pri kateri ponudnik
plačilnih storitev prejme plačnikova denarna sredstva, ne da bi odprl plačilni
račun za plačnika ali prejemnika plačila, izključno z namenom, da se enak
znesek denarnih sredstev da na razpolago prejemniku plačila ali se prenese
prejemnikovemu ponudniku plačilnih storitev, ki da sredstva na razpolago
prejemniku plačila ali jih prenese na prejemnikov plačilni račun.
11. člen
(kreditno plačilo)
Kreditno plačilo je plačilna storitev, pri kateri plačnik
svojemu ponudniku plačilnih storitev odredi izvršitev posamezne plačilne
transakcije ali več plačilnih transakcij, vključno s trajnim nalogom, s svojega
plačilnega računa v dobro plačilnega računa prejemnika plačila.
12. člen
(plačilni račun)
(1) Plačilni račun je račun, ki ga odpre ponudnik plačilnih
storitev v imenu enega uporabnika ali več uporabnikov in ki se uporablja za
izvršitev plačilnih transakcij.
(2) Plačilne institucije lahko vodijo le plačilne račune, ki
se uporabljajo izključno za izvrševanje plačilnih transakcij.
13. člen
(transakcijski račun)
(1) Transakcijski račun je plačilni račun, ki ga odpre banka
s sedežem v Republiki Sloveniji ali podružnica banke države članice v Republiki
Sloveniji v imenu enega uporabnika ali več uporabnikov za namene izvrševanja
plačilnih transakcij in druge namene, povezane z opravljanjem bančnih storitev
za uporabnika. Denarna sredstva na transakcijskem računu se štejejo kot
vpogledni denarni depozit.
(2) Za namene tega zakona se kot transakcijski račun šteje
tudi enotni zakladniški račun države ali občine, ki je odprt pri Banki
Slovenije, ter račun, ki je kot podračun enotnega zakladniškega računa države
ali občine odprt pri UJP.
(3) Plačilne institucije ne smejo voditi transakcijskih
računov.
14. člen
(fiduciarni račun)
(1) Fiduciarni račun je transakcijski račun, ki ga odpre
imetnik v svojem imenu, a za račun ene ali več tretjih oseb. Fiduciarnega
računa se ne sme spremeniti v običajni transakcijski račun in obratno.
(2) Banka lahko odpre fiduciarni račun, če:
-
ima imetnik položaj notarja, odvetnika, izvršitelja, skrbnika zapuščine,
skrbnika za posebne primere, upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, ali
osebe, ki opravlja skrbniške storitve v okviru svoje redne dejavnosti ali poklica,
ali osebe, ki opravlja storitev odkupa terjatev v okviru redne dejavnosti,
-
imetnik preko fiduciarnega računa opravlja poravnavo poslov s terjatvami
iz gospodarskih pogodb, in so bili posli s terjatvami sklenjeni v okviru
storitve, ki jo imetnik nudi svojim strankam, pri čemer imetnik v breme
lastnega kapitala prevzema odgovornost za izpolnitev obveznosti strank v
razmerju do nasprotnih strank teh poslov tako, da v vsakega od poslov, ki se
poravnajo preko fiduciarnega računa vstopi kot novi prodajalec oziroma
prodajalka (v nadaljnjem besedilu: prodajalec) v razmerju do kupca oziroma
kupovalke (v nadaljnjem besedilu: kupec) in kot novi kupec v razmerju do
prodajalca (v nadaljnjem besedilu: centralna nasprotna stranka),
-
imetnik fiduciarni račun uporablja samo za sprejemanje plačil iz
odstopljenih terjatev iz gospodarskih pogodb, pri čemer plačila sprejema v
svojem imenu in za račun osebe, ki opravlja poravnavo poslov s terjatvami iz
gospodarskih pogodb v vlogi centralne nasprotne stranke, ali
-
je njegova uporaba predpisana z zakonom.
(3) Denarna sredstva na fiduciarnem računu se štejejo za
premoženje tretjih oseb za račun katerih imetnik vodi takšen račun in ne za
premoženje imetnika računa. Upniki imetnika fiduciarnega računa ne morejo za
izterjavo svojih terjatev do imetnika računa niti v njegovem stečaju s
prisilnimi ukrepi posegati na to premoženje. Sredstva na fiduciarnem računu ne
spadajo v zapuščino imetnika računa.
15. člen
(skupni plačilni račun)
(1) Skupni plačilni račun je plačilni račun, ki ga odpre
ponudnik plačilnih storitev v imenu dveh ali več fizičnih oseb ali v imenu dveh
ali več pravnih oseb.
(2) Vsak posamezni imetnik skupnega plačilnega računa lahko
razpolaga s celotnimi denarnimi sredstvi na skupnem plačilnem računu, razen če
so v pogodbi o vodenju skupnega plačilnega računa določena drugačna pooblastila
za razpolaganje z denarnimi sredstvi na skupnem plačilnem računu.
(3) Denarna sredstva na skupnem plačilnem računu se lahko v
celoti uporabijo za poplačilo obveznosti posameznega imetnika do tretjih oseb.
Dogovor med imetniki skupnega plačilnega računa o višini deležev posameznih
imetnikov in odgovornosti posameznega imetnika ne omejuje pravic tretjih oseb,
da v postopku izvršbe ali stečaja posameznega imetnika poplačajo svoje terjatve
do tega imetnika v breme celotnih denarnih sredstev na skupnem plačilnem
računu.
(4) Kadar posebni zakon določa, da je izvršba na določena sredstva
dolžnika omejena, se v postopku izvršbe zoper posameznega imetnika skupnega
plačilnega računa te omejitve upoštevajo glede vsakega posameznega imetnika
skupnega plačilnega računa.
16. člen
(plačilni instrument, izdajanje plačilnih instrumentov in
pridobivanje plačilnih transakcij)
(1) Plačilni instrument je vsaka naprava ali niz postopkov
oziroma oboje, ki je dogovorjena oziroma so dogovorjeni med posameznim
uporabnikom in njegovim ponudnikom plačilnih storitev, in je vezan le na tega
uporabnika z namenom, da ga uporabi za odreditev plačilnega naloga.
(2) Izdajanje plačilnih instrumentov je plačilna storitev,
pri kateri ponudnik plačilnih storitev posluje s plačnikom ter mu zagotavlja
plačilni instrument za odreditev in obdelavo plačnikovih plačilnih transakcij.
(3) Pridobivanje plačilnih transakcij je plačilna storitev,
ki jo zagotavlja ponudnik plačilnih storitev, ki posluje s prejemnikom plačila
tako, da sprejema in obdeluje plačilne transakcije, s katerimi se sredstva
prenesejo na prejemnika plačila.
17. člen
(plačilni instrumenti za plačila majhnih vrednosti)
Plačilni instrumenti za plačila majhnih vrednosti so plačilni
instrumenti, pri katerih je izpolnjen najmanj eden od naslednjih pogojev:
1.
omogočajo izvrševanje posameznih plačilnih transakcij, ki ne presegajo
30 eurov, ali
2.
skupna omejitev porabe v določenem obdobju oziroma skupna vrednost
elektronskega denarja, ki je naložen na plačilnem instrumentu, ne presega 150
eurov.
18. člen
(storitev odreditve plačil)
Storitev odreditve plačil je storitev za odreditev plačilnega
naloga na zahtevo uporabnika plačilnih storitev v zvezi s plačilnim računom,
odprtim pri drugem ponudniku plačilnih storitev.
19. člen
(storitev zagotavljanja informacij o računih)
Storitev zagotavljanja informacij o računih je internetna
storitev za zagotavljanje konsolidiranih informacij o enem plačilnem računu ali
več plačilnih računih, ki jih ima uporabnik plačilnih storitev pri drugem
ponudniku plačilnih storitev ali pri več kot enem ponudniku plačilnih storitev.
1.3 Ponudniki plačilnih storitev
20. člen
(ponudniki plačilnih storitev)
(1) Na območju Republike Slovenije lahko plačilne storitve opravljajo
naslednji subjekti, za katere se v nadaljevanju tega zakona uporablja izraz
ponudniki plačilnih storitev:
1.
banke, ki so pridobile dovoljenje pristojnega organa za opravljanje
plačilnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, in banke držav
članic, ki so pridobile dovoljenje pristojnega nadzornega organa države sedeža
za opravljanje plačilnih storitev, in so v skladu z zakonom, ki ureja
bančništvo, ustanovile podružnico na območju Republike Slovenije ali neposredno
opravljajo plačilne storitve na območju Republike Slovenije, ter banke tretjih
držav, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje plačilnih
storitev in so v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, ustanovile podružnico
na območju Republike Slovenije,
2.
družbe za izdajo elektronskega denarja, ki so pridobile dovoljenje Banke
Slovenije za opravljanje plačilnih storitev v skladu s tem zakonom in družbe za
izdajo elektronskega denarja držav članic, ki so pridobile dovoljenje
pristojnega nadzornega organa države sedeža za opravljanje plačilnih storitev
in so v skladu s tem zakonom ustanovile podružnico na območju Republike
Slovenije ali opravljajo plačilne storitve na območju Republike Slovenije prek
zastopnika ali neposredno, ter družbe za izdajo elektronskega denarja tretjih
držav, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje plačilnih
storitev in so v skladu s tem zakonom ustanovile podružnico na območju
Republike Slovenije, če so plačilne storitve, ki jih opravljajo te podružnice,
povezane z izdajo elektronskega denarja,
3.
družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo, ki so pridobile
dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev izdajanja elektronskega
denarja v skladu s tem zakonom,
4.
plačilne institucije, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za
opravljanje plačilnih storitev v skladu s tem zakonom in plačilne institucije
držav članic, ki so pridobile dovoljenje pristojnega nadzornega organa države
sedeža za opravljanje plačilnih storitev, in so v skladu s tem zakonom
ustanovile podružnico na območju Republike Slovenije ali opravljajo plačilne
storitve na območju Republike Slovenije prek zastopnika ali neposredno,
5.
plačilne institucije z opustitvijo, ki so pridobile dovoljenje Banke
Slovenije za opravljanje plačilnih storitev v skladu s tem zakonom,
6.
ponudniki storitev zagotavljanja informacij o računih, ki so vpisani v
register plačilnih institucij v skladu s tem zakonom in ponudniki storitev
zagotavljanja informacij o računih, ki so vpisani v register plačilnih
institucij držav članic pristojnih nadzornih organov držav sedeža, in so v
skladu s tem zakonom ustanovili podružnico na območju Republike Slovenije ali
opravljajo storitev zagotavljanja informacij o računih na območju Republike
Slovenije prek zastopnika ali neposredno,
7.
Banka Slovenije,
8.
UJP ter drugi državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti v
Republiki Sloveniji v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje njihovih nalog in
pristojnosti.
(2) Kadar Banka Slovenije opravlja plačilne storitve v okviru
izključnih pristojnosti v skladu z zakonom, ki ureja Banko Slovenije, ali z
drugimi zakoni, ki določajo izključne pristojnosti Banke Slovenije, se določbe
5. in 6. poglavja tega zakona uporabljajo le, če poseben predpis ali pogodba o
opravljanju plačilnih storitev tako določa.
(3) Kadar UJP ali drugi državni organi ali organi samoupravne
lokalne skupnosti opravljajo plačilne storitve v okviru svojih pristojnosti na
podlagi posebnega predpisa, se uporabljajo določbe 5. in 6. poglavja tega
zakona, razen če ta zakon ali drug predpis določa drugače.
21. člen
(ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun)
Ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, je ponudnik
plačilnih storitev, ki zagotavlja in vodi plačilni račun za plačnika.
22. člen
(ponudnik storitev odreditve plačil in ponudnik storitev zagotavljanja
informacij o računih)
(1) Ponudnik storitev odreditve plačil je ponudnik plačilnih storitev,
ki opravlja plačilne storitve iz 7. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona.
(2) Ponudnik storitev zagotavljanja informacij o računih je
ponudnik plačilnih storitev, ki opravlja plačilne storitve iz 8. točke
prvega odstavka 5. člena tega zakona.
23. člen
(obveznost obveščanja ponudnikov storitev iz 11. in 12.
točke prvega odstavka 3. člena)
(1) Ponudniki storitev, ki opravljajo eno ali obe dejavnosti
iz prve in druge alineje 11. točke prvega odstavka 3. člena tega zakona in
za katere skupna vrednost plačilnih transakcij, ki so bile izvršene v preteklih
12 mesecih, presega en milijon eurov, Banki Slovenije v dveh mesecih po koncu
tega obdobja pošljejo obvestilo, ki vsebuje opis ponujenih storitev in v
katerem je navedeno, po katerem izvzetju iz prve in druge alineje 11. točke
prvega odstavka 3. člena tega zakona se šteje, da opravljajo dejavnost.
(2) Če na podlagi obvestila iz prejšnjega odstavka in ob
upoštevanju meril iz 11. točke prvega odstavka 3. člena tega zakona Banka
Slovenije ugotovi, da dejavnosti ni mogoče obravnavati kot omejeno mrežo,
ponudniku storitev odredi poseben ukrep, da v 30 dneh zagotovi izpolnjevanje
pogojev za omejeno mrežo ali da v tem roku vloži zahtevo za izdajo dovoljenja
Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija v
skladu s tem zakonom. Za postopek po tem odstavku se smiselno uporabljajo
določbe četrtega odstavka 257. člena tega zakona.
(3) Ponudniki storitev, ki opravljajo dejavnosti iz
12. točke prvega odstavka 3. člena tega zakona, Banki Slovenije
pošljejo obvestilo, ki vsebuje opis ponujenih storitev in v katerem je
navedeno, po katerem izvzetju iz 12. točke prvega odstavka 3. člena tega
zakona se šteje, da opravljajo dejavnost, in ji v dveh mesecih po zaključku
poslovnega leta zagotovijo letno revizijsko mnenje, ki potrjuje, da je
dejavnost v skladu z omejitvami iz 12. točke prvega odstavka 3. člena tega
zakona.
(4) Banka Slovenije Evropski bančni organ obvesti o
storitvah, priglašenih v skladu s prvim in tretjim odstavkom tega člena, ter
navede, v skladu s katerim izvzetjem iz 11. oziroma 12. točke prvega
odstavka 3. člena tega zakona se dejavnost opravlja. Obvestilo mora vsebovati
podatke o firmi in sedežu ponudnika storitev, opis storitev, ki jih ponudnik
storitev opravlja, vrednost in obseg teh storitev ter morebitne dodatne
informacije v zvezi s kriteriji za izvzetje.
(5) Firma in sedež ponudnika storitev ter opis storitev,
priglašenih v skladu s prvim in tretjim odstavkom tega člena, se objavijo v
registru iz 79. in 84. člena tega zakona.
2. PLAČILNE INSTITUCIJE
2.1 Splošni določbi
24. člen
(opredelitev pojmov)
(1) Plačilna institucija je pravna oseba s sedežem v
Republiki Sloveniji, ki v Republiki Sloveniji opravlja vsaj del svojih
plačilnih storitev in ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje
plačilnih storitev kot plačilna institucija.
(2) Plačilna institucija države članice je pravna oseba s
sedežem v drugi državi članici, ki v tej drugi državi članici opravlja vsaj del
svojih plačilnih storitev in ki je pridobila dovoljenje pristojnega nadzornega
organa države sedeža za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna
institucija.
(3) Podružnica je za namene tega poglavja organizacijska enota,
ki je ločena od sedeža plačilne institucije, ni pravna oseba in neposredno
izvaja nekatere ali vse storitve, ki so del poslovanja matične plačilne
institucije. Za namene tega poglavja se vse poslovne enote in podružnice, ki
jih v isti državi gostiteljici ali tretji državi ustanovi plačilna institucija,
štejejo za eno samo podružnico. Za namene tega poglavja se vse podružnice in
poslovne enote, ki jih v Republiki Sloveniji ustanovi plačilna institucija
države članice, štejejo za eno samo podružnico.
25. člen
(dostop do računov, ki jih vodi ponudnik plačilnih storitev)
(1) Ponudniki plačilnih storitev iz 1. točke prvega odstavka
20. člena tega zakona, ki opravljajo storitve na območju Republike Slovenije,
plačilnim institucijam in plačilnim institucijam držav članic omogočijo
objektiven, nediskriminatoren in sorazmeren dostop do svojih storitev,
povezanih s plačilnimi računi. Tak dostop mora biti dovolj širok, da lahko
plačilne institucije in plačilne institucije držav članic neovirano in učinkovito
opravljajo plačilne storitve.
(2) Ponudniki plačilnih storitev iz 1. točke prvega odstavka
20. člena tega zakona, ki opravljajo storitve na območju Republike Slovenije,
Banki Slovenije sporočijo ustrezno utemeljene razloge, zaradi katerih so zavrnile
zahtevo plačilne institucije ali plačilne institucije države članice za dostop
do njihovih storitev, povezanih s plačilnimi računi.
2.2 Statusni ustroj plačilnih institucij
26. člen
(pravnoorganizacijska oblika)
(1) Plačilna institucija je organizirana v eni od pravno
organizacijskih oblik gospodarskih družb, določenih z zakonom, ki ureja
gospodarske družbe.
(2) Za plačilno institucijo se uporabljajo določbe zakona, ki
ureja gospodarske družbe, če ni s tem zakonom drugače določeno.
27. člen
(dejavnost plačilnih institucij)
(1) Plačilna institucija lahko začne opravljati plačilne
storitve, ko pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje plačilnih
storitev kot plačilna institucija.
(2) Plačilna institucija lahko poleg plačilnih storitev
opravlja tudi druge gospodarske posle (v nadaljnjem besedilu: hibridna plačilna
institucija), vključno s storitvami upravljanja plačilnih sistemov, če
izpolnjuje pogoje za opravljanje storitev upravljanja plačilnih sistemov v
skladu s tem zakonom.
(3) Plačilna institucija lahko poleg plačilnih storitev in
drugih gospodarskih poslov opravlja tudi pomožne storitve za izvrševanje
plačilnih transakcij, kot so dajanje posojil v zvezi s plačilnimi storitvami,
menjava valut, dejavnosti varovanja ter shranjevanja in obdelave podatkov v
zvezi s plačilnimi storitvami, če izpolnjuje pogoje, ki se zahtevajo za
opravljanje teh storitev na podlagi tega ali drugih zakonov. Plačilna
institucija, ki poleg plačilnih storitev opravlja le še pomožne storitve, se ne
šteje za hibridno plačilno institucijo.
(4) Določbe tega zakona se uporabljajo za plačilne
institucije, ki opravljajo plačilne storitve kot izključno dejavnost ali kot
hibridne plačilne institucije, razen če zakon izrecno določa, da posamezne
določbe veljajo le za hibridne plačilne institucije.
28. člen
(sprejemanje denarnih sredstev uporabnikov v zvezi s
plačilnimi storitvami)
(1) Plačilna institucija lahko pri opravljanju plačilnih
storitev prejme denarna sredstva uporabnikov izključno z namenom izvršitve
plačilne transakcije, ki naj se izvrši na določen dan, v skladu s pogodbo o
plačilnih storitvah.
(2) Šteje se, če se ne dokaže drugače, da so denarna sredstva
prejeta izključno za namene izvršitve plačilne transakcije, če je plačilna
institucija prejela denarna sredstva hkrati s prejemom ali po prejemu
plačilnega naloga za izvršitev te plačilne transakcije.
(3) Plačilne institucije ne smejo sprejemati depozitov od
javnosti po zakonu, ki ureja bančništvo, ali izdajati elektronskega denarja po
tem zakonu.
(4) Denarna sredstva, ki jih prejme plačilna institucija od
uporabnikov izključno zaradi izvršitve plačilne transakcije v skladu z drugim
odstavkom tega člena, ne pomenijo sprejemanja depozitov od javnosti po zakonu,
ki ureja bančništvo, ali opravljanja storitev izdajanja elektronskega denarja
po tem zakonu.
29. člen
(dajanje posojil v zvezi s plačilnimi storitvami)
(1) Če plačilna institucija uporabnikom ponuja posojila v
zvezi s plačilnimi storitvami, se lahko takšno posojilo odobri le pod
naslednjimi pogoji:
1.
posojilo je namenjeno izključno izvrševanju plačilnih transakcij v zvezi
s plačilnimi storitvami,
2.
posamezno posojilo, vključno z obnavljajočim posojilom, se odobri za
največ 12 mesecev,
3.
posojilo ni krito z viri sredstev, ki jih plačilna institucija prejme od
uporabnikov plačilnih storitev z namenom izvršitve plačilne transakcije,
4.
plačilna institucija zagotavlja zadosten kapital glede na skupno višino
odobrenih posojil.
(2) Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka mora plačilna
institucija v zvezi s posojili iz prejšnjega odstavka, ki se odobrijo potrošniku,
izpolnjevati tudi pogoje, ki jih glede odobritve posojila potrošnikom določa
zakon, ki ureja potrošniške kredite.
30. člen
(območje opravljanja plačilnih storitev)
(1) Šteje se, da plačilna institucija opravlja plačilne
storitve na območju tiste države, kjer:
1.
sklepa pravne posle, katerih predmet so plačilne storitve, ali
2.
uporabnikom ponuja plačilne storitve prek reklamnih sporočil, poslanih
tem osebam po pošti, ali na drug način ponuja plačilne storitve uporabnikom na
območju te države.
(2) Šteje se, da plačilna institucija opravlja plačilne
storitve na območju določene države tudi, če na območju te države ponuja
plačilne storitve na način iz prejšnjega odstavka preko svoje podružnice,
zastopnika ali neposredno.
(3) Šteje se, da plačilna institucija opravlja plačilne
storitve neposredno na območju določene države, če opravlja plačilne storitve
na način iz prvega odstavka tega člena brez ustanovitve podružnice in brez
zastopnika v tej državi.
31. člen
(ustanovni kapital)
(1) Pravna oseba, ki zaprosi za dovoljenje za opravljanje
plačilnih storitev kot plačilna institucija, mora imeti v času izdaje
dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna
institucija ustanovni kapital:
1.
najmanj v višini 20.000 eurov, če bo opravljala le plačilne storitve iz
6. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona;
2.
najmanj v višini 50.000 eurov, če bo opravljala plačilne storitve iz 7.
točke prvega odstavka 5. člena tega zakona; ali
3.
najmanj v višini 125.000 eurov, če bo opravljala katero koli plačilno
storitev iz 1. do 5. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona.
(2) Če namerava plačilna institucija opravljati več plačilnih
storitev, mora zagotoviti ustanovni kapital v višini, določeni za plačilno
storitev, za katero se zahteva najvišji znesek ustanovnega kapitala.
(3) Ustanovni kapital vključuje eno postavko ali več postavk iz
točk od (a) do (e) prvega odstavka 26. člena Uredbe 575/2013/EU.
32. člen
(poslovodstvo in osebe, ki so v plačilni instituciji
neposredno odgovorne za vodenje poslov v zvezi s plačilnimi storitvami)
(1) Člani poslovodstva plačilne institucije poleg splošnih
pogojev, ki jih za člane organov vodenja ali nadzora delniške družbe določa
zakon, ki ureja gospodarske družbe, in osebe, ki so v plačilni instituciji
neposredno odgovorne za vodenje poslov v zvezi s plačilnimi storitvami, morajo
imeti tudi ugled, ki ga zahteva vodenje poslov plačilne institucije, ter
ustrezno znanje in izkušnje pri opravljanju plačilnih storitev. Šteje se, če se
ne dokaže nasprotno, da ima oseba ustrezno znanje in izkušnje pri opravljanju
plačilnih storitev, če ima najmanj triletne izkušnje z vodenjem poslov podjetja
primerljive velikosti in dejavnosti kot plačilna institucija ali z vodenjem
drugih primerljivih poslov. Šteje se, če se ne dokaže nasprotno, da ima oseba
ugled in lastnosti za vodenje poslov plačilne institucije, če njeno ravnanje ne
vzbuja dvoma o njeni zmožnosti za zagotovitev varnega in skrbnega vodenja
poslov plačilne institucije v skladu s pravili o upravljanju tveganj, profesonalno
skrbnostjo in najvišjimi etičnimi standardi ter preprečevanja nasprotij
interesov, pri čemer se upošteva naslednje podatke:
-
iz sodnih, upravnih in predkazenskih postopkov, ki lahko vplivajo na
ugled, integriteto in poštenost osebe.
-
podatke o preteklih delovnih razmerjih in
-
morebitne pretekle ocene primernosti, ki jo je opravil drug pristojni
organ ali delodajalec.
(2) Podatke o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka pridobi
Banka Slovenije od vložnika zahteve za izdajo dovoljenja Banke Slovenije za
opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija, od plačilne
institucije ali člana poslovodstva plačilne institucije ali osebe, ki je
neposredno odgovorna za vodenje poslov plačilne institucije, lahko pa jih
pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc pristojnih organov.
33. člen
(kvalificirani deleži)
(1) Kvalificirani delež je delež, kakor je opredeljen v
36. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU.
(2) Oseba, ki namerava pridobiti deleže glasovalnih pravic
ali pravic v kapitalu plačilne institucije, na podlagi katerih bi dosegla ali
presegla kvalificirani delež (v nadaljnjem besedilu: bodoči kvalificirani
imetnik), pred pridobitvijo takega deleža pridobi dovoljenje Banke Slovenije.
(3) Banka Slovenije v izreku odločbe, s katero izda
dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, določi višino deleža
glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu plačilne institucije, za pridobitev
katerega se izdaja dovoljenje, kot enega od teh razponov:
1.
delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu plačilne institucije, ki
je enak ali večji od kvalificiranega deleža in manjši od 20 odstotkov,
2.
delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu plačilne institucije, ki
je enak ali večji od 20 odstotkov in manjši od 30 odstotkov,
3.
delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu plačilne institucije, ki
je enak ali večji od 30 odstotkov in manjši od 50 odstotkov,
4.
delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu plačilne institucije, ki
je enak ali večji od 50 odstotkov,
5.
delež, na podlagi katerega bodoči kvalificirani imetnik postane
nadrejena oseba plačilne institucije.
(4) Kvalificirani imetnik pred vsakim nadaljnjim povečanjem deleža
glasovalnih pravic ali pravic v kapitalu plačilne institucije, na podlagi
katerega bi presegel razpon, za katerega velja že izdano dovoljenje za
pridobitev kvalificiranega deleža, pridobi novo dovoljenje za pridobitev
kvalificiranega deleža.
(5) Za imetništvo kvalificiranega deleža v plačilni
instituciji se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja bančništvo, o:
-
vsebini zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža;
-
presoji primernosti bodočega kvalificiranega imetnika;
-
razlogih za zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev
kvalificiranega deleža;
-
roku za pridobitev deleža, na katerega se nanaša dovoljenje;
-
prenehanju veljavnosti dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža;
-
glasovalnih pravicah neupravičenega imetnika;
-
obvestilih v zvezi s kvalificiranimi deleži;
-
odvzemu dovoljenja za kvalificiran delež;
-
odredbi o odsvojitvi delnic;
-
poročilu o odsvojitvi delnic in ugotovitveni odločbi o odpravljenih kršitvah
in odločbi o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic, razen če je s tem členom
izrecno določeno drugače.
(6) Za postopek odločanja Banke Slovenije o zahtevi za izdajo
dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža se smiselno uporabljata prvi in
tretji odstavek 281. člena tega zakona.
(7) Banka Slovenije predpiše podrobnejšo vsebino zahteve za
izdajo dovoljenja Banke Slovenije za pridobitev kvalificiranega deleža ter
dokumentacijo in dokazila, ki jih je treba priložiti k tej zahtevi.
2.3 Dovoljenje banke slovenije za opravljanje plačilnih
storitev kot plačilna institucija
34. člen
(opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija)
(1) Plačilna institucija lahko na območju Republike Slovenije
opravlja plačilne storitve, za katere je pridobila dovoljenje Banke Slovenije.
(2) Plačilna institucija sme opravljati plačilne storitve, ki
jih na podlagi dovoljenja lahko opravlja na območju Republike Slovenije, tudi:
1.
na območju druge države članice prek podružnice, zastopnika ali
neposredno, če so izpolnjeni pogoji iz 49. člena tega zakona, in
2.
na območju tretje države prek podružnice, ko je podružnica vpisana v
register plačilnih institucij v skladu s tem zakonom, prek zastopnika ali
neposredno na območju tretje države.
35. člen
(zahteva za izdajo dovoljenja)
(1) Zahteva za izdajo dovoljenja Banke Slovenije za
opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija vsebuje:
1.
akt o ustanovitvi in podatek o poslovnem naslovu,
2.
opis plačilnih storitev in drugih gospodarskih dejavnosti, ki jih
namerava opravljati vložnik, ter tveganj, ki jim bo izpostavljena,
3.
poslovni načrt opravljanja plačilnih storitev za prva tri poslovna leta,
iz katerega izhajajo naslednji podatki:
-
za izračun minimalnega kapitala v prvem letu poslovanja po vseh treh
metodah iz drugega odstavka 55. člena tega zakona,
-
o izpolnjevanju tehničnih, organizacijskih, kadrovskih in drugih pogojev
za varno in zanesljivo poslovanje plačilne institucije iz 53. člena tega
zakona,
4.
dokazila, da vložnik razpolaga z zahtevanim ustanovnim kapitalom iz 31.
člena tega zakona,
5.
za vložnika, ki namerava opravljati storitve iz 1. do 6. točke
prvega odstavka 5. člena tega zakona, opis ukrepov za varovanje denarnih
sredstev uporabnikov iz 68. do 70. člena tega zakona,
6.
opis sistema upravljanja in sistema notranjih kontrol iz 54. člena tega
zakona,
7.
opis postopka, vzpostavljenega za spremljanje in reševanje varnostnih
incidentov in z varnostjo povezanih pritožb strank ter naknadno ukrepanje v
zvezi z njimi, vključno z mehanizmom za poročanje o incidentih, v katerem so
upoštevane obveznosti plačilne institucije glede obveščanja iz 152. člena tega
zakona,
8.
opis postopka, vzpostavljenega za beleženje, spremljanje, sledenje in
omejevanje dostopa do občutljivih plačilnih podatkov,
9.
opis ureditve za zagotavljanje neprekinjenega poslovanja, vključno z
jasno opredelitvijo ključih operacij, učinkovitih načrtov ravnanja v
nepredvidljivih okoliščinah ter postopkom za redno preizkušanje in preverjanje
ustreznosti in učinkovitosti takih načrtov,
10.
opis načel in opredelitev, ki se uporabljajo za zbiranje statističnih
podatkov o uspešnosti, transakcijah in goljufijah ter prevarah,
11.
dokument o varnostni strategiji, vključno s podrobno oceno tveganj v
zvezi s plačilnimi storitvami ter opisom varnostnih ukrepov za nadzor nad
tveganji in njihovo zmanjšanje, sprejetih za ustrezno zaščito uporabnikov
plačilnih storitev pred ugotovljenimi tveganji, vključno z goljufijami in
prevarami ter nezakonito uporabo občutljivih in osebnih podatkov,
12.
opis vložnikove organizacijske strukture, vključno z opisom nameravane
uporabe zastopnikov in podružnic ter nadzornih pregledov v njihovih prostorih
in zunaj njih, ki se jih vložnik zaveže opraviti pri zastopnikih in podružnicah
vsaj enkrat letno, kot tudi dogovorov o zunanjih izvajalcih operativnih nalog
plačilnih storitev,
13.
opis morebitne udeležbe v plačilnih sistemih,
14.
opis mehanizmov notranje kontrole, ki jih je vložnik vzpostavil zaradi
izpolnjevanja obveznosti v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in
financiranja terorizma v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje pranja
denarja in financiranja terorizma, in Uredbo 2015/847/EU,
15.
navedbo oseb, ki so imetniki kvalificiranih deležev v smislu 36. točke
prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU, velikost kvalificiranih deležev in
dokazila o primernosti imetnikov kvalificiranih deležev, ki se presoja v skladu
s 33. členom tega zakona,
16.
navedbo oseb, ki so člani organov poslovodstva, in oseb, ki bodo
neposredno odgovorne za vodenje poslov v zvezi s plačilnimi storitvami, ter
dokazila, da te osebe izpolnjujejo zahtevane pogoje iz 32. člena tega zakona,
17.
navedbo pooblaščenih revizorjev ali revizijskih družb, če bodo morala
biti letna poročila vložnika revidirana v skladu s 73. členom tega zakona, in
če so že imenovani.
(2) V zvezi z opisi iz 5. do 7. točke ter 12. in 13. točke
prejšnjega odstavka vložnik zagotovi tudi opis organizacijskih rešitev in
notranjih revizijskih postopkov, ki jih je vzpostavil z namenom, da bi
zavaroval interese svojih uporabnikov in zagotovil neprekinjenost in
zanesljivost izvajanja plačilnih storitev.
(3) V opisu varnostnih ukrepov za nadzor nad tveganji in
njihovo zmanjšanje iz 11. točke prvega odstavka tega člena se navede, na kakšen
način ti ukrepi zagotavljajo visoko raven tehnične varnosti in varstva
podatkov, med drugim za programsko opremo in informacijske sisteme, ki jih
uporabljajo vložnik ali zunanji izvajalci, ki v celoti ali delno opravljajo
dejavnosti zanj. Navedeni ukrepi vključujejo tudi varnostne ukrepe iz prvega
odstavka 151. člena tega zakona.
(4) Vložnik, ki namerava opravljati plačilne storitve iz
7. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona, kot pogoj za pridobitev
dovoljenja sklenejo zavarovanje poklicne odgovornosti, ki zajema ozemlja, na
katerih ponujajo svoje storitve, ali drugo primerljivo jamstvo za kritje
odgovornosti, ki bo zagotovilo kritje njihove odgovornosti iz 136.,
141. in 145. člena tega zakona.
(5) Banka Slovenije predpiše podrobnejšo vsebino
dokumentacije in dokazil iz prvega odstavka tega člena.
36. člen
(pogoji za izdajo dovoljenja)
(1) Pri odločanju o izdaji dovoljenja za opravljanje
plačilnih storitev kot plačilna institucija Banka Slovenije presoja, ali
vložnik izpolnjuje pogoje za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna
institucija iz tega zakona, zlasti glede:
1.
statusnega ustroja iz 26. do 33. člena tega zakona,
2.
zavarovanja poklicne odgovornosti v skladu s četrtim odstavkom 35. člena
tega zakona v primeru plačilnih institucij, ki opravljajo plačilne storitve iz
7. ali 8. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona,
3.
varnega in zanesljivega poslovanja iz 53. člena tega zakona,
4.
sistema upravljanja in sistema notranjih kontrol iz 54. člena tega
zakona,
5.
zagotavljanja minimalnega kapitala iz 55. člena tega zakona in
6.
varstva denarnih sredstev uporabnikov iz podpoglavja 2.8 tega zakona.
(2) V dovoljenju za opravljanje plačilnih storitev kot
plačilna institucija Banka Slovenije opredeli plačilne storitve, ki jih sme
opravljati plačilna institucija.
(3) Če sistem upravljanja iz 54. člena tega zakona ne
zagotavlja ustreznega upravljanja z vsemi tveganji, ki bi jim lahko bila
izpostavljena plačilna institucija pri opravljanju plačilnih storitev, za
katere se zahteva izdaja dovoljenja, in drugih gospodarskih poslov, ki jih
opravlja plačilna institucija, lahko Banka Slovenije dovoljenje za opravljanje
plačilnih storitev kot plačilna institucija izda le za določene plačilne
storitve, na katere se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja.
37. člen
(zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja)
Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za
opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija, če:
1.
vložnik ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 36. člena tega
zakona;
2.
je zaradi povezav vložnika z osebami, s katerimi je v razmerju tesne
povezanosti, kakor je opredeljena v 38. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe
575/2013/EU, verjetno, da bo ovirano ali bistveno oteženo opravljanje nadzora
nad plačilno institucijo v skladu z določbami tega zakona;
3.
je ob upoštevanju predpisov tretje države, ki veljajo za osebe, s
katerimi je vložnik v razmerju tesne povezanosti, in prakse pri izvrševanju teh
predpisov, verjetno, da bo ovirano ali bistveno oteženo opravljanje nadzora nad
plačilno institucijo v skladu z določbami tega zakona;
4.
je verjetno, da bo zaradi dejavnosti vložnika, ki niso plačilne storitve,
ogrožena finančna stabilnost plačilne institucije ali da bo zaradi teh
dejavnosti oteženo opravljanje nadzora nad plačilno institucijo v skladu z
določbami tega zakona.
38. člen
(ustanovitev ločene pravne osebe)
Če Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja zaradi
razloga iz 4. točke 37. člena tega zakona, lahko v obrazložitvi k odločbi o
zavrnitvi zahteve vložnika seznani z možnostjo, da za opravljanje plačilnih
storitev ustanovi ločeno pravno osebo in vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za
opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija za to pravno osebo, če
oceni, da teh razlogov pri ločeni pravni osebi ne bo.
39. člen
(razširitev dovoljenja)
(1) Če namerava plačilna institucija začeti opravljati
plačilne storitve, ki niso zajete v že izdanem dovoljenju za opravljanje plačilnih
storitev kot plačilna institucija, predhodno pridobi dovoljenje Banke Slovenije
za razširitev dovoljenja za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna
institucija.
(2) Za razširitev dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje
plačilnih storitev kot plačilna institucija se smiselno uporabljajo 35. do 37.
člen tega zakona.
40. člen
(spremembe okoliščin po izdaji dovoljenja in hramba
dokumentacije)
(1) Plačilna institucija nemudoma obvesti Banko Slovenije o
dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev iz prvega
odstavka 36. člena tega zakona, ter o spremembi oseb, ki so s plačilno
institucijo v razmerju tesne povezanosti, ali o spremembah v teh razmerjih. K
temu obvestilu priloži ustrezno spremenjeno dokumentacijo iz 35. člena tega
zakona.
(2) Plačilna institucija dokumentacijo o izpolnjevanju
pogojev za pridobitev in ohranjanje dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje
plačilnih storitev kot plačilna institucija hrani najmanj pet let od prenehanja
razmerja ali stanja, na katerega se nanašajo, razen če posebni predpisi za
določene listine ali podatke določajo daljši rok hrambe.
41. člen
(dovoljenje za opravljanje plačilnih storitev pri združitvi
ali delitvi)
(1) Če zaradi izvedbe združitve oziroma delitve nastane nova
družba, ki bo opravljala plačilne storitve, ta nova družba pred vpisom
združitve oziroma delitve v sodni register pridobi dovoljenje Banke Slovenije
za opravljanje plačilnih storitev.
(2) Če je plačilna institucija udeležena pri združitvi ali
delitvi družb, pri kateri plačilna institucija nadaljuje opravljanje plačilnih
storitev, pred izvedbo združitve ali delitve pridobi dovoljenje Banke
Slovenije.
(3) Za odločanje o dovoljenju iz tega člena se smiselno
uporabljajo določbe 35. do 37. člena tega zakona.
(4) Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje plačilnih
storitev zaradi združitve oziroma delitve je treba priložiti tudi listine, ki
jih v ta namen določa zakon, ki ureja gospodarske družbe.
42. člen
(prenehanje dovoljenja)
(1) Dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje plačilnih
storitev kot plačilna institucija preneha v celoti ali glede posameznih plačilnih
storitev, če plačilna institucija ne začne opravljati plačilnih storitev v enem
letu od izdaje dovoljenja ali če plačilna institucija za več kakor šest mesecev
preneha opravljati plačilne storitve. Dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje
plačilnih storitev kot plačilna institucija preneha z dnem, ko poteče rok iz
prvega stavka tega odstavka.
(2) Če je nad plačilno institucijo začet postopek stečaja ali
prisilne likvidacije v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke
zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, preneha dovoljenje Banke
Slovenije za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija v celoti z
dnem začetka stečajnega postopka ali postopka prisilne likvidacije. Sklep o
začetku stečajnega postopka ali postopka prisilne likvidacije nad plačilno institucijo
vroči sodišče tudi Banki Slovenije.
(3) Dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje plačilnih
storitev kot plačilna institucija preneha v celoti, če pristojni organi
plačilne institucije sprejmejo sklep o likvidaciji plačilne institucije.
Dovoljenje preneha v primeru likvidacije plačilne institucije z dnem izbrisa
plačilne institucije iz sodnega registra.
(4) Dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje plačilnih
storitev kot plačilna institucija preneha v celoti ali deloma, če pristojni
organi plačilne institucije sprejmejo sklep o spremembi dejavnosti plačilne
institucije tako, da plačilna institucija v celoti ali deloma preneha
opravljati plačilne storitve. Dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje
plačilnih storitev kot plačilna institucija v primerih iz prvega stavka tega
odstavka preneha z dnem vpisa sklepa o spremembi dejavnosti v sodni register.
(5) Plačilna institucija nemudoma obvesti Banko Slovenije o
nastanku okoliščin iz prvega odstavka tega člena. O sklepih iz tretjega in
četrtega odstavka tega člena plačilna institucija obvesti Banko Slovenije
nemudoma po njihovem sprejemu.
(6) Če nastopijo okoliščine iz prvega do četrtega odstavka
tega člena, izda Banka Slovenije odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje za
opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija v celoti ali delno
prenehalo.
(7) Plačilna institucija z dnem, ko je dovoljenje za
opravljanje plačilnih storitev kot plačilne institucije prenehalo v skladu s
prvim do četrtim odstavkom tega člena, ne sme več sklepati novih poslov v zvezi
z opravljanjem plačilnih storitev, glede katerih je dovoljenje prenehalo.
2.4 Opravljanje plačilnih storitev prek podružnic,
zastopnikov in zunanjih izvajalcev
43. člen
(zastopniki in podružnice)
(1) Plačilna institucija, ki namerava opravljati plačilne
storitve prek podružnice v državi gostiteljici ali v tretji državi, ali prek
zastopnika v Republiki Sloveniji ali v državi gostiteljici, o tem predhodno
obvesti Banko Slovenije.
(2) Obvestilo o opravljanju plačilnih storitev prek
zastopnika v Republiki Sloveniji ali v državi gostiteljici vsebuje naslednje
informacije:
1.
firmo in sedež ali ime in naslov stalnega prebivališča zastopnika v
Republiki Sloveniji ali v državi gostiteljici,
2.
opis mehanizmov notranje kontrole, ki jih bo uporabljal zastopnik zaradi
izpolnjevanja obveznosti v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in
financiranja terorizma v skladu s predpisi, ki urejajo preprečevanje pranja
denarja in financiranja terorizma, ki se posodablja ob vsaki bistveni spremembi
podatkov, ki se sporočijo v prvem uradnem obvestilu,
3.
navedbo oseb, ki so članice poslovodstva zastopnika, in oseb, ki so pri
zastopniku neposredno odgovorne za vodenje poslov v zvezi s plačilnimi
storitvami, z dokazili, da izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 32. člena
tega zakona, razen če je zastopnik ponudnik plačilnih storitev,
4.
opis plačilnih storitev, ki jih namerava plačilna institucija opravljati
prek zastopnika, in
5.
edinstveno identifikacijsko kodo ali številko zastopnika kadar je
ustrezno.
(3) Obvestilo o opravljanju plačilnih storitev preko
podružnice v državi gostiteljici ali tretji državi vsebuje naslednje
informacije:
1.
firmo in naslov podružnice v državi gostiteljici ali tretji državi,
2.
opis organizacijske strukture podružnice,
3.
navedbo oseb, ki so del poslovodstva podružnice, in oseb, ki so v
podružnici neposredno odgovorne za vodenje poslov v zvezi s plačilnimi
storitvami,
4.
opis plačilnih storitev, ki jih namerava plačilna institucija opravljati
prek podružnice, in
5.
informacije iz 3. in 6. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona
glede dejavnosti v zvezi s plačilnimi storitvami na območju države gostiteljice
ali tretje države.
(4) Plačilna institucija nemudoma obvesti Banko Slovenije o
spremembi okoliščin iz drugega in tretjega odstavka tega člena, zlasti o
prenehanju opravljanja plačilnih storitev prek posameznega zastopnika v
Republiki Sloveniji ali državi gostiteljici ali o dodatnih zastopnikih v
Republiki Sloveniji ali državi gostiteljici in o prenehanju opravljanja
plačilnih storitev prek podružnice v posamezni državi gostiteljici ali tretji
državi ali o dodatnih podružnicah v posamezni državi gostiteljici ali tretji državi.
44. člen
(poslovanje zastopnika in podružnice)
(1) Plačilna institucija lahko začne opravljati plačilne
storitve prek podružnice ali zastopnika v državi gostiteljici, ko so izpolnjeni
pogoji iz 49. člena tega zakona. Plačilna institucija ali plačilna institucija
z opustitvijo lahko začne opravljati plačilne storitve prek podružnice v tretji
državi ali prek zastopnika v Republiki Sloveniji, ko je podružnica vpisana ali
je zastopnik vpisan v register plačilnih institucij v skladu s tem zakonom.
(2) Plačilna institucija lahko prek posameznega zastopnika ali
podružnice opravlja plačilne storitve le na območju tiste države članice, ki je
v registru plačilnih institucij vpisana pri tem zastopniku ali podružnici.
(3) Plačilna institucija zagotovi, da njena podružnica v
državi gostiteljici in njen zastopnik v Republiki Sloveniji ali državi
gostiteljici uporabnike na primeren način obvesti o tem, da deluje za račun
plačilne institucije.
45. člen
(izvajanje operativnih nalog prek zunanjih izvajalcev)
(1) Plačilna institucija, ki namerava izvajati posamezne
operativne naloge, povezane z izvajanjem plačilnih storitev, prek zunanjih
izvajalcev, predhodno o tem obvesti Banko Slovenije.
(2) Plačilna institucija lahko prenese izvajanje pomembnih operativnih
nalog, povezanih z izvajanjem plačilnih storitev, na zunanje izvajalce, če so
izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
da je v razmerju do izvajalca teh nalog zagotovljena ustrezna kakovost
notranje kontrole na ravni plačilne institucije,
2.
da nista otežena sledenje in nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti
plačilne institucije v skladu s tem zakonom in drugimi zakoni,
3.
da se s prenosom izvajanja teh nalog ne prenaša odgovornosti višjega
vodstva plačilne institucije na zunanje izvajalce ali tretje osebe,
4.
da se odgovornost plačilne institucije do njenih uporabnikov, kakor je
opredeljena s tem zakonom in drugimi zakoni, ne zmanjšuje in
5.
da plačilna institucija kljub prenosu pomembnih operativnih nalog na
zunanje izvajalce zagotovi izpolnjevanje vseh pogojev, ki veljajo za pridobitev
in ohranitev dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev kot
plačilna institucija.
(3) Operativne naloge, povezane z izvajanjem plačilnih
storitev, vključno s sistemi informacijske tehnologije, se štejejo kot
pomembne, če bi lahko napaka ali izpad v njihovem izvajanju bistveno ogrozila
neprekinjeno izpolnjevanje obveznosti plačilne institucije, njen finančni
položaj ali zanesljivost ter neprekinjenost izvajanja plačilnih storitev.
(4) Plačilna institucija, ki je prenesla izvajanje
operativnih nalog, povezanih z izvajanjem plačilnih storitev, na zunanje
izvajalce, v zvezi z ravnanji zunanjih izvajalcev zagotovi izpolnjevanje svojih
obveznosti po tem zakonu ali drugih zakonih.
(5) Plačilna institucija nemudoma obvesti Banko Slovenije o
vseh spremembah glede uporabe zunanjih izvajalcev.
46. člen
(odgovornost plačilne institucije za ravnanje podružnice,
zastopnika ali zunanjega izvajalca)
(1) Plačilna institucija, ki opravlja plačilne storitve prek
podružnice ali zastopnika ali je prenesla izvajanje operativnih nalog,
povezanih z izvajanjem plačilnih storitev, na zunanje izvajalce, je odgovorna
za zakonitost in pravilnost ravnanja podružnice in zastopnika v zvezi z
izvajanjem plačilnih storitev, ki jih podružnica in zastopnik opravljata v
imenu plačilne institucije, ter za zakonitost in pravilnost izvajanja
operativnih nalog, ki jih opravlja zunanji izvajalec za plačilno institucijo.
(2) Plačilna institucija svoje odgovornosti iz prejšnjega
odstavka v razmerju do uporabnikov ne more izključiti ali omejiti.
2.5 Opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija
na območju države gostiteljice
47. člen
(obvestilo o opravljanju plačilnih storitev ali uporabi
zunanjih izvajalcev na območju države gostiteljice)
(1) Plačilna institucija, ki namerava opravljati plačilne
storitve na območju države gostiteljice prek podružnice ali zastopnika, o tem
predhodno obvesti Banko Slovenije v skladu s 43. členom tega zakona in hkrati
navede države gostiteljice, v katerih namerava poslovati.
(2) Plačilna institucija, ki namerava opravljati plačilne
storitve na območju države gostiteljice neposredno, o tem predhodno obvesti
Banko Slovenije ter hkrati z obvestilom pošlje tudi opis plačilnih storitev, ki
jih namerava neposredno opravljati v državi gostiteljici in navedbo držav
gostiteljic, v katerih namerava poslovati.
(3) Kadar namerava plačilna institucija za izvajanje
operativnih nalog, povezanih z opravljanjem plačilnih storitev, uporabiti
zunanje izvajalce v državi gostiteljici, o tem obvesti Banko Slovenije.
48. člen
(pošiljanje obvestila pristojnemu nadzornemu organu države
gostiteljice)
(1) Banka Slovenije v enem mesecu od prejema obvestila iz
prejšnjega člena, ki vsebuje vse zahtevane informacije iz 43. člena tega
zakona, pošlje pristojnemu nadzornemu organu v državi gostiteljici obvestilo o
nameri opravljanja plačilnih storitev prek podružnice ali zastopnika ali o
nameri neposrednega opravljanja plačilnih storitev plačilne institucije na
območju te države gostiteljice in o tem obvesti plačilno institucijo.
(2) Banka Slovenije pošlje nadzornemu organu države
gostiteljice hkrati z obvestilom iz prejšnjega odstavka tudi informacije o:
1.
firmi, naslovu in po potrebi o številki dovoljenja plačilne institucije,
2.
državah članicah, v katerih namerava poslovati,
3.
plačilnih storitvah, ki jih namerava plačilna institucija opravljati na
območju te države gostiteljice,
4.
informacije iz drugega odstavka 43. člena tega zakona, če namerava
plačilna institucija uporabiti zastopnika,
5.
informacije iz tretjega odstavka 43. člena tega zakona, če namerava
plačilna institucija uporabiti podružnico.
(3) Banka Slovenije po prejemu obvestila pristojnega organa
države gostiteljice, s katerim pristojni organ države gostiteljice sporoči
ustrezne informacije, povezane z nameravanim opravljanjem plačilnih storitev
zadevne plačilne institucije, zlasti o vseh utemeljenih razlogih za pomisleke,
da gre v povezavi z nameravano uporabo zastopnika ali ustanovitvijo podružnice
za pranje denarja ali financiranje terorizma, presodi, ali se strinja z oceno
pristojnih organov države gostiteljice. V primeru nestrinjanja Banka Slovenije
pristojnemu organ države gostiteljice sporoči razloge za svojo odločitev.
(4) Če Banka Slovenije, zlasti glede na informacije, prejete od
pristojnih organov države gostiteljice v skladu s prejšnjim odstavkom, oceni,
da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da gre v povezavi z nameravano uporabo
zastopnika ali podružnice za pranje denarja ali financiranje terorizma oziroma
da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da bi nameravano opravljanje plačilnih
storitev s strani zadevne plačilne institucije pomenijo kršitve zakonodaje
države gostiteljice, Banka Slovenije izda odločbo, s katero zavrne registracijo
zastopnika ali podružnice oziroma jo razveljavi, če je bila že opravljena. Za
postopek izdaje odločbe o zavrnitvi registracije se smiselno uporabljajo
določbe tega zakona o odvzemu dovoljenja. Če Banka Slovenije oceni, da takšni
utemeljeni razlogi niso podani, zastopnika ali podružnico vpiše v register.
(5) Banka Slovenije svojo odločitev o nameravanem opravljanju
plačilnih storitev prek podružnice ali zastopnika ali o nameravanem neposrednem
opravljanju plačilnih storitev sporoči pristojnim organom države gostiteljice
in plačilni instituciji v treh mesecih po prejemu obvestila iz prejšnjega člena.
49. člen
(začetek opravljanja plačilnih storitev v državi
gostiteljici)
(1) Plačilna institucija lahko začne opravljati plačilne
storitve na območju države gostiteljice prek podružnice ali prek zastopnika z
dnem:
1.
ko je podružnica vpisana ali zastopnik plačilne institucije vpisan v
register plačilnih institucij v skladu s tem zakonom in
2.
ko sta pristojni nadzorni organ države gostiteljice in plačilna
institucija v skladu s petim odstavkom prejšnjega člena obveščena, da je ocena
Banka Slovenije glede nameravanega opravljanja plačilnih storitev prek
podružnice ali zastopnika ugodna.
(2) Plačilna institucija lahko začne opravljati plačilne
storitve neposredno na območju države gostiteljice, ko sta pristojni nadzorni
organ države gostiteljice in plačilna institucija v skladu s petim odstavkom
prejšnjega člena obveščena, da je ocena Banke Slovenije glede nameravanega
neposrednega opravljanja plačilnih storitev ugodna.
(3) Plačilna institucija Banko Slovenije obvesti o datumu, od
katerega bo v zadevnih državah gostiteljicah opravljala plačilne storitve.
Banka Slovenije o tem obvesti pristojne nadzorne organe držav gostiteljic.
(4) Plačilna institucija nemudoma obvesti Banko Slovenije o
spremembi informacij iz drugega odstavka prejšnjega člena, vključno z dodatnimi
zastopniki, podružnicami ali zunanjimi izvajalci njenih dejavnosti v državah
gostiteljicah, v katerih posluje. Za odločanje Banke Slovenije se uporabi
postopek iz prejšnjega člena.
2.6 Opravljanje plačilnih storitev plačilne institucije
države članice na območju Republike Slovenije
50. člen
(opravljanje plačilnih storitev plačilne institucije države
članice na območju Republike Slovenije)
(1) Plačilna institucija države članice lahko plačilne
storitve, ki jih je upravičena opravljati v državi sedeža, opravljati tudi na
območju Republike Slovenije prek podružnice ali zastopnika ali neposredno.
(2) Ko Banka Slovenije prejme obvestilo pristojnega organa države
sedeža, da namerava plačilna institucija opravljati plačilne storitve v
Republiki Sloveniji, v enem mesecu po prejemu informacij te oceni in
pristojnemu organu države sedeža sporoči ustrezne informacije, povezane z
nameravanim opravljanjem plačilnih storitev s strani zadevne plačilne
institucije, zlasti o vseh utemeljenih razlogih za pomisleke, da gre v povezavi
z nameravano uporabo zastopnika ali ustanovitvijo podružnice za pranje denarja
ali financiranje terorizma.
(3) Plačilna institucija države članice lahko začne
opravljati plačilne storitve na območju Republike Slovenije prek podružnice ali
zastopnika, z dnem:
1.
ko je podružnica vpisana ali je zastopnik plačilne institucije vpisan v
register plačilnih institucij v državi sedeža in
2.
ko Banko Slovenije pristojni organ države sedeža obvesti, da je ocena
pristojnega organa države sedeža o nameravanem opravljanju plačilnih storitev
na območju Republike Slovenije prek podružnice ali zastopnika ugodna.
(4) Plačilna institucija države članice lahko začne
opravljati plačilne storitve neposredno na območju Republike Slovenije, ko
Banko Slovenije pristojni organ države sedeža obvesti, da je ocena pristojnega
organa države sedeža o nameravanem neposrednem opravljanju plačilnih storitev
na območju Republike Slovenije ugodna.
51. člen
(poročanje plačilnih institucij, ki imajo na ozemlju Republike
Slovenije zastopnike ali podružnice)
Banka Slovenije lahko zahteva, da ji plačilne institucije, ki
imajo na ozemlju Republike Slovenije zastopnike ali podružnice, redno poročajo
o dejavnostih, ki se opravljajo na ozemlju Republike Slovenije. Takšna poročila
Banka Slovenije zahteva za informativne ali statistične namene, če pa
zastopniki in podružnice opravljajo dejavnosti plačilnih storitev na podlagi uresničevanja
pravice do ustanavljanja, zaradi spremljanja skladnosti z določbami 5., 13. in
16. poglavja tega zakona. Za take zastopnike in podružnice veljajo zahteve
glede varovanja poklicne skrivnosti, ki so najmanj enakovredne zahtevam iz 269.
do 273. člena tega zakona.
52. člen
(imenovanje osrednje kontaktne točke)
Plačilne institucije, ki poslujejo na ozemlju Republike
Slovenije prek zastopnikov na podlagi uresničevanja pravice do ustanavljanja in
katerih glavni sedež je v drugi državi članici, na ozemlju Republike Slovenije
imenujejo osrednjo kontaktno točko, da se zagotovita ustrezna komunikacija in
sporočanje informacij glede spoštovanja določb 5., 13. in 16. poglavja
tega zakona, brez poseganja v določbe predpisov, ki urejajo preprečevanje
pranja denarja in financiranja terorizma, ter da se pristojnim organom države
sedeža in Banki Slovenije olajša nadzorovanje, med drugim tako, da se
pristojnim organom na zahtevo zagotovijo dokumenti in informacije.
2.7 Sistem upravljanja in sistem notranjih kontrol plačilne
institucije
2.7.1 Splošna pravila
53. člen
(varno in zanesljivo poslovanje)
Plačilna institucija mora ves čas veljavnosti dovoljenja za
opravljanje plačilnih storitev izpolnjevati organizacijske, kadrovske, tehnične
in druge pogoje za varno in zanesljivo poslovanje v skladu s tem zakonom.
54. člen
(sistem upravljanja in sistem notranjih kontrol)
(1) Plačilna institucija vzpostavi in vzdržuje zanesljiv in
celovit sistem upravljanja in sistem notranjih kontrol, ki zagotavlja varno in
skrbno upravljanje plačilne institucije. Sistem upravljanja in sistem notranjih
kontrol morata biti sorazmerna z naravo, obsegom in kompleksnostjo plačilnih
storitev, ki jih opravlja plačilna institucija.
(2) Sistem upravljanja iz prejšnjega odstavka obsega:
1.
jasno organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi in
doslednimi razmerji glede odgovornosti in
2.
učinkovite postopke ugotavljanja, ocenjevanja, obvladovanja in
spremljanja tveganj ter poročanja o tveganjih, ki jim je ali bi jim lahko bila
izpostavljena plačilna institucija.
(3) Sistem notranjih kontrol iz prvega odstavka tega člena vključuje
tudi ustrezne administrativne in računovodske postopke ter postopke za
preverjanje izpolnjevanja obveznosti glede preprečevanja pranja denarja in
financiranja terorizma v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje pranja
denarja in financiranja terorizma, ter Uredbo 2015/847/EU.
2.7.2 Kapital in kapitalska zahteva plačilne institucije
55. člen
(minimalni kapital)
(1) Plačilna institucija ves čas poslovanja zagotavlja
kapital, ki mora vedno dosegati ali presegati višjo od naslednjih vrednosti:
1.
vrednost ustanovnega kapitala, ki se zahteva na podlagi 31. člena tega
zakona,
2.
vrednost kapitalske zahteve, ki se izračuna na podlagi metode iz drugega
odstavka tega člena.
(2) Vrednost kapitalske zahteve za plačilne institucije,
razen tistih, ki opravljajo le storitve iz 7. ali 8. točke ali 7. in
8. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona, se izračuna na podlagi
metode, ki jo za posamezno plačilno institucijo določi Banka Slovenije z
odločbo, ob upoštevanju vrste in kompleksnosti plačilnih storitev, ki jih bo
opravljala plačilna institucija, ter obsega plačil in tveganj, ki jim bo
izpostavljena plačilna institucija. Banka Slovenije lahko plačilni instituciji
določi eno od naslednjih metod:
1.
metodo stalnih splošnih stroškov,
2.
metodo obsega plačil,
3.
metodo prihodkov iz poslovanja.
(3) Pri hibridni plačilni instituciji se kapitalska zahteva
izračunava samo za tisti del njenega poslovanja, ki je povezan z opravljanjem
plačilnih storitev.
(4) Plačilna institucija Banko Slovenije nemudoma obvesti o
spremembi dejstev in okoliščin iz drugega odstavka tega člena.
(5) Če se dejstva in okoliščine iz drugega odstavka tega
člena bistveno spremenijo, lahko Banka Slovenije z odločbo določi drugo metodo
za izračun kapitalske zahteve.
56. člen
(metoda stalnih splošnih stroškov)
(1) Kapitalska zahteva plačilne institucije po metodi stalnih
splošnih stroškov znaša 10 odstotkov stalnih splošnih stroškov plačilne
institucije iz preteklega poslovnega leta.
(2) V prvem letu poslovanja kot plačilna institucija se
kapitalska zahteva po metodi stalnih splošnih stroškov izračuna z upoštevanjem
predvidenega zneska stalnih splošnih stroškov, ki ga je plačilna institucija
navedla v poslovnem načrtu v postopku pridobitve dovoljenja Banke Slovenije za
opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija.
(3) Banka Slovenije lahko z odločbo zahteva prilagoditev
višine stalnih splošnih stroškov, ki jih plačilna institucija upošteva pri
izračunu kapitalske zahteve po metodi stalnih splošnih stroškov:
1.
v prvem letu poslovanja kot plačilna institucija, če višina stalnih
splošnih stroškov plačilne institucije bistveno odstopa od višine, kot je bila
predvidena v poslovnem načrtu,
2.
v tekočem poslovnem letu, če višina stalnih splošnih stroškov plačilne
institucije bistveno odstopa od višine stalnih splošnih stroškov v preteklem
poslovnem letu.
(4) Plačilna institucija Banko Slovenije nemudoma obvesti o
vsakem pomembnem odstopanju višine stalnih splošnih stroškov od višine stalnih
splošnih stroškov v preteklem poslovnem letu oziroma od višine stalnih splošnih
stroškov, kot je bila predvidena v poslovnem načrtu, če plačilne storitve
opravlja manj kot leto dni.
57. člen
(metoda obsega plačil)
(1) Kapitalska zahteva plačilne institucije po metodi obsega plačil
je znesek, ki ga predstavlja produkt med izhodiščnim zneskom iz drugega
odstavka tega člena in faktorjem za uravnoteženje iz 60. člena tega zakona.
(2) Izhodiščni znesek se
izračuna z upoštevanjem višine povprečnega mesečnega zneska plačilnih
transakcij preteklega poslovnega leta na podlagi naslednje lestvice:
Če znaša povprečni
mesečni znesek plačilnih transakcij preteklega leta
|
znaša izhodiščni znesek
|
do 5.000.000 EUR
|
4,0 %
povprečnega mesečnega
zneska plačilnih transakcij preteklega leta
|
nad 5.000.000 EUR
do 10.000.000 EUR
|
200.000 EUR + 2,5 %
povprečnega mesečnega
zneska plačilnih transakcij preteklega leta
nad 5.000.000 EUR
|
nad 10.000.000 EUR
do 100.000.000 EUR
|
325.000 EUR + 1 %
povprečnega mesečnega
zneska plačilnih transakcij preteklega leta
nad 10.000.000 EUR
|
nad 100.000.000 EUR
do 250.000.000 EUR
|
1.225.000 EUR + 0,5 %
povprečnega mesečnega zneska
plačilnih transakcij preteklega leta
nad 100.000.000 EUR
|
nad 250.000.000 EUR
|
1.975.000 EUR + 0,25 %
povprečnega mesečnega
zneska plačilnih transakcij preteklega leta
nad 250.000.000 EUR
|
(3) Povprečni mesečni znesek
plačilnih transakcij preteklega leta iz prejšnjega odstavka je enak eni
dvanajstini skupnega zneska plačilnih transakcij, ki jih je v preteklem
poslovnem letu izvedla plačilna institucija.
(4) V prvem letu poslovanja kot plačilna institucija se za
izračun kapitalske zahteve po metodi obsega plačil namesto povprečnih mesečnih
zneskov plačilnih transakcij preteklega leta upošteva predvidena višina
povprečnih mesečnih zneskov plačilnih transakcij za prvo leto poslovanja, ki jo
je plačilna institucija navedla v poslovnem načrtu v postopku pridobitve
dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna
institucija.
(5) Banka Slovenije lahko z odločbo zahteva prilagoditev
višine povprečnih mesečnih zneskov plačilnih transakcij, ki jih plačilna
institucija upošteva pri izračunu izhodiščnega zneska iz drugega odstavka tega
člena:
1.
v prvem letu poslovanja kot plačilna institucija, če višina povprečnih
mesečnih zneskov plačilnih transakcij bistveno odstopa od višine, kot je bila
predvidena v poslovnem načrtu,
2.
v tekočem poslovnem letu, če višina povprečnih mesečnih zneskov
plačilnih transakcij bistveno odstopa od višine povprečnih mesečnih zneskov
plačilnih transakcij v preteklem letu.
(6) Plačilna institucija Banko Slovenije nemudoma obvesti o
vsakem pomembnem odstopanju višine povprečnih mesečnih zneskov plačilnih
transakcij od višine povprečnih mesečnih zneskov plačilnih transakcij v
preteklem poslovnem letu ali od višine povprečnih mesečnih zneskov plačilnih
transakcij, kot je bila predvidena v poslovnem načrtu, če plačilne storitve
opravlja manj kakor leto dni.
58. člen
(metoda prihodkov iz poslovanja)
(1) Kapitalska zahteva plačilne institucije po metodi
prihodkov iz poslovanja, je znesek, ki ga predstavlja zmnožek med izhodiščnim
zneskom iz drugega odstavka tega člena in faktorjem za uravnoteženje iz 60.
člena tega zakona.
(2) Izhodiščni znesek za izračun
kapitalske zahteve po metodi prihodkov iz poslovanja se izračuna z upoštevanjem
vrednosti indikatorja prihodkov iz 59. člena tega zakona, na podlagi naslednje
lestvice:
Če znaša indikator
prihodkov
|
znaša izhodiščni znesek
|
do 2.500.000 EUR
|
10 % od indikatorja
prihodkov do 2.500.000 EUR
|
nad 2.500.000 EUR
do 5.000.000 EUR
|
250.000 EUR
+ 8 % od indikatorja
prihodkov
nad 2.500.000 EUR do
5.000.000 EUR
|
nad 5.000.000 EUR
do 25.000.000 EUR
|
450.000 EUR
+ 6 % od indikatorja
prihodkov
nad 5.000.000 EUR do
25.000.000 EUR
|
nad 25.000.000 EUR
do 50.000.000 EUR
|
1.650.000 EUR
+ 3 % od indikatorja
prihodkov
nad 25.000.000 EUR do
50.000.000 EUR
|
nad 50.000.000 EUR
|
2.400.000 EUR
+ 1,5 % od indikatorja
prihodkov
nad 50.000.000 EUR
|
(3) Ne glede na prvi odstavek tega
člena kapitalska zahteva, izračunana po metodi prihodkov iz poslovanja, ne sme
biti nižja od zneska, ki ustreza 80 odstotkov povprečja indikatorja prihodkov,
izračunanega na podlagi podatkov iz poslovanja v preteklih treh poslovnih
letih. V prvih treh letih poslovanja kot plačilna institucija se lahko za
opredelitev povprečja indikatorja prihodkov uporabijo ocene.
59. člen
(indikator prihodkov)
(1) Indikator prihodkov je enak vsoti prihodkov od obresti,
prejetih provizij in nadomestil ter drugih poslovnih prihodkov, zmanjšani za
odhodke iz naslova obresti. Za izračun indikatorja prihodkov se ne upoštevajo
prihodki iz izrednih ali občasnih postavk.
(2) Indikator prihodkov se lahko zmanjša za odhodke iz
naslova storitev, ki jih za plačilno institucijo izvaja zunanji izvajalec, če
gre za plačilo drugi plačilni instituciji ali plačilni instituciji države
članice.
(3) Indikator prihodkov se izračuna na podlagi podatkov iz
izkaza poslovnega izida preteklega poslovnega leta.
(4) V prvem letu poslovanja kot plačilna institucija se za
izračun kapitalske zahteve po metodi prihodkov iz poslovanja namesto skupnih
prihodkov iz poslovanja preteklega leta kot osnova upoštevajo predvideni
prihodki iz poslovanja, ki jih je plačilna institucija navedla v poslovnem
načrtu.
(5) Banka Slovenije lahko z odločbo zahteva prilagoditev
višine posameznih postavk, ki jih plačilna institucija upošteva pri izračunu
indikatorja prihodkov po prvem odstavku tega člena:
1.
v prvem letu poslovanja kot plačilna institucija, če višina posamezne
postavke bistveno odstopa od višine, kakor je bila predvidena v poslovnem
načrtu, ali
2.
v tekočem poslovnem letu, če višina posamezne postavke bistveno odstopa
od višine te postavke v preteklem poslovnem letu.
(6) Plačilna institucija Banko Slovenije nemudoma obvesti o
vsakem pomembnem odstopanju višine posameznih postavk, ki jih upošteva pri
izračunu indikatorja prihodkov po prvem odstavku tega člena, od višine teh
postavk v preteklem poslovnem letu ali od višine teh postavk, kot je bila
predvidena v poslovnem načrtu, če plačilne storitve opravlja manj kakor leto
dni.
60. člen
(faktor za uravnoteženje)
Za izračun kapitalske zahteve po metodi obsega plačil in
metodi prihodkov iz poslovanja, se uporablja faktor za uravnoteženje, ki je
enak:
1.
0,5, če plačilna institucija opravlja le plačilno storitev iz 6. točke
prvega odstavka 5. člena tega zakona;
2.
1,0, če plačilna institucija opravlja katero koli plačilno storitev iz
1. do 5. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona.
61. člen
(izredno zvišanje kapitalske zahteve)
(1) Banka Slovenije lahko z odredbo plačilni instituciji
naloži zvišanje kapitalske zahteve, izračunane po metodi, ki jo mora
uporabljati v skladu z odločbo Banke Slovenije iz drugega ali petega odstavka
55. člena tega zakona, za največ 20 odstotkov. Pri odločanju o tem
zvišanju Banka Slovenije upošteva podatkovne zbirke o izgubah ter kakovost
sistema upravljanja s tveganji in sistema notranjih kontrol plačilne
institucije.
(2) Z odredbo iz prejšnjega odstavka Banka Slovenije določi tudi
ukrepe, ki jih mora izpolniti plačilna institucija, da zanjo preneha veljati
izredno zvišanje kapitalske zahteve.
(3) Za odredbo iz prvega odstavka tega člena se smiselno
uporabljajo določbe tega zakona o ukrepu odprave kršitve.
62. člen
(dovoljenje Banke Slovenije za znižanje kapitalske zahteve)
(1) Banka Slovenije lahko z odločbo plačilni instituciji
dovoli znižanje kapitalske zahteve, izračunane po metodi, ki jo mora
uporabljati v skladu z odločbo Banke Slovenije iz drugega ali petega odstavka
55. člena tega zakona, za največ 20 odstotkov, če s tem nista zmanjšani
varnost in zanesljivost poslovanja plačilne institucije. Pri odločanju o
dovoljenju za znižanje kapitalske zahteve Banka Slovenije upošteva kvaliteto
sistema upravljanja s tveganji, podatkovnih zbirk o izgubah in sistema
notranjih kontrol plačilne institucije.
(2) Plačilna institucija v zahtevi za izdajo dovoljenja Banke
Slovenije za znižanje kapitalske zahteve navede dejstva in okoliščine o
kvaliteti sistema upravljanja s tveganji, podatkovnih zbirk o izgubah in
sistema notranjih kontrol, ki bistveno prispevajo k zagotavljanju varnosti in
zanesljivosti poslovanja plačilne institucije, in predloži ustrezne dokaze.
(3) Ne glede na znižanje kapitalske zahteve na podlagi
dovoljenja iz prvega odstavka tega člena kapital plačilne institucije v nobenem
primeru ne sme biti nižji od vrednosti ustanovnega kapitala, ki se zahteva na
podlagi 31. člena tega zakona.
(4) Plačilna institucija, ki je pridobila dovoljenje za
znižanje kapitalske zahteve, Banki Slovenije v rokih in na način, kot so
določeni v odločbi o izdaji dovoljenja za znižanje kapitalske zahteve, poroča o
nadaljnjem izpolnjevanju pogojev za znižanje kapitalske zahteve.
(5) Banka Slovenije odvzame dovoljenje za znižanje kapitalske
zahteve, če:
1.
pogoji za znižanje kapitalske zahteve niso več izpolnjeni, ali
2.
plačilna institucija Banki Slovenije o nadaljnjem izpolnjevanju pogojev
za znižanje kapitalske zahteve ne poroča v roku ali na način, kot so določeni v
odločbi o izdaji dovoljenja za znižanje kapitalske zahteve.
63. člen
(kapital plačilne institucije)
(1) Kapital plačilne institucije pomeni kapital, kot je
opredeljen v 118. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU, kjer je
najmanj 75 odstotkov temeljnega kapitala v obliki navadnega lastniškega
temeljnega kapitala iz 50. člena Uredbe 575/2013/EU, dodatni kapital pa je
enak eni tretjini temeljnega kapitala ali manjši.
(2) Sestavine kapitala in odbitne postavke iz tega člena se
uporabljajo v pomenu, kakor je določen v zakonu, ki ureja gospodarske družbe.
Pri uporabi za družbe, ki niso organizirane kot delniške družbe, se sestavine
kapitala in odbitne postavke ustrezno prilagodijo sestavinam in odbitnim
postavkam, ki veljajo za te družbe v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
64. člen
(prepoved večkratnega upoštevanja sestavin kapitala)
(1) Pri izračunu kapitala plačilne institucije se ne smejo
upoštevati:
1. sestavine, ki se uporabijo pri izračunu kapitala
družbe za izdajo elektronskega denarja, druge plačilne institucije, kreditne institucije,
investicijskega podjetja, družbe za upravljanje, zavarovalnice, pozavarovalnice
ali pokojninske družbe, ki je del iste skupine kot plačilna institucija, ali
2. sestavine, ki jih hibridna plačilna institucija
uporablja za opravljanje dejavnosti, ki niso plačilne storitve.
(2) Za namene prejšnjega odstavka pojem plačilne institucije in
družbe za izdajo elektronskega denarja vključuje plačilne institucije oziroma
družbe za izdajo elektronskega denarja s sedežem v Republiki Sloveniji, drugi
državi članici ali tretji državi. Plačilne institucije oziroma družbe za izdajo
elektronskega denarja iz tretjih držav so subjekti, ki v okviru svoje
dejavnosti opravljajo plačilne storitve oziroma storitve izdajanja
elektronskega denarja, kakor so opredeljene v tem zakonu.
65. člen
(uporaba pojmov)
(1) Pojmi finančna institucija, investicijsko podjetje in
pokojninska družba, ki so uporabljeni v 63. in 64. členu tega zakona, pomenijo
enako kakor v zakonu, ki ureja bančništvo.
(2) Pojmi zavarovalnica, pozavarovalnica in družba za
upravljanje, ki so uporabljeni v 63. in 64. členu tega zakona, pomenijo enako
kakor v zakonu, ki ureja finančne konglomerate.
66. člen
(izračunavanje kapitalske zahteve in kapitala ter poročanje)
(1) Plačilna institucija redno izračunava višino kapitalske
zahteve in višino kapitala.
(2) Plačilna institucija Banki Slovenije poroča o izračunih iz
prejšnjega odstavka in o podatkih, ki so podlaga za te izračune.
67. člen
(izdaja podzakonskih predpisov)
Banka Slovenije predpiše podrobnejšo vsebino poročil ter roke
in način poročanja glede kapitala plačilne institucije iz prejšnjega člena.
2.8 Varstvo denarnih sredstev uporabnikov
68. člen
(ločeno vodenje denarnih sredstev uporabnikov)
(1) Plačilna institucija, ki opravlja plačilne storitve iz
1. do 6. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona, denarna sredstva uporabnikov,
ki jih je prejela v zvezi z izvršitvijo plačilnih transakcij, vodi ločeno od
lastnih denarnih sredstev in denarnih sredstev, ki jih je prejela od oseb, ki
niso uporabniki.
(2) Plačilna institucija za vsakega uporabnika vodi ločeno
evidenco denarnih sredstev, ki jih vodi v imenu tega uporabnika v zvezi z
izvršitvijo plačilnih transakcij.
(3) Plačilna institucija denarna sredstva uporabnikov, ki jih
je prejela za izvršitev plačilne transakcije in jih do izteka naslednjega
delovnega dne po prejemu ni prenesla prejemniku plačila ali njegovemu ponudniku
plačilnih storitev, najpozneje naslednji delovni dan po prejemu prenese na
poseben račun pri banki s sedežem v Republiki Sloveniji ali pri banki s sedežem
v drugi državi članici.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko plačilna institucija denarna
sredstva uporabnikov, ki jih je prejela za izvršitev plačilne transakcije in
jih do izteka naslednjega delovnega dne po prejemu ni prenesla prejemniku
plačila ali njegovemu ponudniku plačilnih storitev, naloži tudi v:
1.
dolžniške vrednostne papirje, katerih izdajatelj je Republika Slovenija
ali druga država članica, Evropska centralna banka, Banka Slovenije ali
centralna banka druge države članice, ter
2.
dolžniške vrednostne papirje, razen podrejenih vrednostnih papirjev,
katerih izdajatelj je banka s sedežem v Republiki Sloveniji ali v drugi državi
članici.
69. člen
(zavarovalna pogodba ali druga garancija)
(1) Določbe prejšnjega člena se ne uporabljajo, če plačilna institucija
zagotovi ustrezno zavarovanje izpolnitve svojih finančnih obveznosti do
uporabnikov za primer, če plačilna institucija ne bi bila sposobna izpolniti
svojih finančnih obveznosti do uporabnikov.
(2) Zavarovanje se šteje kot ustrezno, če plačilna
institucija zavaruje izpolnitev svojih finančnih obveznosti do uporabnikov z
zavarovalno pogodbo ali drugo primerljivo garancijo, sklenjeno z zavarovalnico
ali banko s sedežem v Republiki Sloveniji ali v drugi državi članici, ki ne
sodi v isto skupino kakor plačilna institucija.
(3) Zavarovalno pogodbo ali drugo primerljivo garancijo
sklene plačilna institucija v korist uporabnikov kot zavarovancev. Zavarovalna
pogodba ali garancija mora uporabnikom zagotavljati izplačilo zneska, ki bi
moral biti sicer ločen na podlagi prvega odstavka prejšnjega člena.
70. člen
(varstvo denarnih sredstev uporabnikov pri hibridnih plačilnih
institucijah)
(1) Kadar hibridna plačilna institucija prejme denarna
sredstva uporabnikov za namene izvrševanja plačilnih transakcij kot tudi za
namene izvrševanja drugih storitev, ki niso plačilne storitve, hibridna
plačilna institucija zagotavlja varstvo denarnih sredstev uporabnikov v skladu
z 68. ali 69. členom tega zakona le za tista denarna sredstva, ki jih je
uporabnik namenil za izvrševanje plačilnih transakcij.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka, ko se del denarnih
sredstev, ki jih uporabniki namenijo za izvrševanje plačilnih transakcij,
spreminja ali ni vnaprej znan, lahko hibridna plačilna institucija zagotavlja
varstvo denarnih sredstev uporabnikov na način iz 68. ali 69. člena tega zakona
za del denarnih sredstev uporabnikov, ki naj bi jih uporabniki po oceni
hibridne plačilne institucije predvidoma uporabili za opravljanje plačilnih
transakcij. Hibridna plačilna institucija določi delež sredstev, ki jih bodo
uporabniki predvidoma uporabili za izvrševanje plačilnih transakcij, z uporabo
metode za določitev deleža, za katero je pridobila dovoljenje Banke Slovenije
(v nadaljnjem besedilu: dovoljenje Banke Slovenije za uporabo metode za
določitev deleža denarnih sredstev).
(3) Banka Slovenije izda dovoljenje za uporabo metode za
določitev deleža denarnih sredstev, če oceni, da bo delež, določen z uporabo
metode, ustrezen glede na pretekle podatke o uporabi denarnih sredstev
uporabnikov za namene izvrševanja plačilnih transakcij oziroma druge namene.
(4) Hibridna plačilna institucija zahtevi za izdajo
dovoljenja Banke Slovenije za uporabo metode za določitev deleža denarnih
sredstev priloži dokumentacijo o metodi, ki jo bo uporabljala za določitev
deleža, in ki vsebuje obrazložitev ter prikaz časovne vrste preteklih podatkov
o uporabi denarnih sredstev uporabnikov za namene izvrševanja plačilnih
transakcij oziroma druge namene. Če hibridna plačilna institucija ob vložitvi
zahteve ne razpolaga z ustrezno časovno vrsto preteklih podatkov o uporabi
denarnih sredstev uporabnikov, lahko v zahtevi predlaga, da se do pridobitve
teh podatkov uporabi ocena deleža denarnih sredstev uporabnikov, ki se bodo
predvidoma uporabila za izvrševanje plačilnih transakcij. Tak predlog mora biti
utemeljen.
(5) Hibridna plačilna institucija poroča Banki Slovenije o
izračunu deleža z metodo za določitev deleža denarnih sredstev uporabnikov, za
katero je pridobila dovoljenje Banke Slovenije, ter o preteklih podatkih glede
zneska denarnih sredstev, ki so jih uporabniki dejansko namenili za izvršitev
plačilnih transakcij, v rokih in na način, določenih v odločbi o izdaji
dovoljenja za uporabo metode za določitev deleža denarnih sredstev.
(6) Banka Slovenije odvzame dovoljenje za uporabo metode za
določitev deleža denarnih sredstev, če:
1.
pogoji iz drugega odstavka tega člena niso več izpolnjeni ali če delež,
določen z uporabo metode, ni več ustrezen glede na pretekle podatke o uporabi
denarnih sredstev uporabnikov, ali
2.
plačilna institucija Banki Slovenije ne poroča o dejstvih iz prejšnjega
odstavka v roku ali na način, kakor so določeni v odločbi o izdaji dovoljenja
za uporabo metode za izračun varovanega deleža denarnih sredstev uporabnika.
71. člen
(učinki postopkov izvršbe in postopkov zaradi insolventnosti
plačilne institucije)
(1) Če plačilna institucija varstvo denarnih sredstev
uporabnikov zagotavlja v skladu z 68. členom tega zakona, se denarna sredstva
uporabnikov, ki jih je prejela za izvršitev plačilnih transakcij, vključno z
denarnimi sredstvi, ki jih vodi na posebnem računu iz tretjega odstavka 68.
člena tega zakona, ter naložbami iz četrtega odstavka 68. člena tega zakona, v
razmerju do upnikov plačilne institucije štejejo za premoženje njenih
uporabnikov. V primeru postopka zaradi insolventnosti nad plačilno institucijo
imajo uporabniki izločitveno pravico na teh denarnih sredstvih, v primeru
postopka izvršbe ali zavarovanja zoper plačilno institucijo pa so iz izvršbe
izvzeta.
(2) V primeru postopka zaradi insolventnosti nad plačilno
institucijo, ki varstvo denarnih sredstev uporabnikov zagotavlja v skladu z 68.
členom tega zakona, upravitelj tega postopka:
1.
v roku 10 dni od začetka postopka ugotovi stanje varovanih sredstev po posameznem
uporabniku na dan začetka postopka zaradi insolventnosti in o tem obvesti Banko
Slovenije;
2.
v najmanj dveh dnevnih časopisih, ki izhajata na območju cele države, v
kateri plačilna institucija opravlja plačilne storitve, objavi poziv
uporabnikom, da v skladu s pravili postopka zaradi insolventnosti prijavijo
svoje izločitvene pravice iz naslova varovanih denarnih sredstev.
(3) V primeru postopka zaradi insolventnosti plačilne
institucije, ki varstvo sredstev uporabnikov zagotavlja v skladu z 69. členom
tega zakona, upravitelj tega postopka:
1.
v roku 10 dni od začetka tega postopka v najmanj dveh dnevnih časopisih,
ki izhajata na območju cele države, v kateri plačilna institucija opravlja
plačilne storitve, objavi poziv uporabnikom, da v roku, ki velja za prijavo
izločitvenih pravic po prejšnjem odstavku, prijavijo svoje terjatve iz naslova
denarnih sredstev, ki so jih plačilni instituciji izročili za izvršitev
plačilnih transakcij;
2.
v imenu in za račun uporabnikov, ki so prijavili svoje terjatve v skladu
s prvo točko tega odstavka, uveljavlja zahtevke iz naslova zavarovalne pogodbe
ali druge primerljive garancije, razen če posamezni uporabnik te zahtevke
uveljavlja sam.
(4) Kadar hibridna plačilna institucija v skladu z drugim
odstavkom prejšnjega člena zagotavlja varstvo denarnih sredstev uporabnikov le
za del njihovih denarnih sredstev, se za namene tega člena šteje, da je
posamezni uporabnik od skupnih denarnih sredstev, ki jih je prenesel plačilni
instituciji za izvrševanje plačilnih transakcij in druge namene, namenil
izvrševanju plačilnih transakcij enak delež denarnih sredstev, kakor ga je
opredelila plačilna institucija v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena za
namene iz prvega odstavka tega člena.
72. člen
(obveščanje in poročanje)
Plačilna institucija Banko Slovenije predhodno obvesti o
vsaki nameravani spremembi načina varovanja denarnih sredstev uporabnikov in
predloži ustrezna dokazila o njegovi skladnosti z določbami tega zakona.
2.9 Poslovne knjige in letno poročilo
73. člen
(poslovne knjige in letno poročilo)
(1) Za poslovne knjige in letna poročila plačilnih institucij
ter za revidiranje letnih poročil plačilnih institucij se uporabljajo splošna
pravila, določena v zakonu, ki ureja gospodarske družbe, in v zakonu, ki ureja
revidiranje ter Uredbi (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L
št. 243, z dne 11. 9. 2002, str. 1), zadnjič spremenjeni z Uredbo (ES) št.
297/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembah
Uredbe (ES) št. 1606/2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov, glede
Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L št. 97 z dne 9. 4. 2008,
str. 62), če v tem in 74. členu tega zakona ni drugače določeno.
(2) Plačilna institucija Banki Slovenije najpozneje v dveh
mesecih po koncu poslovnega leta predloži nerevidirane računovodske izkaze za
preteklo poslovno leto. Hibridna plačilna institucija v tem roku Banki
Slovenije predloži tudi ločene računovodske informacije iz bilance stanja in
izkaza poslovnega izida v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev.
(3) Če je plačilna institucija zavezana k revidiranju, Banki
Slovenije v osmih dneh po prejemu revizorjevega poročila, vendar ne kasneje
kakor v šestih mesecih po koncu poslovnega leta, predloži:
1.
letno poročilo in
2.
revizorjevo poročilo o revidiranju letnega poročila z vsebino, kakor je
določena v zakonu, ki ureja gospodarske družbe, vključno z mnenjem revizorja o
ločenih računovodskih informacijah iz bilance stanja, in izkaza poslovnega
izida v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev.
74. člen
(obveznosti revizijske družbe do Banke Slovenije)
(1) Revizijska družba, ki opravlja revizijski pregled letnega
poročila plačilne institucije, Banko Slovenije nemudoma obvesti o vsakem
dejstvu ali okoliščini, ki jo je ugotovila pri revizijskem pregledu in ki lahko
pomeni enega od teh položajev:
1.
pomembno kršitev predpisov, ki urejajo opravljanje plačilnih storitev,
2.
lahko vpliva na nemoteno poslovanje plačilne institucije ali
3.
lahko privede do revizorjevega mnenja s pridržkom, odklonilnega mnenja
ali zavrnitve izdelave mnenja.
(2) Obveznost iz prejšnjega odstavka velja tudi za dejstva
ali okoliščine v zvezi z družbo, ki je v razmerju tesne povezanosti s plačilno
institucijo na podlagi obvladovanja.
(3) Revizijska družba Banki Slovenije na njeno zahtevo pošlje
tudi druge podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju nadzora nad plačilno
institucijo v skladu s tem zakonom.
(4) Posredovanje podatkov Banki Slovenije po prvem do tretjem
odstavku tega člena nima značilnosti kršitve revizorjeve obveznosti varovanja
zaupnih podatkov po zakonu, ki ureja revidiranje, ali na podlagi pogodbe.
3. POSEBNA PRAVILA ZA PLAČILNE INSTITUCIJE Z OPUSTITVIJO
IN PONUDNIKE, KI OPRAVLJAJO SAMO STORITEV ZAGOTAVLJANJA INFORMACIJ O RAČUNIH
75. člen
(plačilne institucije z opustitvijo)
(1) Plačilna institucija z opustitvijo je pravna ali fizična oseba,
ki opravlja storitve izvrševanja denarnih nakazil iz 6. točke prvega
odstavka 5. člena tega zakona na podlagi dovoljenja Banke Slovenije za
opravljanje teh storitev kot plačilna institucija z opustitvijo.
(2) Določbe 2. poglavja tega zakona o zahtevah za opravljanje
plačilnih storitev kot plačilna institucija se uporabljajo tudi za plačilne
institucije z opustitvijo, razen če je Banka Slovenije plačilni instituciji z
opustitvijo v skladu s 76. členom tega zakona dovolila opustitev izpolnjevanja
posameznih zahtev ali če ta zakon izrecno določa, da se za plačilne institucije
z opustitvijo posamezne določbe tega zakona ne uporabljajo.
76. člen
(dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev
izvrševanja denarnih nakazil plačilni instituciji z opustitvijo)
(1) Pravna ali fizična oseba lahko opravlja plačilne storitve
izvrševanja denarnih nakazil iz 6. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona
kot plačilna institucija z opustitvijo, če pridobi dovoljenje Banke Slovenije
za opravljanje teh storitev kot plačilna institucija z opustitvijo tako, da
zanjo ne veljajo posamezne zahteve glede statusnega ustroja plačilnih
institucij, sistema upravljanja in sistema notranjih kontrol plačilne
institucije, ki jih morajo v skladu s tem zakonom izpolnjevati plačilne
institucije.
(2) Pravna ali fizična oseba lahko pridobi dovoljenje Banke Slovenije
za opravljanje plačilnih storitev izvrševanja denarnih nakazil kot plačilna
institucija z opustitvijo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
ima sedež ali stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,
2.
bo plačilne storitve izvrševanja denarnih nakazil opravljala kot dodatno
dejavnost in bodo dostopne le tistim uporabnikom, ki bodo hkrati uporabljali
druge storitve tega ponudnika, ki niso plačilne storitve,
3.
povprečni mesečni znesek vseh plačilnih transakcij, ki jih namerava
opraviti plačilna institucija z opustitvijo, vključno s transakcijami,
opravljenimi prek njenih zastopnikov, v posameznem letu ne presega 100.000
eurov in
4.
člani poslovodstva in osebe, ki bodo neposredno odgovorne za vodenje
poslov v zvezi s storitvami izvrševanja denarnih nakazil, izpolnjujejo pogoje,
ki jih za člane poslovodstva in osebe, ki so v plačilni instituciji odgovorne
za vodenje poslov v zvezi s plačilnimi storitvami, določa ta zakon.
(3) Vložnik v zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje
storitev izvrševanja denarnih nakazil kot plačilna institucija z opustitvijo
navede, za katere posamezne zahteve v zvezi s statusnim ustrojem plačilnih
institucij, sistemom upravljanja in sistemom notranjih kontrol plačilne
institucije zahteva opustitev ali uporabo v omejenem obsegu, navede razloge za
te opustitve ali uporabo v omejenem obsegu in predloži dokazila o izpolnjevanju
pogojev iz prejšnjega odstavka.
(4) Banka Slovenije izda dovoljenje za opravljanje storitev
izvrševanja denarnih nakazil kot plačilna institucija z opustitvijo, če:
1.
vložnik izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena,
2.
niso podani razlogi za zavrnitev dovoljenja iz 37. člena tega zakona,
razen tistih zahtev, za katere je vložnik v skladu s prejšnjim odstavkom
zahteval opustitev ali uporabo v omejenem obsegu, in
3.
če oceni, da zaradi opustitve posameznih zahtev ali njihove uporabe v
omejenem obsegu pri opravljanju storitev izvrševanja denarnih nakazil ne
nastanejo posebna tveganja za uporabnike ali je morebitno tveganje za
uporabnike sprejemljivo zaradi večjih koristi za uporabnike.
(5) V odločbi o izdaji dovoljenja plačilni instituciji z
opustitvijo Banka Slovenije navede, katere zahteve se ne uporabljajo za
plačilno institucijo z opustitvijo ali se uporabljajo v omejenem obsegu.
(6) Plačilna institucija z opustitvijo nemudoma obvesti Banko
Slovenije o dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev iz
drugega odstavka tega člena.
(7) Za dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev
izvrševanja denarnih nakazil plačilni instituciji z opustitvijo se ob
upoštevanju določil iz drugega do šestega odstavka tega člena smiselno
uporabljajo 35. do 37., 39., 40. in 41. člen tega zakona.
77. člen
(opravljanje storitev izvrševanja denarnih nakazil z
opustitvijo)
(1) Plačilna institucija z opustitvijo lahko plačilne
storitve izvrševanja denarnih nakazil opravlja na območju:
1.
Republike Slovenije, vključno z zastopniki in podružnicami v Republiki
Sloveniji, in
2.
tretje države.
(2) Plačilna institucija z opustitvijo lahko začne opravljati
plačilne storitve prek podružnice v tretji državi ali prek zastopnika v
Republiki Sloveniji, ko je podružnica ali zastopnik vpisan v register plačilnih
institucij v skladu s tem zakonom.
78. člen
(ponudniki storitev zagotavljanja informacij o računih)
(1) Ponudnik storitev zagotavljanja informacij o računih je
pravna ali fizična oseba, ki opravlja le plačilne storitve zagotavljanja informacij
o računih iz 8. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona, in je izvzeta iz
uporabe postopka in izpolnjevanja pogojev iz 2. poglavja tega zakona, z izjemo
1. do 3., 6. do 9., 11., 12. in 16. točke prvega odstavka 35. člena,
določb 47. do 52. člena tega zakona ter tretjega odstavka tega člena.
(2) Subjekt, ki vloži zahtevo za registracijo za opravljanje
storitev zagotavljanja informacij o računih, zahtevi priloži tudi potrdilo o
sklenjenem zavarovanju poklicne odgovornosti, ki zajema ozemlja, na katerih
ponujajo svoje storitve, ali drugo primerljivo jamstvo za kritje svoje
odgovornosti do ponudnikov plačilnih storitev, ki vodijo račune, ali
uporabnikov plačilnih storitev zaradi neodobrenega ali goljufivega dostopa do
informacij o plačilnih računih ali prevare pri dostopu do informacij o
plačilnih računih oziroma neodobrene ali goljufive uporabe teh informacij ali
prevare pri uporabi teh informacij.
(3) Ponudnik storitev zagotavljanja informacij o računih se
šteje za plačilno institucijo in se, če ni s tem zakonom določeno drugače, zanj
smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na plačilne
institucije, razen določbe 5. poglavja, z izjemo 89., 90., kjer je ustrezno,
103., 119., 132. člena in 151. do 153. člena ter 3. in 4. točke prvega odstavka
257. člena tega zakona.
(4) Ko subjekt, ki namerava opravljati samo storitve iz 8.
točke prvega odstavka 5. člena tega zakona, pri Banki Slovenije vloži
zahtevo za registracijo za opravljanje storitev zagotavljanja informacij o
računih in dokumentacijo v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, ga
Banka Slovenije vpiše v register. Za odločanje Banke Slovenije o zahtevi za
registracijo za opravljanje storitev zagotavljanja informacij o računih se
smiselno uporabljajo določbe podpoglavja 15.2 tega zakona.
4. REGISTER PLAČILNIH INSTITUCIJ
79. člen
(register plačilnih institucij)
(1) Register plačilnih institucij je centralizirana baza
podatkov o plačilnih institucijah in plačilnih institucijah z opustitvijo, o
njihovih zastopnikih v Republiki Sloveniji in državah gostiteljicah ter o
njihovih podružnicah v državah gostiteljicah in tretjih državah. Podružnica je
za namene tega poglavja organizacijska enota, ki je ločena od sedeža plačilne
institucije, ni pravna oseba in neposredno izvaja nekatere ali vse storitve, ki
so del poslovanja matične plačilne institucije. Za namene tega poglavja se vse
poslovne enote in podružnice, ki jih v isti državi gostiteljici ali tretji
državi ustanovi plačilna institucija, štejejo za eno samo podružnico. Za namene
tega poglavja se vse podružnice in poslovne enote, ki jih v Republiki Sloveniji
ustanovi plačilna institucija države članice, štejejo za eno samo podružnico.
(2) V register plačilnih institucij se za vsako posamezno
plačilno institucijo ali plačilno institucijo z opustitvijo vpisujejo naslednji
podatki:
1.
firma in sedež plačilne institucije, ali plačilne institucije z
opustitvijo,
2.
plačilne storitve, za katere je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za
opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija, ali navedba, da lahko
plačilna institucija z opustitvijo opravlja izključno storitve izvrševanja
denarnih nakazil,
3.
o podružnici v posamezni državi gostiteljici ali tretji državi:
-
firma in sedež prve podružnice v državi gostiteljici ali tretji državi,
-
plačilne storitve, ki jih opravlja prek vseh podružnic v posamezni
državi gostiteljici ali tretji državi,
4.
o vsakem posameznem zastopniku v Republiki Sloveniji ali državi
gostiteljici:
-
firma in sedež ali ime in priimek ter naslov stalnega prebivališča zastopnika
v Republiki Sloveniji ali v državi gostiteljici,
-
plačilne storitve, ki jih opravlja prek zastopnika.
(3) Vsi vpisi, povezani s plačilnimi institucijami z
opustitvijo in ponudniki storitev zagotavljanja informacij o računih, se v
register plačilnih institucij vpisujejo ločeno, z izrecno navedbo, da gre za
plačilne institucije z opustitvijo oziroma ponudnika storitev zagotavljanja
informacij o računih.
(4) Register plačilnih institucij vodi Banka Slovenije in
zagotavlja njegovo redno posodabljanje. Register plačilnih institucij je javen
in brezplačno dostopen na spletni strani Banke Slovenije.
80. člen
(vpis plačilne institucije v register plačilnih institucij)
Banka Slovenije vpiše plačilno institucijo ali plačilno
institucijo z opustitvijo v register plačilnih institucij ob izdaji dovoljenja za
opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija ali dovoljenja za
opravljanje plačilnih storitev izvrševanja denarnih nakazil kot plačilna
institucija z opustitvijo.
81. člen
(odločanje o vpisu podružnice v register plačilnih
institucij)
(1) Obvestilo plačilne institucije ali plačilne institucije z
opustitvijo o nameri opravljanja plačilnih storitev preko podružnice v državi
gostiteljici ali tretji državi po prvem odstavku 43. člena tega zakona, z
vsebino iz tretjega odstavka 43. člena tega zakona, se šteje kot zahteva
za vpis podružnice v državi gostiteljici ali tretji državi v register plačilnih
institucij.
(2) Banka Slovenije zavrne zahtevo za vpis podružnice v
državi gostiteljici ali v tretji državi v register plačilnih institucij oziroma
vpis razveljavi, če je bil že opravljen, če oceni, da:
1.
podatki iz tretjega odstavka 43. člena tega zakona, ki jih je predložila
plačilna institucija ali plačilna institucija z opustitvijo, niso pravilni,
2.
osebe, ki so del poslovodstva podružnice, ali osebe, ki so v podružnici
neposredno odgovorne za vodenje poslov v zvezi s plačilnimi storitvami, ne
izpolnjujejo pogojev iz 32. člena tega zakona, ali
3.
so podani utemeljeni razlogi za sum, da gre v zvezi z opravljanjem
plačilnih storitev prek podružnice za poskus ali izvajanje pranja denarja ali
financiranja terorizma.
(3) Banka Slovenije zavrne zahtevo za vpis podružnice v
državi gostiteljici v register plačilnih institucij tudi, če je po izvedenem
postopku iz 48. člena tega zakona ocena Banke Slovenije glede nameravane
uporabe podružnice neugodna.
(4) Banka Slovenije zavrne zahtevo za vpis podružnice v
tretji državi v register plačilnih institucij tudi, če je ob upoštevanju predpisov
tretje države oziroma prakse tretje države pri uporabi in izvrševanju teh
predpisov verjetno, da bo ovirano oziroma bistveno oteženo opravljanje nadzora
nad plačilno institucijo v skladu z določbami tega zakona.
82. člen
(odločanje o vpisu zastopnika v register plačilnih
institucij)
(1) Obvestilo o nameri opravljanja plačilnih storitev prek
zastopnika v Republiki Sloveniji ali v državi gostiteljici po prvem odstavku
43. člena tega zakona, z vsebino iz drugega odstavka 43. člena tega zakona, se
šteje kot zahteva za vpis zastopnika v Republiki Sloveniji ali v državi
gostiteljici v register plačilnih institucij.
(2) Če plačilna institucija zahteva vpis zastopnika v
Republiki Sloveniji v register plačilnih institucij, Banka Slovenije v dveh
mesecih po prejemu informacij iz drugega odstavka 43. člena tega zakona
plačilni instituciji sporoči, ali je bil zastopnik vpisan v register. Če Banka
Slovenije dvomi v pravilnost predloženih informacij iz drugega odstavka 43.
člena tega zakona, pred vpisom zastopnika v register sprejme dodatne ukrepe, s
katerimi te informacije preveri. O morebitni zavrnitvi vpisa Banka Slovenije
plačilno institucijo nemudoma obvesti. Če plačilna institucija zahteva vpis
zastopnika v državi gostiteljici, se uporabi postopek iz 48. člena tega zakona.
(3) Banka Slovenije zavrne vpis zastopnika v Republiki
Sloveniji ali v državi gostiteljici v register plačilnih institucij oziroma vpis
razveljavi, če je bil že opravljen, če oceni, da:
1.
podatki po drugem odstavku 43. člena tega zakona, ki jih je predložila
plačilna institucija ali plačilna institucija z opustitvijo, niso pravilni,
2.
osebe, ki so članice poslovodstva zastopnika, ali osebe, ki so pri
zastopniku neposredno odgovorne za vodenje poslov v zvezi s plačilnimi
storitvami, ne izpolnjujejo pogojev iz 32. člena tega zakona, ali
3.
so podani utemeljeni razlogi za sum, da gre v zvezi z opravljanjem
plačilnih storitev prek zastopnika za poskus ali izvajanje pranja denarja ali
financiranja terorizma.
(4) Banka Slovenije zavrne zahtevo za vpis zastopnika v
državi gostiteljici v register plačilnih institucij tudi, če je po izvedenem
postopku iz 48. člena tega zakona ocena Banke Slovenije glede nameravane
uporabe zastopnika neugodna.
83. člen
(izbris iz registra)
(1) Banka Slovenije izbriše plačilno institucijo ali plačilno
institucijo z opustitvijo, vključno z njenimi podružnicami in zastopniki, ki se
vpisujejo v register plačilnih institucij v skladu z 79. členom tega zakona, iz
registra plačilnih institucij, če:
1.
je plačilni instituciji ali plačilni instituciji z opustitvijo v celoti
prenehalo dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev kot
plačilna institucija ali dovoljenje za opravljanje denarnih nakazil kot
plačilna institucija z opustitvijo na podlagi 42. člena tega zakona, z dnem
izdaje ugotovitvene odločbe po šestem odstavku 42. člena tega zakona, ali
2.
je plačilni instituciji ali plačilni instituciji z opustitvijo v celoti
odvzeto dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev kot
plačilna institucija ali dovoljenje za opravljanje denarnih nakazil kot
plačilna institucija z opustitvijo v skladu z 258. členom tega zakona, z dnem
izdaje odločbe o odvzemu dovoljenja.
(2) Banka Slovenije izbriše podružnico plačilne institucije
ali plačilne institucije z opustitvijo iz registra plačilnih institucij, če:
1.
prejme obvestilo iz četrtega odstavka 43. člena tega zakona o prenehanju
opravljanja plačilnih storitev prek posamezne podružnice v posamezni državi
gostiteljici ali tretji državi, z dnem prejema tega obvestila, ali
2.
ugotovi, da so podane okoliščine iz drugega odstavka 81. člena tega
zakona, z dnem izdaje odločbe o izbrisu podružnice iz registra plačilnih
institucij.
(3) Banka Slovenije izbriše podružnico plačilne institucije v
posamezni državi gostiteljici iz registra plačilnih institucij tudi, če
ugotovi, da so podane okoliščine iz tretjega odstavka 81. člena tega zakona, z
dnem izdaje odločbe o izbrisu podružnice iz registra plačilnih institucij.
(4) Banka Slovenije izbriše podružnico v posamezni tretji
državi iz registra plačilnih institucij tudi, če ugotovi, da so podane okoliščine
iz četrtega odstavka 81. člena tega zakona, z dnem izdaje odločbe o izbrisu
podružnice iz registra plačilnih institucij.
(5) Banka Slovenije izbriše posameznega zastopnika plačilne
institucije ali plačilne institucije z opustitvijo iz registra plačilnih
institucij, če:
1.
prejme obvestilo iz četrtega odstavka 43. člena tega zakona o prenehanju
opravljanja plačilnih storitev prek posameznega zastopnika v Republiki
Sloveniji ali posamezni državi gostiteljici, z dnem prejema tega obvestila, ali
2.
ugotovi, da so v zvezi z zastopnikom podane okoliščine iz tretjega
odstavka prejšnjega člena, z dnem izdaje odločbe o izbrisu zastopnika iz
registra plačilnih institucij.
(6) Banka Slovenije izbriše zastopnika plačilne institucije v
posamezni državi gostiteljici iz registra plačilnih institucij tudi, če
ugotovi, da so podane okoliščine iz četrtega odstavka prejšnjega člena, z dnem
izdaje odločbe o izbrisu zastopnika iz registra plačilnih institucij.
84. člen
(posredovanje informacij Evropskemu bančnemu organu)
Banka Slovenije za vpis informacij v register Evropskega
bančnega organa tega nemudoma uradno obvesti o informacijah iz 79. do 83. člena
tega zakona, ki jih vnese v register iz 79. člena tega zakona, v jeziku, ki se
običajno uporablja na področju financ. Banka Slovenije je odgovorna za
pravilnost navedenih informacij in njihovo redno posodabljanje.
5. OPRAVLJANJE PLAČILNIH STORITEV
5.1 Splošne določbe
85. člen
(področje urejanja)
(1) To poglavje ureja:
1.
obveznosti ponudnikov plačilnih storitev pri zagotavljanju informacij v
zvezi z opravljanjem plačilnih storitev,
2.
pogodbe o opravljanju plačilnih storitev ter pravila glede sprememb in
prenehanja pogodb in
3.
pravila glede izvrševanja plačilnih transakcij.
(2) To poglavje se uporablja za domače in čezmejne plačilne
transakcije, ki se izvršijo v eurih ali drugi valuti države članice.
(3) To poglavje, razen 5. točke tretjega odstavka 90. člena
tega zakona, določbe glede najdaljšega roka izvršitve v 93. členu, 2. točke
prvega odstavka 103. člena, tretji do peti odstavek 125. člena, 127. in 128.
člen, prvi odstavek 129. člena in 131. člen tega zakona, se uporablja za domače
in čezmejne plačilne transakcije v valuti, ki ni valuta države članice.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se to poglavje,
razen 5. točke tretjega odstavka 90. člena, 7. točke šestega odstavka 90.
člena, določbe glede najdaljšega roka izvršitve v 93. členu, 2. točke prvega
odstavka 103. člena, drugega do petega odstavka 125. člena, tretjega odstavka
126. člena, prvega in drugega odstavka 127. člena, prvega od petega odstavka
140. člena, drugega odstavka 145. člena, prvega odstavka 146. člena in
tretjega, četrtega in petega odstavka 150. člena tega zakona, uporablja za
plačilne transakcije v vseh valutah, kadar se najmanj eden od ponudnikov
plačilnih storitev nahaja v Republiki Sloveniji, drugi ponudnik plačilnih
storitev oziroma drugi ponudniki plačilnih storitev pa se nahajajo zunaj EU, in
sicer v zvezi s tistimi deli plačilne transakcije, ki se izvršijo v EU.
(5) S pogodbo o plačilnih storitvah ni mogoče izključiti ali
omejiti uporabe določb tega poglavja, razen če zakon izrecno določa, da je
odstopanje od posameznih določb dopustno na podlagi dogovora strank. Ponudniki
plačilnih storitev lahko uporabnikom zagotovijo plačilne storitve pod pogoji,
ki so za uporabnike ugodnejši kakor pogoji, določeni v tem poglavju.
(6) Kadar uporabnik ni potrošnik, se lahko s pogodbo o
plačilnih storitvah izključi ali omeji uporaba določb iz podpoglavja 5.2 tega
zakona, razen določb oddelka 5.2.5 tega zakona.
86. člen
(nadomestila v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti)
(1) Ponudnik plačilnih storitev uporabniku ne sme zaračunati nadomestil
za zagotavljanje informacij, ki jih mora zagotoviti uporabniku v skladu s
podpoglavjem 5.2 tega zakona, ali za izpolnjevanje svojih obveznosti do
uporabnika iz podpoglavja 5.3 tega zakona, razen če zakon izrecno določa
drugače.
(2) Ponudnik plačilnih storitev in uporabnik se lahko
dogovorita o zaračunavanju nadomestil za zagotavljanje informacij, če uporabnik
izrecno zahteva dodatno ali pogostejše zagotavljanje informacij, kot je
predvideno v podpoglavju 5.2 tega zakona, ali zagotavljanje informacij s
komunikacijskimi sredstvi, ki niso dogovorjena v okvirni pogodbi.
(3) Nadomestila, ki jih zaračunava ponudnik plačilnih
storitev v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, morajo biti primerna
in v skladu z dejanskimi stroški, ki nastanejo ponudniku plačilnih storitev
zaradi izpolnjevanja njegovih obveznosti.
(4) Določbe tega člena ne posegajo v pravico ponudnika plačilnih
storitev, da uporabnikom zaračunava opravljanje plačilnih storitev.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko ponudnik plačilnih
storitev in uporabnik, ki ni potrošnik, dogovorita, da se uporabniku
zaračunavajo tudi posebna nadomestila za zagotavljanje informacij na podlagi
podpoglavja 5.2 tega zakona in za izpolnjevanje obveznosti ponudnika plačilnih
storitev na podlagi podpoglavja 5.3 tega zakona.
5.2 Pogodba o plačilnih storitvah
5.2.1 Splošne določbe
87. člen
(splošne določbe)
(1) Pogodba o plačilnih storitvah se lahko sklene kot okvirna
pogodba ali kot pogodba o izvršitvi enkratne plačilne transakcije.
(2) Z okvirno pogodbo se ponudnik plačilnih storitev in
uporabnik dogovorita o izvrševanju posameznih ali več zaporednihplačilnih
transakcij v prihodnosti. Okvirna pogodba lahko vključuje tudi dogovor o izdaji
elektronskega denarja, če je ponudnik plačilnih storitev oseba iz 1. ali 2.
točke prvega odstavka 20. člena tega zakona, ali dogovor o odprtju plačilnega
računa, če se plačilne storitve opravljajo prek plačilnega računa.
(3) S pogodbo o izvršitvi enkratne plačilne transakcije se
ponudnik plačilnih storitev in uporabnik dogovorita o izvršitvi posamezne
plačilne transakcije, ki ni zajeta v okvirni pogodbi.
(4) Za vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom, se glede
razmerja med ponudnikom plačilnih storitev in uporabnikom uporabljajo določbe
zakona, ki ureja obligacijska razmerja, v zvezi s pogodbo o naročilu.
(5) Kadar pogodba o opravljanju plačilnih storitev vključuje tudi
dogovor o odobritvi posojila potrošniku, se glede pogojev odobritve posojila
potrošniku uporablja zakon, ki ureja potrošniške kredite, razen če ta zakon
določa posebne pogoje glede odobritve posojil potrošnikom v zvezi s plačilnimi
storitvami.
88. člen
(zagotavljanje informacij)
(1) Kadar ta zakon določa obveznost ponudnika plačilnih
storitev, da uporabniku posreduje določene informacije, ponudnik plačilnih
storitev te informacije zagotovi brez izrecne zahteve uporabnika na način, ki
ne zahteva posebnih aktivnosti na strani uporabnika, da te informacije pridobi
in se z njimi seznani.
(2) Kadar ta zakon izrecno določa, da lahko ponudnik
plačilnih storitev zagotovi uporabniku zahtevane informacije tako, da
informacije na dogovorjeni način da na voljo uporabniku, lahko ponudnik
plačilnih storitev informacije uporabniku zagotovi na način, da uporabnik z
določenim dogovorjenim ravnanjem pridobi informacije, da se z njimi seznani.
89. člen
(breme dokazovanja)
Ponudnik plačilnih storitev mora v primeru spora dokazati, da
je izpolnil zahteve glede zagotavljanja informacij uporabniku v skladu s
podpoglavjem 5.2 tega zakona.
5.2.2 Okvirna pogodba
90. člen
(splošne informacije o pogojih okvirne pogodbe)
(1) Ponudnik plačilnih storitev uporabniku pred sklenitvijo
okvirne pogodbe posreduje naslednje informacije:
1.
o ponudniku plačilnih storitev,
2.
o pogojih za uporabo plačilne storitve,
3.
o nadomestilih, obrestnih merah in menjalnih tečajih,
4.
o načinu in sredstvih komunikacije,
5.
o zaščitnih in drugih ukrepih v zvezi z izvrševanjem plačilnih
transakcij,
6.
o pogojih za spremembo in prenehanje okvirne pogodbe in
7.
o reševanju sporov.
(2) Informacije o ponudniku plačilnih storitev vključujejo
naslednje podatke:
1.
naziv in sedež ponudnika plačilnih storitev, naziv in sedež morebitnega
zastopnika ali podružnice v Republiki Sloveniji ter druge naslove, kjer je
ponudnik plačilnih storitev dosegljiv uporabnikom, vključno z elektronskim
naslovom;
2.
o organih, ki so pristojni za nadzor nad ponudnikom plačilnih storitev,
njegovo podružnico ali zastopnikom v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev v
Republiki Sloveniji;
3.
navedbo registra plačilnih institucij ali drugega podobnega javnega
registra, ki vsebuje podatke o dovoljenjih za opravljanje plačilnih storitev,
in registracijsko številko ali enakovredno identifikacijsko oznako ponudnika
plačilnih storitev v tem registru.
(3) Informacije o pogojih za uporabo plačilnih storitev
vključujejo podatke o:
1.
glavnih značilnostih plačilne storitve;
2.
enolični identifikacijski oznaki ali drugih podatkih, ki jih mora
navesti uporabnik, da se lahko plačilni nalog pravilno odredi ali izvrši;
3.
obliki in postopku za dajanje soglasja za odreditev plačilnega naloga
ali izvršitev plačilne transakcije in preklic takega soglasja v skladu s 116.,
122. in 123. členom tega zakona;
4.
času, ko se šteje, da je ponudnik plačilnih storitev prejel plačilni
nalog v smislu 120. člena tega zakona in morebitno časovno omejitev za prejem
nalogov v posameznem delovnem dnevu, ko se prejeti nalogi štejejo za prejete
naslednji delovni dan v skladu s četrtim odstavkom 120. člena tega zakona;
5.
najdaljšem roku izvršitve plačilne transakcije;
6.
možnosti omejitve porabe za uporabo plačilnega instrumenta, če obstaja
možnost dogovora za omejitev porabe v skladu s 134. členom tega zakona;
7.
pravice uporabnika plačilne storitve na podlagi 8. člena Uredbe
2015/751/EU v primeru kartičnih plačilnih instrumentov s souporabo blagovne
znamke.
(4) Informacije o nadomestilih, obrestnih merah in menjalnih tečajih
vključujejo podatke o:
1.
vseh nadomestilih, ki jih ponudnik plačilnih storitev zaračuna
uporabniku, vključno z nadomestili, povezanimi z načinom in pogostostjo
posredovanja ali dajanja informacij iz tega zakona na voljo, ter razčlenitev
postavk, če uporabniku zaračuna skupno nadomestilo;
2.
obrestnih merah in menjalnih tečajih, kadar je ustrezno, ki se bodo
uporabili, ali v primeru uporabe referenčne obrestne mere ali referenčnega
menjalnega tečaja tudi metodo za izračun dejanskih obresti ter ustrezen datum
in indeks ali osnovo za ugotavljanje takšne obrestne mere ali menjalnega
tečaja;
3.
možnosti, da se sprememba obrestne mere ali menjalnega tečaja, ki
temelji na spremembi referenčne obrestne mere ali menjalnega tečaja, uporabi
takoj in brez predhodnega obveščanja, ter način obveščanja uporabnika o teh
spremembah v skladu s 97. členom tega zakona.
(5) Informacije o načinu in sredstvih komunikacije med
uporabnikom in ponudnikom plačilnih storitev vključujejo podatke o:
1.
komunikacijskih sredstvih, vključno s tehničnimi zahtevami glede opreme
in programska oprema uporabnika, ki se bo uporabljala za izmenjavo informacij v
skladu s tem zakonom;
2.
načinu in pogostosti posredovanja in dajanja na voljo informacij, ki se
posredujejo ali dajejo na voljo uporabnikom v skladu s tem zakonom;
3.
jeziku, v katerem bo sklenjena okvirna pogodba in v katerem bo potekala
komunikacija v času trajanja pogodbenega razmerja;
4.
pravici uporabnika, da kadarkoli zahteva izvod okvirne pogodbe ter
informacije in pogoje iz tega člena v papirni obliki ali na drugem trajnem
nosilcu podatkov v skladu z 92. členom tega zakona.
(6) Informacije o zaščitnih in drugih ukrepih v zvezi z
izvrševanjem plačilnih transakcij vključujejo podatke o:
1.
ukrepih, ki jih zagotovi uporabnik za zaščito plačilnega instrumenta, in
način obveščanja o izgubi, kraji ali zlorabi plačilnega instrumenta v skladu s
132. členom tega zakona;
2.
varnem postopku, ki ga bo ponudnik plačilnih storitev uporabljal za
obveščanje uporabnika plačilnih storitev v primeru domnevnih ali dejanskih
prevar in goljufij ali varnostnih groženj;
3.
pogojih, pod katerimi lahko ponudnik plačilnih storitev enostransko
blokira uporabo plačilnega instrumenta v skladu s 134. členom tega zakona;
4.
odgovornosti plačnika za neodobreno transakcijo v skladu s 137. členom
tega zakona, vključno z informacijami o znesku izgube, ki jo krije plačnik v
skladu s prvim odstavkom 137. člena tega zakona;
5.
načinu in rokih, v katerih uporabnik obvesti ponudnika plačilnih
storitev o vseh neodobrenih in nepravilno odrejenih ali izvršenih plačilnih
transakcijah v skladu s 149. členom tega zakona;
6.
odgovornosti ponudnika plačilnih storitev za odreditev plačilnih
transakcij in neodobreno, neizvršeno, nepravilno ali pozno izvršeno plačilno
transakcijo v skladu s 140., 141., 142. in 146. členom tega zakona;
7.
pogojih za uveljavljanje povračila zneskov v skladu s 150. členom tega
zakona.
(7) Informacije o pogojih za spremembo in prenehanje okvirne
pogodbe vključujejo podatke o:
1.
pogodbeno predvideni možnosti, da se bo štelo, da je uporabnik sprejel
spremembe pogojev v skladu z drugim odstavkom 96. člena tega zakona, če do
dneva pred njihovim predlaganim začetkom veljavnosti ne obvesti ponudnika
plačilnih storitev, da jih ne sprejema, vključno z obvestilom o pravici
uporabnika, da odpove okvirno pogodbo v skladu tretjim odstavkom 96. člena tega
zakona, če je ponudnika plačilnih storitev obvestil o zavrnitvi predlaganih
sprememb do dneva pred njihovim predlaganim začetkom veljavnosti;
2.
trajanju okvirne pogodbe;
3.
pogojih za odpoved okvirne pogodbe s strani uporabnika ali ponudnika
plačilnih storitev v skladu z 98. in 99. členom tega zakona.
(8) Informacije o postopkih zaradi kršitev tega zakona in o
postopkih izvensodnega reševanja sporov vključujejo podatke o:
1.
pravu, ki se uporablja za okvirno pogodbo, in o pristojnem sodišču;
2.
postopkih zaradi prekrškov v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev po
tem zakonu in o organu, ki je pristojen za vodenje teh postopkov;
3.
postopku reševanja sporov pri ponudniku plačilnih storitev, ki je
uporabniku na voljo v primeru spora v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev,
v skladu z 285. členom tega zakona;
4.
postopku izvensodnega reševanja sporov, ki je uporabniku na voljo v
primeru spora v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev, in o telesu,
pristojnem za reševanje teh sporov v skladu z 286. členom tega zakona.
91. člen
(način posredovanja splošnih informacij)
(1) Ponudnik plačilnih storitev uporabniku posreduje splošne informacije
iz prejšnjega člena tako, da ima uporabnik dovolj časa, da se pred sklenitvijo
okvirne pogodbe seznani s pogoji glede opravljanja plačilne storitve.
(2) Ponudnik plačilnih storitev uporabniku v papirni obliki
ali na drugem trajnem nosilcu podatkov posreduje splošne informacije iz
prejšnjega člena na lahko razumljiv način, v jasni in razumljivi obliki ter v
slovenskem jeziku ali v drugem jeziku, o katerem se dogovorita stranki.
(3) Ponudnik plačilnih storitev lahko uporabniku posreduje
splošne informacije iz prejšnjega člena tudi tako, da uporabniku posreduje
predlog okvirne pogodbe oziroma splošnih pogojev, kot sestavni del okvirne
pogodbe, in ki vsebuje informacije in pogoje iz prejšnjega člena. Predlog
okvirne pogodbe mora biti posredovan v skladu s prvim in drugim odstavkom tega
člena.
(4) Če je bila okvirna pogodba na zahtevo uporabnika
sklenjena z uporabo sredstev za sporazumevanje na daljavo, ki ponudniku
plačilnih storitev ne omogočajo posredovanja splošnih informacij iz prejšnjega
člena v skladu z določbami prvega do tretjega odstavka tega člena, ponudnik
plačilnih storitev te informacije posreduje uporabniku takoj po sklenitvi
okvirne pogodbe.
92. člen
(dostop do splošnih informacij in informacij o pogojih
okvirne pogodbe)
Uporabnik lahko kadar koli v času trajanja okvirne pogodbe zahteva,
da mu ponudnik plačilnih storitev posreduje na papirni obliki ali na drugem
trajnem nosilcu podatkov splošne informacije iz 90. člena tega zakona in
določila okvirne pogodbe.
93. člen
(predhodne informacije za plačnika o posamezni plačilni
transakciji)
Plačnikov ponudnik plačilnih storitev pred izvršitvijo
posamezne plačilne transakcije, ki jo odredi plačnik na podlagi okvirne pogodbe,
plačniku na njegovo zahtevo posreduje jasne informacije o najdaljšem roku
izvršitve te plačilne transakcije in nadomestilih, ki jih bo zaračunal
plačniku, vključno z razčlenitvijo postavk, če bo plačniku zaračunal skupno
nadomestilo.
94. člen
(naknadne informacije za plačnika o posamezni plačilni
transakciji)
(1) Plačnikov ponudnik plačilnih storitev, ki na podlagi
okvirne pogodbe izvrši posamezno plačilno transakcijo, nemudoma po obremenitvi
plačnikovega plačilnega računa ali če plačnik ne uporablja plačilnega računa po
prejemu plačilnega naloga, plačniku posreduje naslednje informacije:
1.
podatke, ki plačniku omogočajo identifikacijo posamezne plačilne
transakcije, vključno z informacijami o prejemniku plačila, če je to potrebno,
2.
znesek plačilne transakcije v valuti, v kateri se je obremenil plačnikov
plačilni račun, ali v valuti, ki jo je navedel plačnik v plačilnem nalogu, če
je bila plačilna transakcija izvršena brez uporabe plačilnega računa,
3.
znesek morebitnih nadomestil, ki jih je zaračunal plačniku za izvršitev
posamezne plačilne transakcije, vključno z razčlenitvijo postavk, če je
plačniku zaračunal skupno nadomestilo,
4.
znesek morebitnih obresti, ki jih plača plačnik,
5.
morebitni menjalni tečaj, ki ga je pri izvršitvi plačilne transakcije
uporabil ponudnik plačilnih storitev, in znesek plačilne transakcije po tej
pretvorbi valute in
6.
datum valute obremenitve plačilnega računa ali datum prejema plačilnega
naloga.
(2) Plačnikov ponudnik plačilnih storitev plačniku posreduje informacije
iz prejšnjega odstavka v skladu z drugim odstavkom 91. člena tega zakona.
Okvirna pogodba določa, da lahko plačnik zahteva, da mu ponudnik plačilnih
storitev informacije iz prejšnjega odstavka posreduje v rednih časovnih
presledkih, vendar vsaj enkrat na mesec, brezplačno in na način, dogovorjen v
pogodbi, ki plačniku omogoča, da te informacije shranjuje in nespremenjene
predvaja.
(3) Plačnik, ki je potrošnik, lahko zahteva, da mu njegov
ponudnik plačilnih storitev vsaj enkrat na mesec brezplačno posreduje
informacije o posameznih izvršenih plačilnih transakcijah v papirni obliki ali
na drugem trajnem nosilcu podatkov.
95. člen
(naknadne informacije za prejemnika plačila po izvršitvi
posamezne plačilne transakcije)
(1) Prejemnikov ponudnik plačilnih storitev, ki na podlagi okvirne
pogodbe izvrši posamezno plačilno transakcijo za prejemnika plačila, nemudoma
po izvršitvi plačilne transakcije prejemniku posreduje naslednje informacije:
1.
podatke, ki prejemniku omogočajo identifikacijo plačilne transakcije, in
plačnika, ter druge informacije, ki so posredovane skupaj s plačilno
transakcijo,
2.
znesek plačilne transakcije v valuti, v kateri je odobren prejemnikov
plačilni račun,
3.
znesek morebitnih nadomestil, ki jih prejemnikov ponudnik plačilnih
storitev zaračuna prejemniku za izvršitev posamezne plačilne transakcije,
vključno z razčlenitvijo postavk, če prejemniku plačila zaračunava skupno
nadomestilo,
4.
znesek morebitnih obresti, ki jih plača prejemnik plačila,
5.
morebitni menjalni tečaj, ki ga je pri izvršitvi plačilne transakcije
uporabil ponudnik plačilnih storitev, ter znesek plačilne transakcije pred to
pretvorbo valute, in
6.
datum valute odobritve denarnih sredstev na plačilnem računu prejemnika
plačila.
(2) Prejemnikov ponudnik plačilnih storitev prejemniku
plačila posreduje informacije iz prejšnjega odstavka v skladu z drugim
odstavkom 91. člena tega zakona. Okvirna pogodba lahko določa, da ponudnik
plačilnih storitev informacije iz prejšnjega odstavka posreduje ali da na voljo
prejemniku plačila v rednih časovnih presledkih, vendar vsaj enkrat na mesec,
na način, ki prejemniku plačila omogoča, da informacije shranjuje in
nespremenjene predvaja.
(3) Prejemnik plačila, ki je potrošnik, lahko zahteva, da mu
njegov ponudnik plačilnih storitev vsaj enkrat na mesec brezplačno posreduje
informacije o posameznih izvršenih plačilnih transakcijah v papirni obliki ali
na drugem trajnem nosilcu podatkov.
96. člen
(spremembe pogojev okvirne pogodbe na predlog ponudnika
plačilnih storitev)
(1) Ponudnik plačilnih storitev lahko predlaga spremembe
pogojev okvirne pogodbe iz 90. člena tega zakona tako, da posreduje uporabniku
predlog sprememb najmanj dva meseca pred predlaganim dnem začetka uporabe
spremenjenih pogojev. Uporabnik plačilne storitve lahko sprejme ali zavrne
spremembe do datuma njihovega predlaganega začetka veljavnosti.
(2) Če je tako dogovorjeno v okvirni pogodbi, lahko ponudnik plačilnih
storitev predlaga spremembe pogojev okvirne pogodbe iz 90. člena tega zakona
tako, da uporabnika obvesti, da se bo štelo, da uporabnik sprejema predlog spremembe
pogojev okvirne pogodbe, če do dneva pred predlaganim datumom za začetek
njihove uporabe ne obvesti ponudnika plačilnih storitev, da predloga ne
sprejema. Sprememba pogojev okvirne pogodbe v tem primeru začne veljati z dnem,
ki je predlagan za začetek uporabe spremenjenih pogojev, razen če uporabnik
izrecno soglaša, da sprememba začne veljati takoj.
(3) Ponudnik plačilnih storitev uporabnika hkrati z
obvestilom iz prejšnjega odstavka obvesti, da ima uporabnik plačilnih storitev
v primeru, če zavrne predlagane spremembe, pravico, da z učinkom kadar koli do
datuma, ko bi se začela sprememba uporabljati, brez plačila nadomestil odpove
okvirno pogodbo.
(4) Ponudnik plačilnih storitev uporabniku posreduje predlog sprememb
pogojev okvirne pogodbe iz prvega odstavka tega člena na način, kakor je
določen v drugem odstavku 91. člena tega zakona.
97. člen
(spremembe obrestne mere ali menjalnega tečaja)
(1) Okvirna pogodba lahko določa, da spremembe obrestne mere
in menjalnega tečaja, ki temeljijo na spremembi dogovorjene referenčne obrestne
mere ali referenčnega menjalnega tečaja, začnejo veljati takoj in brez
predhodnega obvestila uporabniku.
(2) Ponudnik plačilnih storitev obvesti uporabnika o
spremembi obrestne mere iz prejšnjega odstavka ob prvi priložnosti na način,
kakor je opredeljen v drugem odstavku 91. člena tega zakona, razen če okvirna
pogodba določa pogostost ali način obveščanja uporabnika o spremembi obrestne
mere.
(3) Če se obrestna mera ali menjalni tečaj iz prvega odstavka
tega člena spremeni v korist uporabnika, ponudniku o spremembi ni treba
obvestiti uporabnika.
(4) Ponudnik plačilnih storitev zagotovi, da se spremembe obrestnih
mer in menjalnih tečajev, ki se uporabljajo za plačilne transakcije, izvedejo
in izračunavajo po nevtralni poti na način, ki ne ustvarja razlik med
uporabniki plačilnih storitev.
98. člen
(uporabnikova odpoved okvirne pogodbe)
(1) Uporabnik lahko kadarkoli odpove okvirno pogodbo s
takojšnjim učinkom, razen če je v okvirni pogodbi določen odpovedni rok za
odstop uporabnika od pogodbe, ki pa ne sme biti daljši od enega meseca. Določbe
okvirne pogodbe, ki bi v nasprotju s tem zakonom omejevale pravico uporabnika,
da odpove okvirno pogodbo, so nične.
(2) Če uporabnik odpove okvirno pogodbo, plača uporabnik morebitna
nadomestila, ki jih zaračunava ponudnik plačilnih storitev za plačilne storitve
za določeno časovno obdobje le v sorazmernem deležu do prenehanja okvirne
pogodbe. Če se taka nadomestila plačujejo vnaprej, ponudnik plačilnih storitev
uporabniku povrne sorazmerni delež plačanega nadomestila.
(3) Nadomestila, ki jih ponudnik plačilnih storitev
zaračunava uporabniku zaradi uporabnikove odpovedi okvirne pogodbe, so primerna
in sorazmerna z dejanskimi stroški, ki ponudniku plačilnih storitev nastanejo
zaradi odpovedi. Ponudnik plačilnih storitev ne sme zaračunati uporabniku
posebnih nadomestil zaradi odpovedi pogodbe, če uporabnik odpove okvirno
pogodbo, ki je sklenjena za določen čas v trajanju več kakor šest mesecev ali
za nedoločen čas, po izteku šestih mesecev od sklenitve pogodbe.
(4) Določbe tega člena ne posegajo v pravice uporabnika do
odpovedi okvirne pogodbe pod pogoji, ki jih glede odstopa od pogodbe določa
drug zakon.
99. člen
(odpoved okvirne pogodbe s strani ponudnika plačilnih
storitev)
(1) Ponudnik plačilnih storitev lahko odpove okvirno pogodbo,
ki je sklenjena za nedoločen čas, z odpovednim rokom najmanj dva meseca,
okvirna pogodba pa lahko določi daljši odpovedni rok in dodatne pogoje za
odpoved okvirne pogodbe s strani ponudnika plačilnih storitev. Obvestilo o
odpovedi okvirne pogodbe ponudnik plačilnih storitev posreduje uporabniku na
način, opredeljen v prvem in drugem odstavku 91. člena tega zakona.
(2) Če ponudnik plačilnih storitev odpove okvirno pogodbo, plača
uporabnik morebitna nadomestila, ki jih zaračunava ponudnik plačilnih storitev
za plačilne storitve za določeno časovno obdobje le v sorazmernem deležu do
prenehanja okvirne pogodbe. Če se taka nadomestila plačujejo vnaprej, ponudnik
plačilnih storitev uporabniku povrne sorazmerni delež plačanega nadomestila.
(3) Določbe tega člena ne posegajo v pravice ponudnika
plačilnih storitev do odpovedi okvirne pogodbe pod pogoji, ki jih glede odstopa
od pogodbe določa drug zakon.
100. člen
(drugi načini prenehanja okvirne pogodbe)
(1) Okvirna pogodba je izpodbojna, če določa pogoje glede
dejstev iz 90. člena tega zakona, ki jih ponudnik plačilnih storitev ni
posredoval uporabniku v skladu z 91. členom tega zakona. Okvirna pogodba je
izpodbojna tudi, če določa pogoje glede dejstev iz 90. člena tega zakona, ki so
bistveno drugačni od pogojev, ki jih je ponudnik plačilnih storitev posredoval uporabniku
v skladu z 91. členom tega zakona.
(2) Za izpodbijanje okvirne pogodbe zaradi razlogov iz
prejšnjega odstavka se uporabljajo pravila zakona, ki ureja obligacijska
razmerja, glede izpodbijanja pogodb.
(3) Ta zakon ne posega v pravice strank, da uveljavljajo
razveljavitev pogodbe na podlagi drugih predpisov.
101. člen
(splošne informacije v zvezi z okvirno pogodbo o plačilnem
instrumentu za plačila majhnih vrednosti)
(1) Ne glede na 90. člen tega zakona ponudnik plačilnih
storitev uporabniku pred sklenitvijo okvirne pogodbe o plačilnem instrumentu za
plačila majhnih vrednosti zagotovi le informacije o glavnih značilnostih
plačilne storitve, in sicer:
1.
možnih načinih uporabe plačilnega instrumenta za plačila majhnih
vrednosti,
2.
odgovornosti ponudnika plačilnih storitev in uporabnika v primeru
izvršitve neodobrene plačilne transakcije in neizvršitve ali nepravilne
izvršitve plačilne transakcije,
3.
nadomestilih, ki jih ponudnik plačilnih storitev zaračuna uporabniku,
4.
drugih bistvenih okoliščinah, kadar te informacije uporabnik potrebuje
za odločitev o sklenitvi pogodbe glede plačilnega instrumenta za plačila
majhnih vrednosti, in
5.
tem, kje so uporabniku na voljo druge splošne informacije iz 90. člena
tega zakona.
(2) Ne glede na 96. in 97. člen tega zakona lahko okvirna
pogodba o plačilnem instrumentu za plačila majhnih vrednosti določa, da
ponudniku plačilnih storitev ni treba predlagati sprememb okvirne pogodbe na
način, kakor je določen v prvem in drugem odstavku 91. člena tega zakona.
102. člen
(informacije o posamezni plačilni transakciji v zvezi s
plačilnimi instrumenti za plačila majhnih vrednosti)
(1) Okvirna pogodba o plačilnem instrumentu za plačila
majhnih vrednosti lahko določa, da ponudnik plačilnih storitev po izvršitvi
posamezne plačilne transakcije uporabniku posreduje ali da na voljo informacije
o posamezni plačilni transakciji, in sicer le podatke:
1.
ki uporabniku omogočajo identifikacijo plačilne transakcije,
2.
znesek posamezne plačilne transakcije, ali kadar se več plačilnih
transakcij iste vrste izvrši istemu prejemniku, le skupni znesek vseh plačilnih
transakcij, izvršenih istemu prejemniku, in
3.
vseh nadomestilih, ki jih ponudnik plačilnih storitev zaračuna za posamezne
plačilne transakcije, ali kadar se več plačilnih transakcij iste vrste izvrši
istemu prejemniku, le skupni znesek nadomestil, ki se zaračunajo za vse
plačilne transakcije, izvršene istemu prejemniku.
(2) Okvirna pogodba o plačilnem instrumentu za plačila
majhnih vrednosti lahko določa, da ponudniku plačilnih storitev ni treba
obveščati uporabnika o posameznih plačilnih transakcijah, če se plačilni
instrument za plačila majhnih vrednosti uporablja anonimno ali če ponudnik
plačilnih storitev tehnično ne more zagotoviti informacij o posameznih
plačilnih transakcijah. Ponudnik plačilnih storitev plačniku v tem primeru
omogoči, da preveri znesek denarnih sredstev, ki so shranjena na plačilnem
instrumentu.
5.2.3 Pogodba o izvršitvi enkratne plačilne transakcije
103. člen
(splošne informacije)
(1) Ponudnik plačilnih storitev uporabniku pred sklenitvijo
pogodbe o izvršitvi enkratne plačilne transakcije da na voljo naslednje
informacije v zvezi s svojimi storitvami:
1.
katero vrsto enolične identifikacijske oznake ali druge podatke navede
uporabnik, da se lahko plačilni nalog pravilno odredi ali izvrši;
2.
najdaljši rok izvršitve plačilne transakcije;
3.
vsa nadomestila, ki jih ponudnik plačilnih storitev zaračunava uporabnikom,
vključno z razčlenitvijo postavk, če uporabniku zaračunava skupno nadomestilo;
4.
morebitni menjalni tečaj ali referenčni menjalni tečaj, ki ga ponudnik
plačilnih storitev uporablja za plačilno transakcijo.
(2) Poleg tega ponudnik plačilnih storitev odreditve plačil
plačniku pred odreditvijo da na voljo naslednje jasne in izčrpne informacije:
1.
naziv in sedež ponudnika plačilnih storitev, naziv in sedež morebitnega
zastopnika ali podružnice v Republiki Sloveniji ter druge kontaktne podatke,
vključno z elektronskim naslovom, za komunikacijo s ponudnikom plačilnih
storitev;
2.
kontaktne informacije o pristojnem organu.
(3) Ponudnik plačilnih storitev da uporabniku informacije iz
prvega odstavka tega člena na voljo na enostaven način tako, da ima uporabnik
dovolj časa, da se seznani s pogoji glede izvršitve plačilne transakcije,
preden je kakor koli zavezan s pogodbo o plačilni storitvi. Ponudnik plačilnih
storitev lahko da uporabniku na voljo informacije iz prvega odstavka tega člena
tudi s predložitvijo predloga pogodbe o izvršitvi enkratne plačilne transakcije
ali predloga plačilnega naloga, ki vsebuje zahtevane informacije.
(4) Ponudnik plačilnih storitev zagotovi, da so informacije iz
prvega odstavka tega člena podane na lahko razumljiv način, v jasni in
razumljivi obliki v slovenskem ali drugem jeziku, o katerem se dogovorita
stranki. Na zahtevo uporabnika ponudnik plačilnih storitev informacije iz
prvega odstavka tega člena uporabniku posreduje v papirni obliki ali na drugem
trajnem nosilcu podatkov.
(5) Če je bila pogodba o enkratni plačilni transakciji na
zahtevo uporabnika sklenjena z uporabo sredstev za sporazumevanje na daljavo,
ki ponudniku plačilnih storitev ne omogočajo, da bi ravnal v skladu s prvim do
tretjim odstavkom tega člena, ponudnik plačilnih storitev informacije iz prvega
odstavka tega člena posreduje ali da na voljo uporabniku takoj po izvršitvi
plačilne transakcije.
(6) Ponudnik plačilnih storitev uporabniku na lahko dostopen način
posreduje ali da na voljo tudi druge informacije iz 90. člena tega zakona, ki
so pomembne za izvrševanje enkratne plačilne transakcije.
104. člen
(informacije za plačnika in prejemnika plačil po odreditvi
plačilnega naloga)
Kadar plačilni nalog odredi ponudnik storitev odreditve
plačil, ta takoj po odreditvi plačniku in, kadar je to ustrezno, prejemniku plačila
poleg informacij in pogojev, določenih v 103. členu tega zakona, posreduje ali
da na voljo naslednje informacije:
1.
potrdilo o uspešni odreditvi plačilnega naloga pri ponudniku plačilnih
storitev, ki vodi račun plačnika;
2.
podatke, ki plačniku in prejemniku plačila omogočajo identifikacijo
posamezne plačilne transakcije in prejemniku plačila po potrebi identifikacijo
plačnika, ter vse informacije, posredovane s plačilno transakcijo;
3.
znesek plačilne transakcije;
4.
znesek morebitnih nadomestil, plačanih ponudniku storitev odreditve
plačil za transakcijo, vključno z razčlenitvijo postavk, če ponudnik storitev
odreditve plačil zaračunava skupno nadomestilo.
105. člen
(informacije za ponudnika plačilnih storitev, ki vodi račun
plačnika, pri storitvi odreditve plačila)
Kadar plačilni nalog odredi ponudnik storitev odreditve
plačil, ta ponudniku plačilnih storitev, ki vodi račun plačnika, da na voljo
podatke, ki omogočajo identifikacijo plačilne transakcije.
106. člen
(informacije za plačnika po prejemu plačilnega naloga)
Plačnikov ponudnik plačilnih storitev takoj po prejemu
plačilnega naloga plačniku na enak način, kakor je določen v tretjem in četrtem
odstavku 103. člena tega zakona, posreduje ali da na voljo informacije v zvezi
s ponudnikovimi storitvami, in sicer:
1.
podatke, ki plačniku omogočajo identifikacijo plačilne transakcije, in
po potrebi tudi informacije v zvezi s prejemnikom plačila;
2.
znesek plačilne transakcije v valuti, ki je navedena v plačilnem nalogu;
3.
znesek morebitnih nadomestil, ki jih poravna plačnik, vključno z
razčlenitvijo postavk, če je plačniku zaračunal skupno nadomestilo;
4.
menjalni tečaj ali sklic na menjalni tečaj, ki ga je ponudnik plačilnih
storitev uporabil pri izvršitvi plačilne transakcije, kadar je uporabljeni
menjalni tečaj drugačen od tečaja, o katerem je ponudnik plačilnih storitev
obvestil uporabnika v skladu s 103. členom tega zakona, ter znesek plačilne
transakcije po pretvorbi valute;
5.
datum prejema plačilnega naloga.
107. člen
(informacije za prejemnika plačila po izvršitvi plačilne transakcije)
Prejemnikov ponudnik plačilnih storitev takoj po izvršitvi
enkratne plačilne transakcije prejemniku plačila na enak način, kakor je
določen v tretjem in četrtem odstavku 103. člena tega zakona, posreduje
ali da na voljo informacije v zvezi s ponudnikovimi storitvami, in sicer:
1.
podatke, ki prejemniku plačila omogočajo identifikacijo plačilne
transakcije in po potrebi tudi plačnika, ter druge informacije, posredovane s
plačilno transakcijo;
2.
znesek plačilne transakcije v valuti, v kateri so sredstva prejemniku
plačila na razpolago;
3.
znesek morebitnih nadomestil, ki jih poravna prejemnik plačila, vključno
z razčlenitvijo postavk, če je prejemniku zaračunal skupno nadomestilo;
4.
morebitni menjalni tečaj, ki ga je pri izvršitvi plačilne transakcije
uporabil prejemnikov ponudnik plačilnih storitev, ter znesek plačilne
transakcije pred to pretvorbo valute;
5.
datum valute odobritve prejemnika plačila.
108. člen
(izjeme od obveznosti zagotavljanja informacij)
Kadar uporabnik posreduje ponudniku plačilnih storitev
plačilni nalog za enkratno plačilno transakcijo z uporabo plačilnega instrumenta,
ki ga je uporabniku izdal drug ponudnik plačilnih storitev na podlagi okvirne
pogodbe o izdaji plačilnega instrumenta, ponudniku plačilnih storitev ni treba
posredovati ali dati na voljo informacij o enkratni plačilni transakciji, ki so
bile ali bodo uporabniku posredovane ali dane na voljo na podlagi okvirne
pogodbe o izdaji plačilnega instrumenta z drugim ponudnikom plačilnih storitev.
5.2.4 Zagotavljanje drugih informacij uporabniku
109. člen
(informacije v zvezi s pretvorbo valute)
(1) Če prejemnik plačila ponuja plačniku pretvorbo valute
pred odreditvijo plačilne transakcije ali če je pretvorba valute pred
odreditvijo plačilne transakcije plačniku ponujena na bankomatu ali na
prodajnem mestu, stranka, ki ponuja pretvorbo valute, plačnika seznani z
informacijami o menjalnem tečaju, ki se bo uporabil za pretvorbo, in z
nadomestili, ki jih bo zaračunala plačniku v zvezi s pretvorbo valute.
(2) Šteje se, da je plačnik soglašal s pretvorbo valute pred
odreditvijo plačilne transakcije, če je stranka, ki ponuja pretvorbo valute,
plačnika seznanila s pogoji iz prejšnjega odstavka pred odreditvijo plačilne
transakcije.
110. člen
(informacije o dodatnih nadomestilih in znižanjih)
(1) Če prejemnik plačila zahteva od plačnika plačilo
posebnega nadomestila ali ponuja plačniku znižanje v primeru plačila z uporabo
določenega plačilnega instrumenta, plačnika o tem obvesti pred odreditvijo
plačilne transakcije.
(2) Če ponudnik plačilnih storitev ali druga stranka,
udeležena pri transakciji, zahteva od uporabnika plačilo posebnega nadomestila
za uporabo določenega plačilnega instrumenta, uporabnika o tem obvesti pred
odreditvijo plačilne transakcije.
(3) Plačnik plača nadomestila iz prvega in drugega odstavka tega
člena le, če je bil njihov celotni znesek znan pred odreditvijo plačilne
transakcije.
5.2.5 Uporaba drugih predpisov v zvezi z zagotavljanjem
informacij
111. člen
(uporaba drugih predpisov)
Dodatne zahteve glede zagotavljanja predhodnih informacij v
zvezi z opravljanjem storitev, ki izhajajo iz posebnih predpisov, zavezujejo
ponudnika plačilnih storitev v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev le, če
ta zakon izrecno tako določa.
112. člen
(predhodne informacije v zvezi s posojili potrošnikom za
opravljanje plačilnih transakcij)
Ponudnik plačilnih storitev, ki ponuja potrošnikom posojila
za opravljanje plačilnih transakcij, vključno s posojili v obliki prekoračitve na
plačilnem računu, potrošniku pred sklenitvijo pogodbe o plačilnih storitvah
poleg informacij iz 90. in 103. člena tega zakona zagotovi tudi informacije o
pogojih posojilne pogodbe v skladu z zakonom, ki ureja potrošniške kredite.
113. člen
(predhodne informacije v primeru sklepanja pogodb na
daljavo)
Ponudnik plačilnih storitev, ki omogoča potrošnikom sklenitev
pogodb o plačilnih storitvah na daljavo v smislu zakona, ki ureja varstvo
potrošnikov, pred sklenitvijo pogodbe o plačilnih storitvah na daljavo
potrošniku poleg informacij iz 90. in 103. člena tega zakona zagotovi tudi
informacije, ki jih potrošniku v zvezi s sklepanjem pogodb na daljavo zagotovi
na podlagi zakona, ki ureja varstvo potrošnikov.
114. člen
(predhodne informacije zaradi varstva potrošnikov pred
nepoštenimi poslovnimi praksami)
Ponudnik plačilnih storitev potrošniku pred sklenitvijo
pogodbe o plačilnih storitvah poleg informacij iz 90. in 103. člena tega
zakona in, kadar je to ustrezno, 113. člena tega zakona, zagotovi tudi podatke,
ki jih mora zagotoviti potrošniku na podlagi zakona, ki ureja varstvo potrošnikov
pred nepoštenimi poslovnimi praksami.
115. člen
(predhodno obveščanje uporabnikov pri sklepanju pogodb o
plačilnih storitvah, ki se opravljajo kot storitve informacijske družbe)
Ponudnik plačilnih storitev, ki opravlja plačilne storitve v
obliki storitev informacijske družbe, kakor so opredeljene v zakonu, ki ureja
elektronsko poslovanje na trgu, pred sklenitvijo pogodbe o plačilnih storitvah
uporabnikom poleg informacij, ki se zahtevajo na podlagi drugih določb
podpoglavja 5.2 tega zakona, zagotovi tudi podatke, ki jih mora ponudnik
storitev informacijske družbe zagotoviti uporabnikom pred sklenitvijo pogodbe o
storitvah informacijske družbe na podlagi zakona, ki ureja elektronsko
poslovanje na trgu.
5.3 Izvrševanje plačilnih transakcij
5.3.1 Odobritev plačilnih transakcij
116. člen
(soglasje)
(1) Ponudnik plačilnih storitev izvrši plačilno transakcijo,
če je plačnik odobril plačilno transakcijo tako, da je podal soglasje za njeno
izvršitev.
(2) Plačnik poda soglasje za izvršitev plačilne transakcije
pred izvršitvijo plačilne transakcije, razen če sta se ponudnik plačilnih
storitev in plačnik dogovorila, da lahko plačnik poda soglasje tudi po
izvršitvi plačilne transakcije.
(3) Plačnik lahko poda soglasje za izvršitev posamezne
plačilne transakcije ali sklopa plačilnih transakcij v obliki in po postopku,
ki sta dogovorjena med plačnikom in ustreznim ponudnikom plačilnih storitev.
Soglasje za izvršitev plačilne transakcije se lahko da tudi prek prejemnika
plačila ali ponudnika storitev odreditve plačil.
(4) Če plačnik ne poda soglasja za izvršitev plačilne
transakcije v skladu z dogovorom iz tretjega odstavka tega člena, se šteje, da
plačilna transakcija ni bila odobrena.
117. člen
(potrditev razpoložljivosti sredstev)
(1) Ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, na zahtevo
ponudnika plačilnih storitev, ki izdaja kartične plačilne instrumente, nemudoma
potrdi, ali je na plačilnem računu plačnika razpoložljiv znesek, potreben za
izvršitev kartične plačilne transakcije, pod pogojem, da so izpolnjeni naslednji
pogoji:
1.
plačilni račun plačnika je dostopen prek interneta, ko je vložen
zahtevek,
2.
plačnik je ponudniku plačilnih storitev, ki vodi račun, dal izrecno
soglasje, da se odzove na zahtevo določenega ponudnika plačilnih storitev, da
potrdi, da je na plačilnem računu plačnika razpoložljiv znesek, ki ustreza
določeni kartični plačilni transakciji, in
3.
soglasje iz prejšnje točke je bilo dano, preden je vložen prvi zahtevek
za potrditev.
(2) Ponudnik plačilnih storitev, ki izdaja kartične plačilne
instrumente, lahko zahteva potrdilo iz prejšnjega odstavka, kadar so izpolnjeni
naslednji pogoji:
1.
plačnik je ponudniku plačilnih storitev, ki izdaja kartične plačilne
instrumente, dal izrecno soglasje, da zahteva potrdilo iz prejšnjega odstavka,
2.
plačnik je za zadevni znesek odredil kartično plačilno transakcijo in
pri tem uporabil kartični plačilni instrument, ki ga je izdal ponudnik
plačilnih storitev, ki izdaja kartične plačilne instrumente, in
3.
pred vsakim zahtevkom za potrditev ponudnik plačilnih storitev, ki izdaja
kartične plačilne instrumente, dokaže svojo istovetnost pri ponudniku plačilnih
storitev, ki vodi račun, in v skladu z regulativnimi tehničnimi standardi, ki
jih sprejme Evropska komisija v skladu s četrtim odstavkom 98. člena
Direktive 2015/2366/EU, varno komunicira s ponudnikom plačilnih storitev, ki
vodi račun.
(3) V skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov,
je lahko potrdilo iz prvega odstavka tega člena le v obliki odgovora »da« ali
»ne«, in ne v obliki bilance stanja računa. Tega odgovora ponudnik plačilnih
storitev, ki izdaja kartične instrumente, ne sme hraniti ali uporabljati za
druge namene kot za namene izvršitve kartične plačilne transakcije.
(4) Potrdilo iz prvega odstavka tega člena ponudniku
plačilnih storitev, ki vodi račun, ne sme omogočiti, da blokira sredstva na
plačilnem računu plačnika.
(5) Plačnik lahko od ponudnika plačilnih storitev, ki vodi
račun, zahteva, naj mu sporoči istovetnost ponudnika plačilnih storitev, ki
izdaja kartične plačilne instrumente, in njegov odgovor.
(6) Ta člen se ne uporablja za plačilne transakcije, odrejene
prek kartičnih plačilnih instrumentov, na katerih je shranjen elektronski
denar.
118. člen
(pravila o dostopu do plačilnega računa pri storitvah
odreditve plačil)
(1) Plačnik ima pravico, da prek ponudnika storitve odreditve
plačil pridobi plačilne storitve iz 7. točke prvega odstavka 5. člena tega
zakona. Pravica do uporabe storitev ponudnika storitev odreditve plačil se ne
uporablja, če plačilni račun ni dostopen prek interneta.
(2) Ko da plačnik izrecno soglasje za izvršitev plačila v
skladu s 116. členom tega zakona, ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun,
izvede dejavnosti iz četrtega odstavka tega člena, da zagotovi plačnikovo
pravico do uporabe storitve odreditve plačila.
(3) Ponudnik storitev odreditve plačil;
1.
nikoli ne zadržuje sredstev plačnika, povezanih z opravljanjem storitev
odreditve plačil,
2.
zagotovi, da osebni varnostni elementi uporabnika plačilnih storitev
niso dostopni drugim pogodbenim strankam, razen uporabniku in izdajatelju
osebnih varnostnih elementov, in da jih ponudnik storitev odreditve plačil
posreduje prek varnih in učinkovitih kanalov,
3.
zagotovi, da se vse druge informacije o uporabniku plačilnih storitev,
pridobljene pri opravljanju storitev odreditve plačil, posredujejo le plačniku
in le z izrecnim soglasjem uporabnika plačilnih storitev,
4.
ob vsaki odreditvi plačila dokaže svojo istovetnost pri ponudniku plačilnih
storitev, ki vodi račun plačnika, in v skladu z regulativnimi tehničnimi
standardi, ki jih sprejme Evropska komisija v skladu s četrtim odstavkom 98.
člena Direktive 2015/2366/EU, na varen način komunicira s ponudnikom plačilnih
storitev, ki vodi račun, ter s plačnikom in prejemnikom plačila,
5.
ne hrani občutljivih plačilnih podatkov uporabnika plačilnih storitev,
6.
od uporabnika plačilnih storitev ne zahteva nobenih drugih podatkov,
razen podatkov, ki so potrebni za opravljanje storitve odreditve plačila,
7.
podatkov ne uporablja, ne dostopa do njih in jih ne hrani za druge
namene kot za opravljanje storitve odreditve plačila, ki jo plačnik izrecno
zahteva, in
8.
ne spremeni zneska, prejemnika plačila ali kakršnega koli drugega
elementa transakcije.
(4) Ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun:
1.
varno komunicira s ponudniki storitev odreditve plačil v skladu z regulativnimi
tehničnimi standardi, ki jih sprejme Evropska komisija v skladu s četrtim
odstavkom 98. člena Direktive 2015/2366/EU,
2.
takoj po prejemu plačilnega naloga od ponudnika storitve odreditve
plačil slednjemu posreduje ali mu da na voljo vse informacije o odreditvi
plačilne transakcije in vse informacije, ki so mu dostopne glede izvršitve
plačilne transakcije, in
3.
obravnava plačilne naloge, posredovane prek ponudnika storitev odreditve
plačil, zlasti z vidika rokov, prednostne obravnave in stroškov teh nalogov,
enako kot plačilne naloge, ki jih prejme neposredno od plačnika, razen če je
drugačna obravnava potrebna zaradi objektivnih razlogov.
(5) Opravljanje storitev odreditve plačil ni pogojeno z
obstojem pogodbenega razmerja med ponudniki storitev odreditve plačil in
ponudniki plačilnih storitev, ki vodijo račune, v ta namen.
119. člen
(pravila o dostopu do informacij o plačilnih računih pri
storitvah zagotavljanja informacij o računih in o uporabi teh informacij)
(1) Uporabnik plačilnih storitev ima pravico uporabljati
storitve, ki omogočajo dostop do informacij o računih iz 8. točke prvega
odstavka 5. člena tega zakona. Ta pravica se ne uporablja, kadar plačilni račun
ni dostopen prek interneta.
(2) Ponudnik storitev zagotavljanja informacij o računih;
1.
opravlja storitve samo na podlagi izrecnega soglasja uporabnika
plačilnih storitev,
2.
zagotovi, da osebni varnostni elementi uporabnika plačilnih storitev
niso dostopni drugim pogodbenim strankam, razen uporabniku in izdajatelju
osebnih varnostnih elementov, in da jih ponudnik storitev zagotavljanja
informacij o računih posreduje prek varnih in učinkovitih kanalov,
3.
ob vsaki komunikaciji dokaže svojo istovetnost pri ponudniku plačilnih
storitev, ki vodi račun uporabnika plačilnih storitev, in v skladu z regulativnimi
tehničnimi standardi, ki jih sprejme Evropska komisija v skladu s četrtim
odstavkom 98. člena Direktive 2015/2366/EU, na varen način komunicira s
ponudnikom plačilnih storitev, ki vodi račun, ter z uporabnikom plačilnih
storitev,
4.
dostopa samo do informacij določenih plačilnih računov in s tem
povezanih plačilnih transakcij,
5.
ne zahteva občutljivih plačilnih podatkov, povezanih s plačilnimi
računi, in
6.
podatkov ne uporablja, ne dostopa do njih ali jih ne hrani za druge
namene kot za opravljanje storitve zagotavljanja informacij o računih, ki jo
uporabnik plačilnih storitev izrecno zahteva v skladu s predpisi o varstvu
podatkov.
(3) Ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, v zvezi s
plačilnimi računi:
1.
varno komunicira s ponudniki storitev zagotavljanja informacij o računih
v skladu z regulativnimi tehničnimi standardi, ki jih sprejme Evropska komisija
v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Direktive 2015/2366/EU, in
2.
obravnava zahteve po podatkih, posredovane v okviru storitev ponudnika
storitev zagotavljanja informacij o računih, na nediskriminatoren način, razen
če je drugačna obravnava potrebna zaradi objektivnih razlogov.
(4) Opravljanje storitev zagotavljanja informacij o računih
ni pogojeno z obstojem pogodbenega razmerja med ponudniki storitev zagotavljanja
informacij o računih in ponudniki plačilnih storitev, ki vodijo račune, v ta
namen.
5.3.2 Izvršitev plačilnih transakcij
120. člen
(prejem plačilnih nalogov)
(1) Plačilna transakcija se izvrši na podlagi plačilnega
naloga. Ponudnik plačilnih storitev izvrši plačilno transakcijo, ko prejme
plačilni nalog, razen če so izpolnjeni pogoji za zavrnitev plačilnega naloga v
skladu s tem zakonom.
(2) Plačnikov račun se ne sme obremeniti pred prejemom
plačilnega naloga. Šteje se, da je ponudnik plačilnih storitev prejel plačilni
nalog, ko mu je plačilni nalog izročen z uporabo sredstev za komunikacijo, ki
so dogovorjena v pogodbi o plačilnih storitvah, ne glede na morebitno predhodno
vključenost ponudnika plačilnih storitev v proces oblikovanja in odreditve
plačilnega naloga.
(3) Če ponudnik plačilnih storitev prejme plačilni nalog na
dan, ki ni določen kot njegov delovni dan, se šteje, da je plačilni nalog
prejel naslednji delovni dan.
(4) Ponudnik plačilnih storitev lahko določi uro proti koncu
delovnega dne, tako da se za vse plačilne naloge, ki jih prejme po tej uri,
šteje, da jih je prejel naslednji delovni dan.
(5) Če se uporabnik in ponudnik plačilnih storitev
dogovorita, da se izvrševanje plačilnega naloga začne na določen dan ali ob
koncu določenega obdobja ali na dan, ko plačnik da sredstva na voljo ponudniku
plačilnih storitev, se šteje, da je za namen 127. člena tega zakona čas prejema
plačilnega naloga dogovorjeni dan. Če dogovorjeni dan ni delovni dan za
ponudnika plačilnih storitev, se za plačilni nalog šteje, da je bil prejet
naslednji delovni dan.
121. člen
(zavrnitev plačilnih nalogov)
(1) Če so izpolnjeni vsi pogoji za izvršitev plačilnega
naloga, kakor so določeni v okvirni pogodbi, ponudnik plačilnih storitev, ki
vodi račun plačnika, ne sme zavrniti izvršitve odobrenega plačilnega naloga, ne
glede na to, ali je plačilni nalog odredil plačnik, ponudnik storitev odreditve
plačila prek plačnika ali prejemnik plačila oziroma je bil odrejen prek
prejemnika plačila, razen če je to prepovedano na podlagi drugih predpisov.
Ponudnik plačilnih storitev o zavrnitvi izvršitve plačilnega
naloga ali odreditve plačilne transakcije in, če je to mogoče, o razlogih za
zavrnitev in postopku za odpravo napak, ki so bile vzrok za zavrnitev, obvesti
uporabnika, razen če je to prepovedano na podlagi drugih predpisov.
(2) Ponudnik plačilnih storitev obvestilo iz prejšnjega
odstavka posreduje ali da na voljo uporabniku na način, dogovorjen v pogodbi,
takoj, ko je mogoče, najpozneje pa v roku, ki je določen za izvršitev
plačilnega naloga v skladu s 127. členom tega zakona.
(3) Okvirna pogodba lahko določa, da ponudnik plačilnih
storitev uporabniku zaračuna primerno nadomestilo za obvestilo o zavrnitvi
plačilnega naloga, če je zavrnitev utemeljena iz objektivnih razlogov.
(4) Če je ponudnik plačilnih storitev zavrnil plačilni nalog
v skladu s prvim do tretjim odstavkom tega člena, se šteje, da plačilnega
naloga ni prejel.
122. člen
(preklic plačilnega naloga)
(1) Plačnik lahko kadar koli prekliče plačilni nalog tako, da
umakne soglasje za izvršitev plačilne transakcije ali sklopa plačilnih transakcij.
Vsaka plačilna transakcija izvršena po preklicu soglasja, se šteje kot
neodobrena.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek plačnik ne more umakniti soglasja
za izvršitev plačilne transakcije po tem, ko je plačilni nalog za izvršitev
plačilne transakcije postal nepreklicen v skladu s 123. členom tega zakona.
(3) Plačnik lahko umakne soglasje za izvršitev posamezne plačilne
transakcije ali sklopa plačilnih transakcij v obliki in po postopku, ki sta
dogovorjena med plačnikom in njegovim ponudnikom plačilnih storitev.
(4) Ponudnik plačilnih storitev in plačnik, ki ni potrošnik,
se lahko dogovorita, da se prvi in drugi odstavek tega člena ne uporabljata.
123. člen
(nepreklicnost plačilnih nalogov)
(1) Uporabnik ne more preklicati plačilnega naloga potem, ko
ga prejme plačnikov ponudnik plačilnih storitev, razen če je v tem členu za
posamezne primere določeno drugače.
(2) Če plačilno transakcijo odredi ponudnik storitev
odreditve plačil, prejemnik plačila ali plačnik prek prejemnika plačila,
plačnik ne sme preklicati plačilnega naloga potem, ko je dal soglasje ponudniku
storitev odreditve plačil za odreditev plačilne transakcije, ali potem, ko je
dal soglasje za izvršitev plačilne transakcije v korist prejemnika plačila.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek pa lahko v primeru, ko
plačilno transakcijo odredi prejemnik plačila z direktno obremenitvijo, plačnik
prekliče plačilni nalog, ki ga je odredil prejemnik plačila, do konca delovnega
dne pred dogovorjenim dnevom obremenitve plačnikovega računa. Pravica do
preklica plačilnega naloga v skladu s tem odstavkom ne posega v pravice
plačnika do povračil na podlagi 149. člena tega zakona.
(4) Uporabnik lahko v primeru iz petega odstavka
120. člena tega zakona prekliče plačilni nalog najpozneje do konca
delovnega dne pred dnevom, ki je dogovorjen kot začetek izvrševanja plačilnega
naloga.
(5) Po poteku rokov iz prvega do četrtega odstavka tega člena
lahko uporabnik prekliče plačilni nalog le na podlagi dogovora z zadevnimi
ponudniki plačilnih storitev. Če plačilno transakcijo odredi prejemnik plačila
ali plačnik prek prejemnika plačila, mora s preklicem plačilnega naloga po
poteku roka iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena soglašati tudi prejemnik
plačila.
(6) V okvirni pogodbi se lahko določi, da lahko ponudnik
plačilnih storitev uporabniku posebej zaračuna preklic plačilnega naloga po
poteku rokov iz prvega do četrtega odstavka tega člena.
(7) Ponudnik plačilnih storitev in uporabnik, ki ni potrošnik,
se lahko dogovorita, da se ta člen deloma ali v celoti ne uporablja.
124. člen
(valuta plačilne transakcije)
Plačilna transakcija se izvrši v valuti, o kateri se
dogovorita uporabnik in njegov ponudnik.
125. člen
(nadomestila, ki jih zaračunava ponudnik)
(1) Ponudnik plačilnih storitev lahko uporabniku v zvezi z
izvršitvijo plačilne transakcije zaračuna le nadomestila, o katerih je
predhodno obvestil uporabnika v skladu s četrtim odstavkom 90. člena, 93.
členom, prvim odstavkom 101. člena ali prvim odstavkom 103. člena tega
zakona.
(2) V zvezi z izvršitvijo domačih in čezmejnih plačilnih
transakcij prejemnik plačila plača nadomestila, ki jih zaračuna njegov ponudnik
plačilnih storitev, plačnik pa plača nadomestila, ki jih zaračuna njegov
ponudnik plačilnih storitev.
(3) Plačnikovi ponudniki plačilnih storitev, prejemnikovi
ponudniki plačilnih storitev in morebitni posredniki, ki sodelujejo pri
izvrševanju plačilne transakcije za račun ponudnika plačilnih storitev, pri
izvršitvi plačilne transakcije prenesejo celotni znesek plačilne transakcije od
plačnika do prejemnika plačila.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko prejemnik in
njegov ponudnik plačilnih storitev dogovorita, da ponudnik plačilnih storitev
odtegne svoja nadomestila od prenesenega zneska, preden ga odobri na
prejemnikovem plačilnem računu, ali ga da na voljo prejemniku. V tem primeru
ponudnik plačilnih storitev prejemniku v obvestilu po izvršitvi plačilne
transakcije iz 95. ali 107. člena tega zakona ločeno prikaže celotni znesek plačilne
transakcije in nadomestila, ki jih je odtegnil.
(5) Če se od prenesenega zneska odtegujejo druga nadomestila,
ki niso nadomestila iz prejšnjega odstavka, plačnikov ponudnik plačilnih
storitev zagotovi, da prejemnik plačila prejme celotni znesek plačilne
transakcije, ki jo odredi plačnik. Če plačilno transakcijo odredi prejemnik
plačila ali plačnik prek prejemnika plačila, v primeru iz prvega stavka tega
odstavka prejemnikov ponudnik plačilnih storitev zagotovi, da prejemnik plačila
prejme celotni znesek plačilne transakcije.
(6) Določbe tega člena ne posegajo v dogovore med ponudniki plačilnih
storitev glede medsebojnega zaračunavanja stroškov v zvezi z izvrševanjem
plačilnih transakcij.
126. člen
(nadomestila, ki jih zaračuna prejemnik plačila)
(1) Ta zakon ne posega v pravico prejemnika plačila, da
plačniku zaračuna posebno nadomestilo ali da mu ponudi popust zaradi uporabe
določenega plačilnega instrumenta.
(2) Ponudnik plačilnih storitev prejemniku plačila ne sme
preprečiti ali ga kakor koli omejevati, da od plačnika zahteva plačilo
nadomestila ali mu ponudi znižanje plačila za blago ali storitve ali drugo
spodbudo za uporabo določenega plačilnega instrumenta. Zaračunana nadomestila
ne smejo preseči neposrednih stroškov, ki jih ima prejemnik plačila zaradi
uporabe določenega plačilnega instrumenta.
(3) V vsakem primeru prejemnik plačila ne sme zahtevati
nadomestil za uporabo plačilnih instrumentov, za katere drugo poglavje Uredbe
2015/751/EU določa uporabo medbančnih provizij, in za tiste plačilne storitve,
za katere se uporablja Uredba 260/2012/EU.
127. člen
(rok za izvršitev plačilne transakcije)
(1) Plačnikov ponudnik plačilnih storitev zagotovi, da je pri
domači plačilni transakciji, ki se izvrši v eurih, znesek plačilne transakcije
odobren na računu prejemnikovega ponudnika plačilnih storitev isti dan, ko je
plačnikov ponudnik plačilnih storitev prejel plačilni nalog v skladu s 120.
členom tega zakona.
(2) Plačnikov ponudnik plačilnih storitev zagotovi, da je pri
čezmejni plačilni transakciji, ki se izvrši v eurih, znesek plačilne transakcije
odobren na računu prejemnikovega ponudnika plačilnih storitev najpozneje do
konca naslednjega delovnega dne po dnevu, ko je plačnikov ponudnik plačilnih
storitev prejel plačilni nalog v skladu s 120. členom tega zakona. Ta rok se
pri plačilni transakciji, ki jo uporabnik odredi v papirni obliki, podaljša za
dodatni delovni dan.
(3) Prejšnji odstavek se uporablja tudi za domače in čezmejne
plačilne transakcije, ki se izvršijo v valuti države članice, ki ni euro, razen
če se ponudnik plačilnih storitev in uporabnik dogovorita o drugačnem roku
izvršitve, ki pa ne sme biti daljši kakor štiri delovne dni po prejemu
plačilnega naloga.
128. člen
(posredovanje plačilnega naloga prek prejemnikovega
ponudnika plačilnih storitev)
Prejemnikov ponudnik plačilnih storitev posreduje plačilni nalog,
ki ga je odredil prejemnik plačila ali plačnik prek prejemnika plačila,
plačnikovemu ponudniku plačilnih storitev v rokih, o katerih sta se dogovorila
ponudnik plačilnih storitev in prejemnik plačila, tako, da je na dogovorjeni
dan mogoče izvršiti plačilno transakcijo.
129. člen
(razpolaganje s sredstvi)
(1) Prejemnikov ponudnik plačilnih storitev prejemniku
omogoči razpolaganje z denarnimi sredstvi na njegovem plačilnem računu, ali če
prejemnik nima plačilnega računa pri tem ponudniku plačilnih storitev, da
sredstva prejemniku na razpolago takoj:
1.
ko je znesek plačilne transakcije za prejemnika plačila odobren na
računu prejemnikovega ponudnika plačilnih storitev v skladu s 127. členom tega
zakona, kadar se pri ponudniku plačilnih storitev prejemnika plačila:
-
ne izvede pretvorba valute ali
-
izvede pretvorba valute med eurom in valuto države članice ali med
valutama dveh držav članic, in
2.
ko prejemnikov ponudnik plačilnih storitev prejme vse informacije,
potrebne za odobritev prejemnikovega računa ali prejemnika plačila.
(2) Obveznost iz prejšnjega odstavka velja tudi za plačila
znotraj enega ponudnika plačilnih storitev.
(3) Če dan, ko so denarna sredstva odobrena na računu
prejemnikovega ponudnika plačilnih storitev, ni delovni dan prejemnikovega
ponudnika plačilnih storitev, se za namene iz prvega odstavka tega člena šteje,
da je prejemnikov ponudnik plačilnih storitev prejel denarna sredstva za
prejemnika plačila prvi naslednji delovni dan.
130. člen
(datum valute odobritve in obremenitve plačilnega računa)
(1) Plačnikov ponudnik plačilnih storitev zagotovi, da je
datum valute obremenitve plačnikovega plačilnega računa v zvezi z izvršitvijo
plačilne transakcije enak ali poznejši od datuma, ko se ta plačilni račun
obremeni za znesek plačilne transakcije.
(2) Prejemnikov ponudnik plačilnih storitev zagotovi, da je
datum valute odobritve prejemnikovega plačilnega računa v zvezi z izvršitvijo
plačilne transakcije najpozneje delovni dan, ko so sredstva plačilne
transakcije odobrena na računu prejemnikovega ponudnika plačilnih storitev.
131. člen
(datum valute in razpolaganje s sredstvi pri gotovinskem
pologu na plačilni račun)
(1) Če uporabnik položi gotovino na plačilni račun
prejemnika, ki je potrošnik, pri ponudniku plačilnih storitev, ki vodi ta
račun, in v valuti, v kateri se vodi plačilni račun, ponudnik plačilnih storitev
ne glede na 129. in 130. člen tega zakona zagotovi, da je datum valute
odobritve potrošnikovega plačilnega računa takoj, ko ponudnik plačilnih
storitev prejme denarna sredstva, in da so denarna sredstva na razpolago
potrošniku takoj po prejemu denarnih sredstev.
(2) Če uporabnik položi gotovino na plačilni račun
prejemnika, ki ni potrošnik, pri ponudniku plačilnih storitev, ki vodi ta
plačilni račun, in v valuti, v kateri se vodi plačilni račun, ponudnik plačilnih
storitev zagotovi, da je datum valute odobritve prejemnikovega plačilnega
računa najpozneje naslednji delovni dan po prejemu denarnih sredstev in da so
denarna sredstva na razpolago prejemniku najpozneje naslednji delovni dan po
prejemu denarnih sredstev.
(3) Kadar uporabnik polaga gotovino v valuti države članice, ki
ni euro, na plačilni račun prejemnika pri ponudniku plačilnih storitev, ki vodi
ta račun, se lahko uporabnik in ponudnik plačilnih storitev dogovorita o
drugačnih rokih, kot so opredeljeni v prvem in drugem odstavku tega člena, ki
ne smejo biti daljši kakor štiri delovne dni po prejemu gotovine.
5.3.3 Uporaba plačilnih instrumentov
132. člen
(obveznosti uporabnika v zvezi s plačilnimi instrumenti in
osebnimi varnostnimi elementi)
(1) Uporabnik uporablja plačilni instrument v skladu s
pogoji, ki urejajo izdajo in uporabo plačilnega instrumenta in ki so
objektivni, nediskriminatorni in sorazmerni, ter takoj po prejemu plačilnega
instrumenta zlasti zagotovi vse razumne ukrepe, da zavaruje osebne varnostne
elemente plačilnega instrumenta.
(2) Uporabnik brez odlašanja obvesti ponudnika plačilnih
storitev ali osebo, ki jo ponudnik plačilnih storitev navede, o izgubi, kraji
ali zlorabi plačilnega instrumenta.
133. člen
(obveznosti ponudnika plačilnih storitev v zvezi s
plačilnimi instrumenti)
(1) Ponudnik plačilnih storitev, ki uporabniku izda plačilni
instrument, v razmerju do uporabnika zagotovi:
1.
da so osebni varnostni elementi plačilnega instrumenta dostopni
izključno uporabniku, ki je prejel plačilni instrument, brez poseganja v
obveznosti uporabnika iz 132. člena tega zakona,
2.
da uporabniku ob vsakem času na primeren način omogoči posredovanje
obvestila iz drugega odstavka 132. člena tega zakona oziroma zahteve za
prenehanje onemogočanja uporabe plačilnega instrumenta (v nadaljnjem besedilu:
blokada plačilnega instrumenta) v skladu s četrtim odstavkom 134. člena tega
zakona,
3.
da lahko brezplačno pošlje obvestilo v skladu z drugim odstavkom 132.
člena tega zakona in da zaračuna, če sploh, samo stroške nadomestitve,
neposredno povezane s plačilnim instrumentom,
4.
da se prepreči vsakršna nadaljnja uporaba plačilnega instrumenta, potem
ko je uporabnik posredoval obvestilo v skladu z drugim odstavkom 132. člena
tega zakona.
(2) Ponudnik plačilnih storitev ne sme poslati plačilnega
instrumenta uporabniku brez njegove izrecne zahteve, razen v primeru, ko se že
izdani plačilni instrument nadomešča z novim. Ponudnik plačilnih storitev nosi
tveganje pošiljanja plačilnega instrumenta ali pošiljanja kakršnih koli osebnih
varnostnih elementov plačilnega instrumenta uporabniku.
(3) Ponudnik plačilnih storitev v 18 mesecih po prejemu
uporabnikovega obvestila iz 2. točke prvega odstavka tega člena uporabniku
zagotavlja sredstva, ki uporabniku na njegovo zahtevo omogočajo, da dokaže
posredovanje takšnega obvestila.
134. člen
(omejitev uporabe)
(1) Če se plačilni instrument uporablja za posredovanje
plačnikovega soglasja za izvršitev plačilne transakcije, se lahko plačnik in
ponudnik plačilnih storitev dogovorita o omejitvi porabe za plačilne storitve,
izvršene z uporabo takšnega plačilnega instrumenta, z določitvijo najvišjega
zneska posameznih ali zaporednih plačilnih transakcij, ki jih lahko plačnik
odobri z uporabo plačilnega instrumenta v določenem obdobju.
(2) Ponudnik plačilnih storitev in plačnik se lahko v okvirni
pogodbi dogovorita, da lahko ponudnik plačilnih storitev blokira plačilni
instrument, ki se uporablja za odobritev plačilnih transakcij, če:
1.
obstajajo objektivno utemeljeni razlogi, povezani z varnostjo plačilnega
instrumenta,
2.
obstaja sum, da gre za neodobreno ali goljufivo uporabo plačilnega
instrumenta ali prevaro pri uporabi plačilnega instrumenta, ali
3.
če je uporaba plačilnega instrumenta povezana z odobritvijo posojila
plačniku, obstaja znatno povečano tveganje, da plačnik ne bo mogel izpolniti
svoje obveznosti plačila.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ponudnik plačilnih
storitev obvesti plačnika o blokadi plačilnega instrumenta in razlogih zanjo,
če je mogoče, preden je plačilni instrument blokiran, sicer pa najpozneje takoj
po blokadi. Obvestilo o blokadi plačilnega instrumenta ponudnik plačilnih
storitev posreduje plačniku na način, ki je dogovorjen v okvirni pogodbi.
(4) Ponudnik plačilnih storitev ponovno omogoči uporabo
plačilnega instrumenta ali ga nadomesti z novim plačilnim instrumentom, ko
razlogi za blokado prenehajo.
(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena ponudniku
plačilnih storitev ni treba obvestiti plačnika o blokadi plačilnega
instrumenta, če je takšno obvestilo v nasprotju z objektivno utemeljenimi
varnostnimi ukrepi ali je prepovedano z drugimi predpisi.
135. člen
(omejitev dostopa do plačilnih računov s strani ponudnikov
plačilnih storitev)
(1) Ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, lahko
ponudniku storitev zagotavljanja informacij o računih ali ponudniku storitev
odreditve plačil zavrne dostop do plačilnega računa zaradi objektivno
utemeljenih in ustrezno dokazanih razlogov, povezanih z neodobrenim ali
goljufivim dostopom do plačilnega računa ali prevaro pri dostopu do plačilnega
računa s strani ponudnika storitev zagotavljanja informacij o računih ali
ponudnika storitev odreditve plačil, vključno z neodobreno ali goljufivo
odreditvijo plačilne transakcije ali prevaro pri odreditvi plačilne
transakcije. V tem primeru ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, o
zavrnitvi dostopa do plačilnega računa in o razlogih zanjo na dogovorjeni način
obvesti plačnika.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka ponudnik plačilnih
storitev obvesti plačnika o zavrnitvi dostopa do plačilnega računa in o
razlogih zanjo, če je to mogoče, preden je dostop zavrnjen, sicer pa najpozneje
takoj po zavrnitvi. Obvestilo o blokadi plačilnega instrumenta ponudnik plačilnih
storitev posreduje plačniku na način, ki je dogovorjen v okvirni pogodbi.
(3) Ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, omogoči
dostop do plačilnega računa, ko razlogi za zavrnitev dostopa prenehajo.
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena ponudniku plačilnih
storitev ni treba obvestiti plačnika o blokadi plačilnega instrumenta, če je
takšno obvestilo v nasprotju z objektivno utemeljenimi varnostnimi ukrepi ali
je prepovedano z drugimi predpisi.
(5) V primerih iz prvega odstavka tega člena ponudnik plačilnih
storitev, ki vodi račun, o incidentu, povezanem s ponudnikom storitev
zagotavljanja informacij o računih ali ponudnikom storitev odreditve plačil,
nemudoma obvesti organ, ki je pristojen za nadzor nad ponudnikom storitev
zagotavljanja informacij o računih ali nad ponudnikom storitev odreditve
plačil. Informacije vključujejo ustrezne podrobnosti primera in razloge za
ukrepanje.
(6) Kadar Banka Slovenije kot pristojni organ za nadzor nad
ponudnikom storitev zagotavljanja informacij o računih ali nad ponudnikom
storitev odreditve plačil prejme obvestilo iz prejšnjega odstavka, oceni primer
in ukrepa v skladu s tem oziroma drugim zakonom.
5.3.4 Odgovornost in povračila plačilnih transakcij
136. člen
(odgovornost ponudnika plačilnih storitev za neodobreno
plačilno transakcijo)
(1) Plačnikov ponudnik plačilnih storitev plačniku odgovarja za
izvršitev plačilne transakcije brez plačnikovega soglasja za izvršitev v skladu
s 116. členom tega zakona (v nadaljnjem besedilu: neodobrena plačilna
transakcija).
(2) Če je plačnikov ponudnik plačilnih storitev odgovoren za
izvršitev neodobrene plačilne transakcije, plačniku nemudoma povrne znesek
neodobrene plačilne transakcije, v vsakem primeru pa najpozneje do konca
naslednjega delovnega dne, potem ko je transakcijo opazil oziroma je bil o njej
obveščen, razen kadar plačnikov ponudnik plačilnih storitev utemeljeno sumi, da
gre za prevaro ali goljufijo, in o razlogih za sum pisno obvesti Banko
Slovenije, v primeru suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja
po uradni dolžnosti pa tudi policijo ali državno tožilstvo. Če je bila
neodobrena plačilna transakcija izvršena v breme plačnikovega plačilnega
računa, plačnikov ponudnik plačilnih storitev vzpostavi tako stanje
plačnikovega plačilnega računa, kakršno bi bilo, če neodobrena plačilna
transakcija ne bi bila izvršena, in zagotovi, da datum valute knjiženja v dobro
na plačilnem računu plačnika ni poznejši od datuma, ko je bil znesek knjižen v
breme.
(3) Plačnikov ponudnik plačilnih storitev, ki je odgovoren za
izvršitev neodobrene plačilne transakcije, plačniku povrne tudi vsa zaračunana
nadomestila, ki jih je zaračunal plačniku, ter obresti, do katerih je upravičen
plačnik v zvezi z izvršitvijo neodobrene plačilne transakcije.
(4) Plačnikov ponudnik plačilnih storitev se lahko razbremeni
odgovornosti za izgubo zneskov iz drugega in tretjega odstavka tega člena:
1.
v tistem delu, ko izgubo krije uporabnik v skladu s 137. členom tega
zakona, ali
2.
če je izvršitev neodobrene plačilne transakcije posledica izjemnih in
nepredvidljivih okoliščin, na katere ponudnik plačilnih storitev ne more
vplivati oziroma bi bile posledice takšnih okoliščin kljub vsem nasprotnim
prizadevanjem ponudnika plačilnih storitev neizogibne.
(5) Kadar plačilno transakcijo odredi ponudnik storitve
odreditve plačil, ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, nemudoma povrne
znesek neodobrene plačilne transakcije, v vsakem primeru pa najpozneje do konca
naslednjega delovnega dne. Če je bila neodobrena plačilna transakcija izvršena
v breme plačnikovega plačilnega računa, plačnikov ponudnik plačilnih storitev,
ki vodi račun, vzpostavi takšno stanje plačnikovega plačilnega računa, kakršno
bi bilo, če neodobrena plačilna transakcija ne bi bila izvršena.
(6) Če je ponudnik storitev odreditve plačil odgovoren za
neodobreno plačilno transakcijo, ponudniku plačilnih storitev, ki vodi račun,
na njegovo zahtevo nemudoma zagotovi nadomestilo za vso nastalo izgubo ali
plačane zneske, ki jih je ta imel s povračilom plačniku, vključno z zneskom
neodobrene plačilne transakcije. V skladu z drugim odstavkom 148. člena
tega zakona mora ponudnik storitev odreditve plačil v okviru svojih
pristojnosti dokazati, da je bila opravljena avtentikacija plačilne
transakcije, da je bila plačilna transakcija pravilno evidentirana ter da na
njeno izvršitev ni vplivala nobena tehnična okvara ali druga pomanjkljivost,
povezana s plačilno storitvijo, ki jo opravlja.
(7) Uporabnik lahko zahteva od ponudnika plačilnih storitev ali,
kadar je to ustrezno, od ponudnika storitev odreditve plačil povrnitev
nadaljnje škode, ki je posledica neodobrene plačilne transakcije, za katero je
odgovoren ponudnik plačilnih storitev ali ponudnik storitev odreditve plačil v
skladu s splošnimi pravili obligacijskega prava.
137. člen
(uporabnikova odgovornost za neodobrene plačilne
transakcije)
(1) Uporabnik lahko krije izgubo zneskov iz drugega in
tretjega odstavka prejšnjega člena, če je tako dogovorjeno z okvirno pogodbo,
vendar do največ 50 eurov, če je izvršitev neodobrenih plačilnih transakcij,
zaradi katerih je izguba nastala, posledica uporabe:
1.
ukradenega ali izgubljenega plačilnega instrumenta ali
2.
zlorabe plačilnega instrumenta.
(2) Prejšnji odstavek se ne uporablja, če:
1.
izgube, kraje ali zlorabe plačilnega instrumenta ni bilo mogoče odkriti
pred izvedbo plačila, razen če je plačnik sam ravnal goljufivo ali s prevaro,
ali
2.
je izguba posledica dejanj ali neukrepanja zaposlenih, zastopnikov ali
podružnic ponudnika plačilnih storitev ali zunanjih izvajalcev.
(3) Uporabnik krije celotno izgubo zneskov iz drugega in
tretjega odstavka prejšnjega člena, če je izvršitev neodobrene plačilne
transakcije posledica uporabnikove prevare ali goljufije, ali če uporabnik
naklepno ali zaradi hude malomarnosti ni izpolnil ene ali več obveznosti v
zvezi s plačilnim instrumentom v skladu s 132. členom tega zakona. V teh
primerih se omejitev kritja izgube iz prvega odstavka tega člena ne uporablja.
(4) Kadar plačnikov ponudnik plačilnih storitev ne zahteva
močne avtentikacije strank, plačnik nosi finančne posledice le, če je plačnik
ravnal goljufivo ali s prevaro. Če prejemnik plačila ali njegov ponudnik
plačilnih storitev zavrne močno avtentikacijo strank, povrne finančno škodo,
povzročeno plačnikovemu ponudniku plačilnih storitev.
(5) Ne glede na prvi do četrti odstavek tega člena ponudnik plačilnih
storitev uporabniku povrne celotno izgubo zneskov iz drugega in tretjega
odstavka prejšnjega člena, če ponudnik plačilnih storitev ni zagotovil sredstev
za obveščanje o izgubljenem, ukradenem ali zlorabljenem plačilnem instrumentu v
skladu z 2. točko prvega odstavka 133. člena tega zakona. Ponudnik plačilnih
storitev se razbremeni odgovornosti po tem odstavku le, če je škoda posledica
uporabnikove prevare ali goljufije.
(6) Ne glede na prvi do četrti odstavek tega člena mora ponudnik
plačilnih storitev povrniti uporabniku celotno izgubo zneskov iz drugega in
tretjega odstavka prejšnjega člena, ki nastane po tem, ko je uporabnik v skladu
s 132. členom tega zakona obvestil ponudnika plačilnih storitev, da je bil
plačilni instrument izgubljen, ukraden ali zlorabljen. Ponudnik plačilnih
storitev se razbremeni odgovornosti po tem odstavku le, če je škoda posledica
uporabnikovega goljufivega ravnanja ali prevare.
(7) Ponudnik plačilnih storitev in uporabnik, ki ni
potrošnik, se lahko dogovorita, da se ta člen deloma ali v celoti ne uporablja.
138. člen
(izključitev odgovornosti za neodobrene plačilne transakcije
z elektronskim denarjem)
(1) Ne glede na določbe 136. in 137. člena tega zakona
plačnikov ponudnik plačilnih storitev ne odgovarja plačniku za izvršitev
neodobrene plačilne transakcije z elektronskim denarjem, če plačnikov ponudnik
plačilnih storitev ne more blokirati plačnikovega plačilnega računa, na katerem
je shranjen plačnikov elektronski denar, ali blokirati plačnikovega plačilnega
instrumenta za uporabo elektronskega denarja.
(2) Oprostitev odgovornosti iz prejšnjega odstavka se
uporablja za plačilne račune, na katerih je shranjen elektronski denar, oziroma
za plačilne instrumente za uporabo elektronskega denarja, pri katerih vrednost
izdanega elektronskega denarja ne presega 150 eurov.
139. člen
(plačilne transakcije, pri katerih znesek transakcije ni
vnaprej znan)
(1) Kadar prejemnik plačila odredi plačilno transakcijo ali
je ta odrejena prek njega v okviru kartične plačilne transakcije in njen točen
znesek v trenutku, ko plačnik da soglasje za izvršitev plačilne transakcije, ni
znan, lahko ponudnik plačilnih storitev plačnika blokira sredstva na
plačnikovem plačilnem računu samo, če je plačnik dal soglasje za točen znesek sredstev,
ki jih je treba blokirati.
(2) Ko ponudnik plačilnih storitev plačnika prejme
informacije o točnem znesku plačilne transakcije, najpozneje pa takoj, ko
prejme plačilnih nalog, brez odlašanja sprosti sredstva, blokirana na plačilnem
računu iz prejšnjega odstavka.
140. člen
(odgovornost ponudnika za neizvršitev, nepravilno izvršitev ali
pozno izvršitev plačilne transakcije, ki jo odredi plačnik)
(1) Plačnikov ponudnik plačilnih storitev odgovarja plačniku za
pravilno izvršitev plačilne transakcije, ki jo je odredil neposredno plačnik
pri tem ponudniku plačilnih storitev, prejemnikovemu ponudniku plačilnih
storitev v skladu s 127. členom tega zakona.
(2) Če je plačnikov ponudnik plačilnih storitev odgovoren za
neizvršitev oziroma nepravilno izvršitev plačilne transakcije na podlagi
prejšnjega odstavka, plačniku brez nepotrebnega odlašanja povrne znesek
neizvršene ali nepravilno izvršene plačilne transakcije, ali če je bila
plačilna transakcija izvršena v breme plačnikovega plačilnega računa, vzpostavi
takšno stanje plačilnega računa, kakršno bi bilo, če do napačne izvršitve ne bi
prišlo. Datum valute knjiženja v dobro na plačilnem računu plačnika ne sme biti
poznejši od datuma, ko je bil znesek knjižen v breme.
(3) Če plačnikov ponudnik plačilnih storitev dokaže, da je
bil račun prejemnikovega ponudnika plačilnih storitev odobren za znesek
plačilne transakcije v skladu s 127. členom tega zakona, prejemnikov ponudnik
plačilnih storitev odgovarja prejemniku plačila za pravilno izvršitev plačilne
transakcije v skladu s 129. in 130. členom tega zakona in prejemniku takoj da
na voljo znesek nepravilno izvršene plačilne transakcije, ali če se plačilna
transakcija izvrši v dobro prejemnikovega plačilnega računa, ustrezni znesek
odobri na prejemnikovem plačilnem računu. Datum valute knjiženja v dobro na
plačilnem računu prejemnika plačila ne sme biti poznejši od datuma, ko bi moral
biti znesek v skladu s 130. členom tega zakona knjižen v primeru pravilno
izvršene transakcije.
(4) Kadar je plačilna transakcija izvršena pozno, ponudnik
plačilnih storitev prejemnika plačila zagotovi na zahtevo plačnikovega ponudnika
plačilnih storitev, ki deluje v imenu plačnika, da datum valute knjiženja v
dobro na plačilnem računu prejemnika plačila ni poznejši od datuma, ko bi moral
biti znesek knjižen v primeru pravilno izvršene transakcije.
(5) Ponudnik plačilnih storitev, ki je odgovoren svojemu uporabniku
zaradi neizvršitve ali nepravilne, tudi pozne, izvršitve plačilne transakcije,
je uporabniku odgovoren tudi za povračilo izgube iz naslova nadomestil, ki jih
je zaračunal uporabniku, ter obresti, do katerih je upravičen plačnik v zvezi z
nepravilno izvršeno plačilno transakcijo.
(6) Ponudnik plačilnih storitev in uporabnik, ki ni
potrošnik, se lahko dogovorita, da se ta člen deloma ali v celoti ne uporablja.
141. člen
(odgovornost za neizvršitev, nepravilno izvršitev ali pozno
izvršitev plačilne transakcije pri storitvi odreditve plačil)
(1) Plačnikov ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun,
odgovarja plačniku za pravilno izvršitev plačilne transakcije, ki jo je odredil
plačnik prek ponudnika storitev odreditve plačil, v skladu s 127. členom tega
zakona. Plačnikov ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, plačniku povrne
znesek neizvršene ali nepravilno izvršene plačilne transakcije, ali, če je bila
plačilna transakcija izvršena v breme plačnikovega plačilnega računa, vzpostavi
takšno stanje plačilnega računa, kakršno bi bilo, če do napačne izvršitve ne bi
prišlo.
(2) Ponudnik storitev odreditve plačil mora dokazati, da je
ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun plačnika, prejel plačilni nalog v
skladu s 120. členom tega zakona in da je bila v okviru njegovih pristojnosti
opravljena avtentikacija plačilne transakcije, da je bila plačilna transakcija
pravilno evidentirana in da na njeno izvršitev ni vplivala nobena tehnična
okvara ali druga pomanjkljivost, povezana z neizvršitvijo, nepravilno
izvršitvijo ali pozno izvršitvijo transakcije.
(3) Če je ponudnik storitev odreditve plačil odgovoren za
neizvršitev, nepravilno izvršitev ali pozno izvršitev plačilne transakcije,
ponudniku plačilnih storitev, ki vodi račun, na njegovo zahtevo nemudoma
zagotovi nadomestilo za kakršno koli nastalo izgubo ali plačane zneske zaradi
povračila plačniku.
(4) Ponudnik plačilnih storitev in uporabnik, ki ni
potrošnik, se lahko dogovorita, da se ta člen deloma ali v celoti ne uporablja.
142. člen
(odgovornost za neizvršitev, nepravilno izvršitev ali pozno
izvršitev plačilne transakcije, ki jo odredi prejemnik plačila ali plačnik prek
prejemnika plačila)
(1) Če plačilno transakcijo odredi prejemnik plačila ali
plačnik prek prejemnika plačila, je prejemnikov ponudnik plačilnih storitev
prejemniku plačila odgovoren za pravilno posredovanje plačilnega naloga
plačnikovemu ponudniku plačilnih storitev v roku, o katerem sta se dogovorila
prejemnik in prejemnikov ponudnik plačilnih storitev na podlagi 128. člena
tega zakona. Če je prejemnikov ponudnik plačilnih storitev odgovoren za
neizvršitev ali nepravilno izvršitev plačilne transakcije po tem odstavku, takoj
ponovno posreduje ustrezen plačilni nalog plačnikovemu ponudniku plačilnih
storitev.
(2) V primeru poznega posredovanja plačilnega naloga mora
biti znesek knjižen na plačilnem računu prejemnika plačila najpozneje na datum,
ko bi moral biti knjižen v primeru pravilno izvršene transakcije.
(3) Ko je znesek plačilne transakcije, ki jo je odredil
prejemnik plačila ali plačnik prek prejemnika plačila, odobren na računu
prejemnikovega ponudnika plačilnih storitev, je prejemnikov ponudnik plačilnih
storitev prejemniku plačila odgovoren za pravilno izvršitev plačilne
transakcije v skladu s 129. in 130. členom tega zakona. Znesek mora biti
na plačilnem računu prejemnika plačila knjižen najpozneje na datum, ko bi moral
biti knjižen v primeru pravilno izvršene transakcije.
(4) Če prejemnikov ponudnik plačilnih storitev ni odgovoren prejemniku
plačila na podlagi prvega ali tretjega odstavka tega člena, je za neizvršitev
ali nepravilno izvršitev plačilne transakcije, ki jo je odredil prejemnik
plačila ali plačnik prek prejemnika plačila, plačniku odgovoren plačnikov
ponudnik plačilnih storitev.
(5) Če je plačnikov ponudnik plačilnih storitev odgovoren po
prejšnjem odstavku, plačniku po potrebi in brez odlašanja povrne znesek
neizvršene ali nepravilno izvršene plačilne transakcije, ali če je bila
plačilna transakcija izvršena v breme plačnikovega plačilnega računa, vzpostavi
takšno stanje plačilnega računa, kakršno bi bilo, če do nepravilne izvršitve ne
bi prišlo. Datum valute knjiženja v dobro na plačilnem računu plačnika ne sme
biti poznejši od datuma, ko je bil znesek knjižen v breme.
(6) Za plačnikovega ponudnika plačilnih storitev obveznost iz
prejšnjega odstavka ne velja, kadar dokaže, da je ponudnik plačilnih storitev
prejemnika plačila prejel znesek plačilne transakcije, čeprav je bila izvršitev
plačilne transakcije odložena. V tem primeru ponudnik plačilnih storitev
prejemnika plačila znesek knjiži na plačilnem računu prejemnika plačila
najpozneje na datum, ko bi moral biti knjižen v primeru pravilno izvršene transakcije.
(7) Ponudnik plačilnih storitev, ki je odgovoren na podlagi
tega člena, je uporabniku odgovoren tudi za povračilo izgube iz naslova
nadomestil, ki jih je zaračunal uporabniku, ter obresti, do katerih je
upravičen plačnik v zvezi z neizvršeno ali nepravilno, tudi pozno, izvršeno
plačilno transakcijo.
(8) Ponudnik plačilnih storitev in uporabnik, ki ni
potrošnik, se lahko dogovorita, da se ta člen deloma ali v celoti ne uporablja.
143. člen
(odgovornost za uporabo enolične identifikacijske oznake)
(1) Če je prejemnik plačila v plačilnem nalogu določen z
enolično identifikacijsko oznako, se šteje, da je bil plačilni nalog izvršen
pravilno glede prejemnika plačila, če se je izvršil prejemniku v skladu z
enolično identifikacijsko oznako.
(2) Če uporabnik predloži ponudniku plačilnih storitev
nepravilno enolično identifikacijsko oznako, ponudnik plačilnih storitev ni
odgovoren uporabniku za neizvršitev ali nepravilno izvršitev plačilne
transakcije v smislu 140., 141. oziroma 142. člena tega zakona.
(3) Če uporabnik poleg enolične identifikacijske oznake ali
drugih podatkov, ki jih v skladu s tretjim odstavkom 90. člena oziroma
prvim odstavkom 103. člena tega zakona zahteva ponudnik plačilnih storitev za
izvršitev plačilnega naloga, ponudniku plačilnih storitev predloži tudi druge
podatke, je ponudnik plačilnih storitev odgovoren samo za izvršitev plačilne
transakcije v skladu z enolično identifikacijsko oznako, ki jo je predložil
uporabnik.
(4) Če je ponudnik plačilnih storitev izvršil plačilno
transakcijo v skladu z nepravilno enolično identifikacijsko oznako, ki jo je
predložil uporabnik, si mora ponudnik plačilnih storitev v razumnih mejah
prizadevati, da bi izterjal znesek izvršene plačilne transakcije. Ponudnik
plačilnih storitev prejemnika plačila sodeluje v teh prizadevanjih tudi tako,
da plačnikovemu ponudniku plačilnih storitev sporoči vse ustrezne informacije v
zvezi z zbiranjem sredstev.
(5) Če zbiranje sredstev iz prejšnjega odstavka ni mogoče, plačnikov
ponudnik plačilnih storitev plačniku na pisno zahtevo sporoči vse informacije,
ki so na voljo plačnikovemu ponudniku plačilnih storitev in so pomembne za
plačnika, da lahko slednji sproži pravni postopek za izterjavo sredstev.
(6) Za izterjavo zneskov izvršene plačilne transakcije po
četrtem odstavku tega člena lahko ponudnik plačilnih storitev uporabniku
zaračuna posebno nadomestilo, če je to dogovorjeno v okvirni pogodbi.
144. člen
(oprostitev odgovornosti za neizvršitev oziroma nepravilno ali
pozno izvršitev plačilne transakcije)
(1) Ponudnik plačilnih storitev ni odgovoren uporabniku za
neizvršitev, nepravilno izvršitev ali pozno izvršitev plačilne transakcije na
podlagi 140., 141. oziroma 142. člena tega zakona, če je neizvršitev,
nepravilna izvršitev ali pozna izvršitev plačilne transakcije posledica
izjemnih in nepredvidljivih okoliščin, ki se jim ponudnik plačilnih storitev ni
mogel izogniti ali jih preprečiti.
(2) Ponudnik plačilnih storitev prav tako ni odgovoren
uporabniku, če je neizvršitev, nepravilna izvršitev ali pozna izvršitev
plačilne transakcije posledica izpolnjevanja obveznosti ponudnika plačilnih
storitev, ki izhajajo iz drugih predpisov, ki zavezujejo ponudnika plačilnih
storitev.
145. člen
(odgovornost za ravnanje posrednikov in drugih oseb)
(1) Ponudnik plačilnih storitev je odgovoren uporabniku za
neodobreno plačilno transakcijo v skladu s 136. členom tega zakona in za
neizvršitev, nepravilno izvršitev ali pozno izvršitev plačilne transakcije v
skladu s 140., 141. oziroma 142. členom tega zakona tudi v primeru, če je za
neizvršitev ali nepravilno izvršitev odgovoren posrednik ali druga oseba, ki
sodeluje pri izvrševanju plačilne transakcije.
(2) Ponudnik plačilnih storitev lahko uveljavlja povrnitev
zneskov, ki jih je izplačal uporabniku v skladu s 136., 140., 141. oziroma 142.
členom tega zakona, vključno z nadomestili, kadar kateri izmed ponudnikov
plačilnih storitev ne uporablja močne avtentikacije strank, in druge škode, ki
mu je nastala zaradi neizvršitve ali nepravilne izvršitve plačilne transakcije,
od posrednika ali druge osebe, ki je odgovoren oziroma odgovarja za nepravilno
izvršitev plačilne transakcije v skladu s splošnimi pravili obligacijskega
prava.
146. člen
(druge obveznosti ponudnika plačilnih storitev v primeru
neizvršene oziroma nepravilno izvršene plačilne transakcije)
(1) V primeru neizvršene ali nepravilno izvršene plačilne
transakcije mora ponudnik plačilnih storitev ne glede na svojo odgovornost za
pravilno izvršitev plačilne transakcije na zahtevo svojega uporabnika nemudoma
ukrepati, da bi izsledil plačilno transakcijo, in uporabniku posredovati
informacije v zvezi z neizvršeno ali nepravilno izvršeno plačilno transakcijo,
s katerimi razpolaga, da bi uporabniku omogočil uveljavljanje povračil v zvezi
z nepravilno izvršeno plačilno transakcijo. To mora biti za uporabnika
brezplačno.
(2) Ponudnik plačilnih storitev in uporabnik, ki ni
potrošnik, se lahko dogovorita, da se ta člen deloma ali v celoti ne uporablja.
147. člen
(odgovornost za nadaljnjo škodo zaradi nepravilne izvršitve
plačilne transakcije)
Uporabnik lahko v skladu s splošnimi pravili obligacijskega prava
zahteva od ponudnika plačilnih storitev povrnitev druge škode, ki je posledica
neizvršitve ali nepravilne izvršitve plačilne transakcije, in za katero je
odgovoren ponudnik plačilnih storitev.
148. člen
(breme dokazovanja avtentikacije in izvršitve plačilne
transakcije)
(1) Če uporabnik trdi, da ni odobril izvršene plačilne
transakcije ali da plačilna transakcija ni bila izvršena pravilno, mora
ponudnik plačilnih storitev dokazati, da je bila opravljena avtentikacija
plačilne transakcije, da je bila plačilna transakcija pravilno evidentirana in
knjižena ter da na njeno izvršitev ni vplivala nikakršna tehnična okvara ali
druga pomanjkljivost storitve, ki jo je opravil ponudnik plačilnih storitev.
(2) Če je plačilna transakcija odrejena prek ponudnika
storitev odreditve plačil, mora ponudnik storitve odreditve plačil v okviru
svojih pristojnosti dokazati, da je bila opravljena avtentikacija plačilne
transakcije, da je bila plačilna transakcija pravilno evidentirana in da na
njeno izvršitev ni vplivala nikakršna tehnična okvara ali druga pomanjkljivost,
povezana s plačilno storitvijo, ki jo opravlja.
(3) Če uporabnik plačilne storitve trdi, da ni odobril
izvršene plačilne transakcije, zgolj uporaba plačilnega instrumenta, ki jo
evidentira ponudnik plačilnih storitev, vključno s ponudnikom storitev
odreditve plačil, kadar je to ustrezno, ni nujno zadosten dokaz, da je plačnik
odobril plačilno transakcijo ali da je goljufal ali da naklepno ali iz hude
malomarnosti ni izpolnil ene ali več obveznosti iz 132. člena tega zakona.
Ponudnik plačilnih storitev, vključno, kadar je to ustrezno, s ponudnikom
storitev odreditve plačil, zagotovi dokaze, da je uporabnik plačilne storitve ravnal
goljufivo, s prevaro ali hudo malomarno.
(4) Ponudnik plačilnih storitev in uporabnik, ki ni
potrošnik, se lahko dogovorita, da se ta člen deloma ali v celoti ne uporablja.
149. člen
(povračila za neodobrene in nepravilno izvršene plačilne
transakcije in njihov popravek)
(1) Ponudnik plačilnih storitev, ki je odgovoren za izvršitev
neodobrene oziroma nepravilno izvršene plačilne transakcije v skladu s tem
zakonom, uporabniku na njegovo zahtevo zagotovi popravek tako, da:
1.
povrne zneske neodobrenih ali nepravilno izvršenih plačilnih transakcij
v skladu s 136., 137., 140., 141. oziroma 142. členom tega zakona ali
2.
zagotovi pravilno izvršitev plačilne transakcije.
(2) Ponudnik plačilnih storitev mora zagotoviti uporabniku popravek,
če uporabnik obvesti ponudnika plačilnih storitev o neodobrenih oziroma
nepravilno izvršenih plačilnih transakcijah brez odlašanja, ko ugotovi, da je
prišlo do takšnih plačilnih transakcij, vendar najpozneje v 13 mesecih po dnevu
obremenitve.
(3) Če ponudnik plačilnih storitev uporabniku ni posredoval ali
dal na voljo informacij o izvršitvi neodobrene oziroma nepravilno izvršene
plačilne transakcije v skladu s podpoglavjem 5.2 tega zakona, mora ponudnik
plačilnih storitev, ki je odgovoren za izvršitev neodobrene plačilne
transakcije oziroma nepravilno izvršitev plačilne transakcije, uporabniku
zagotoviti popravek tudi po izteku 13-mesečnega roka, če je uporabnik obvestil
ponudnika plačilnih storitev o neodobrenih oziroma nepravilno izvršenih
plačilnih transakcijah brez odlašanja, ko je ugotovil, da je prišlo do takšnih
plačilnih transakcij.
(4) Kadar je vključen ponudnik storitev odreditve plačil, ne
glede na peti in šesti odstavek 136. člena ter 141. člen tega zakona,
uporabniku plačilnih storitev popravek zagotovi ponudnik plačilnih storitev, ki
vodi račun, v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena.
(5) Uporabnik, ki je zahteval popravek v skladu s prvim
odstavkom tega člena, lahko zahteva od ponudnika plačilnih storitev povrnitev
nadaljnje škode, ki je posledica neodobrene oziroma nepravilno izvršene
plačilne transakcije, za katero je odgovoren ponudnik plačilnih storitev, v
skladu s splošnimi pravili obligacijskega prava.
(6) Ponudnik plačilnih storitev in uporabnik, ki ni
potrošnik, se lahko dogovorita o drugačnih časovnih obdobjih, kot so določena v
tem členu.
150. člen
(povračila plačilnih transakcij, ki jih je odredil prejemnik
plačila ali plačnik prek prejemnika plačila)
(1) Plačnikov ponudnik plačilnih storitev plačniku na njegovo
zahtevo povrne celotni znesek odobrene in pravilno izvršene plačilne
transakcije, ki jo je odredil prejemnik plačila ali plačnik prek prejemnika
plačila, pri čemer datum valuta odobritve na plačilnem računu plačnika ne sme
biti poznejši od datuma, ko je bil znesek knjižen v breme, če:
1.
je plačnik podal soglasje za izvršitev plačilne transakcije brez točnega
zneska plačilne transakcije in
2.
znesek plačilne transakcije presega znesek, ki bi ga lahko plačnik
upravičeno pričakoval ob upoštevanju zneskov preteklih plačilnih transakcij,
pogojev v okvirni pogodbi in drugih okoliščin primera.
(2) Plačnikov ponudnik plačilnih storitev lahko zahteva, da
plačnik dokaže, da so pogoji iz prejšnjega odstavka izpolnjeni. Plačnik ne more
uveljavljati okoliščin iz 2. točke prejšnjega odstavka, če je preseženi znesek
posledica menjave valut, ki temelji na uporabi dogovorjenega referenčnega
menjalnega tečaja.
(3) Plačnik lahko zahteva povračilo zneska plačilne
transakcije iz prvega odstavka tega člena v osmih tednih od dneva obremenitve.
(4) Plačnikov ponudnik plačilnih storitev v desetih delovnih dneh
po prejemu plačnikovega zahtevka za povračilo v skladu s prejšnjim odstavkom
povrne plačniku celotni znesek plačilne transakcije ali plačniku navede razloge
za zavrnitev zahteve. Ponudnik plačilnih storitev lahko zavrne plačnikov
zahtevek za povračilo le, če niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega
člena. Če ponudnik plačilnih storitev zavrne plačnikov zahtevek, mora hkrati z
obvestilom o razlogih za zavrnitev plačnika obvestiti tudi o postopkih
izvensodnega reševanja sporov in postopkih zaradi prekrškov ter o organih,
pristojnih za vodenje teh postopkov.
(5) Plačnik in plačnikov ponudnik plačilnih storitev se lahko
v okvirni pogodbi dogovorita, da plačnik nima pravice do povračila zneska
plačilne transakcije iz prvega odstavka tega člena, če:
1.
je plačnik podal soglasje za izvršitev plačilne transakcije neposredno
ponudniku plačilnih storitev in
2.
je ponudnik plačilnih storitev ali prejemnik plačila plačniku vsaj štiri
tedne pred dnevom zapadlosti na dogovorjeni način posredoval ali dal na voljo informacije
o prihodnji plačilni transakciji.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek ima plačnik poleg pravice iz
prvega odstavka tega člena, za direktne obremenitve iz 1. člena Uredbe
260/2012/EU brezpogojno pravico do povračila v roku, določenem v tretjem odstavku
tega člena. Pravica ponudnika plačilnih storitev iz četrtega odstavka tega
člena, da zavrne plačnikov zahtevek za povračilo, če niso izpolnjeni pogoji iz
prvega odstavka tega člena, se v tem primeru ne uporablja.
(7) Ponudnik plačilnih storitev in uporabnik, ki ni
potrošnik, se lahko dogovorita, da se ta člen deloma ali v celoti ne uporablja.
5.3.5 Operativna in varnostna tveganja ter avtentikacija
151. člen
(obvladovanje operativnih in varnostnih tveganj)
(1) Ponudniki plačilnih storitev vzpostavijo okvir z
ustreznimi ukrepi za zmanjšanje tveganj in nadzornimi mehanizmi za obvladovanje
operativnih in varnostnih tveganj, povezanih s plačilnimi storitvami, ki jih
opravljajo. Ponudniki plačilnih storitev kot del tega okvira vzpostavijo in
vzdržujejo učinkovite postopke za obvladovanje incidentov, tudi za odkrivanje
in razvrstitev večjih operativnih in varnostnih incidentov.
(2) Ponudniki plačilnih storitev Banki Slovenije enkrat letno
ali v krajših časovnih presledkih, kot jih določi Banka Slovenije, predložijo
posodobljeno in celovito oceno operativnih in varnostnih tveganj, povezanih s
plačilnimi storitvami, ki jih opravljajo, ter oceno ustreznosti ukrepov za
zmanjšanje tveganj in nadzornih mehanizmov, ki se izvajajo kot odziv na ta
tveganja.
152. člen
(poročila o incidentih)
(1) O večjih operativnih ali varnostnih incidentih ponudniki
plačilnih storitev, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, brez nepotrebnega odlašanja
obvestijo Banko Slovenije.
(2) Kadar incident vpliva ali lahko vpliva na finančne interese
njegovih uporabnikov plačilnih storitev, ponudnik plačilnih storitev brez
nepotrebnega odlašanja obvesti svoje uporabnike plačilnih storitev o incidentu
in o vseh razpoložljivih ukrepih, ki jih lahko sprejmejo, da bi zmanjšali
negativne učinke incidenta.
(3) Banka Slovenije po prejemu obvestila iz prvega odstavka tega
člena brez nepotrebnega odlašanja sporoči Evropskemu bančnemu organu in
Evropski centralni banki ustrezne podrobnosti o incidentu. Ko Banka Slovenije
oceni pomembnost incidenta za druge zadevne organe Republike Slovenije, te
organe o tem ustrezno obvesti.
(4) Banka Slovenije sodeluje z Evropskim bančnim organom in
Evropsko centralno banki pri ocenjevanju pomembnosti incidenta za druge zadevne
organe Unije in domače organe.
(5) Kadar Evropski bančni organ in Evropska centralna banka
Banko Slovenije obvestita o večjem operativnem ali varnostnem incidentu, Banka
Slovenije na podlagi tega obvestila, kadar je to ustrezno, sprejme vse potrebne
ukrepe za zagotovitev neposredne varnosti finančnega sistema.
(6) Ponudniki plačilnih storitev, ki imajo sedež v Republiki
Sloveniji, morajo Banki Slovenije vsaj enkrat letno predložiti statistične
podatke o prevarah in goljufijah, povezanih z različnimi načini plačila. Banka
Slovenije te podatke v zbirni obliki sporoči Evropskemu bančnemu organu in
Evropski centralni banki.
153. člen
(avtentikacija)
(1) Ponudnik plačilnih storitev opravi močno avtentikacijo
stranke, kadar plačnik:
1.
dostopa do svojega plačilnega računa prek interneta;
2.
odredi elektronsko plačilno transakcijo; ali
3.
opravi kakršno koli dejavnost prek kanala na daljavo, ki lahko pomeni
tveganje plačilne prevare ali goljufije ali druge zlorabe.
(2) Pri odreditvi elektronskih plačilnih transakcij iz 2. točke
prejšnjega odstavka morajo ponudniki plačilnih storitev za elektronske plačilne
transakcije na daljavo uporabljati močno avtentikacijo strank, ki vsebuje
elemente za dinamično povezavo transakcije z določenim zneskom in določenim
prejemnikom plačila.
(3) V primeru iz prvega odstavka tega člena morajo imeti
ponudniki plačilnih storitev vzpostavljene ustrezne varnostne ukrepe, s
katerimi zavarujejo zaupnost in celovitost osebnih varnostnih elementov
uporabnikov plačilnih storitev.
(4) Drugi in tretji odstavek tega člena se uporabljata tudi,
kadar se plačila odredijo prek ponudnika storitev odreditve plačil in kadar se
informacije zahtevajo prek ponudnika storitev zagotavljanja informacij o
računih.
(5) Ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, omogoči
ponudniku storitev odreditve plačil in ponudniku storitev zagotavljanja informacij
o računih, da upoštevata postopke avtentikacije, ki jih je ponudnik plačilnih
storitev, ki vodi račun, zagotovil uporabniku v skladu s prvim in tretjim
odstavkom tega člena, in kadar je vključen ponudnik storitev odreditve plačil,
v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena.
5.3.6 Plačilni instrumenti za plačila majhnih vrednosti
154. člen
(uporaba določb za plačilne instrumente za plačila majhnih
vrednosti)
Ponudnik plačilnih storitev in uporabnik se lahko v okvirni
pogodbi o izdaji plačilnega instrumenta za plačila majhnih vrednosti dogovorita
o naslednjem:
1.
če plačilni instrument ne omogoča blokade, o izključitvi uporabe
naslednjih določb: drugega odstavka 132. člena, 2. in 3. točke prvega odstavka
in tretjega odstavka 133. člena ter petega in šestega odstavka 137. člena tega
zakona;
2.
če se plačilni instrument uporablja anonimno oziroma ponudnik plačilne
storitve zaradi drugih razlogov, značilnih za plačilni instrument, ne more
dokazati, da je bila plačilna transakcija odobrena, o izključitvi uporabe
naslednjih določb: 136. člena, prvega, drugega, tretjega, petega in šestega
odstavka 137. člena ter 148. člena tega zakona;
3.
da ne glede na 121. člen tega zakona ponudniku plačilnih storitev ni
treba obvestiti uporabnika o zavrnitvi plačilnega naloga, če neizvršitev
plačilnega naloga izhaja iz okoliščin posameznega primera;
4.
da ne glede na 122. člen tega zakona plačnik ne more preklicati
plačilnega naloga po tem, ko je posredoval plačilni nalog oziroma soglasje, da
se plačilna transakcija izvrši, prejemniku plačila;
5.
da ne glede na 127. člen tega zakona veljajo drugačni roki za izvršitev
plačilne transakcije.
6. UPORABA DOLOČB 5. POGLAVJA TEGA ZAKONA V ZVEZI Z
DRUGIMI PLAČILNIMI TRANSAKCIJAMI
155. člen
(druge plačilne transakcije)
Druge plačilne transakcije so transakcije, ki se izvršijo v
kateri koli valuti, če se plačilna transakcija izvrši s prenosom denarnih
sredstev med najmanj enim ponudnikom plačilnih storitev, ki opravlja plačilne
storitve na območju Republike Slovenije, in ponudnikom plačilnih storitev, ki
opravlja plačilne storitve na območju tretje države, in če niso zajete s
četrtim odstavkom 85. člena tega zakona.
156. člen
(uporaba splošnih določb in določb, ki veljajo za pogodbo o
plačilnih storitvah)
(1) Določbe 85. in 86. člena tega zakona in določbe
podpoglavja 5.2 tega zakona, razen 2. in 3. točke četrtega odstavka 90. člena
tega zakona, se uporabljajo za pogodbo o plačilnih storitvah, ki ureja
izvrševanje drugih plačilnih transakcij, razen v primerih iz drugega do
četrtega odstavka tega člena.
(2) Ne glede na tretji odstavek 90. člena oziroma prvi
odstavek 103. člena tega zakona ponudnik plačilnih storitev uporabniku pred
sklenitvijo pogodbe o plačilnih storitvah ni treba zagotoviti informacij glede
najdaljšega roka izvršitve plačilne transakcije prejemnikovemu ponudniku
plačilnih storitev v tretji državi, če v trenutku sklenitve okvirne pogodbe s
temi informacijami ne razpolaga. Ponudnik plačilnih storitev si v tem primeru
po najboljših močeh prizadeva, da uporabniku zagotovi informacije o predvidenem
roku izvršitve.
(3) Če je v zvezi z izvršitvijo plačilne transakcije v
pogodbi o plačilnih storitvah dogovorjeno, da ponudnik plačilnih storitev
svojemu uporabniku zaračuna tudi nadomestila, ki jih za izvršitev plačilne
transakcije zaračunava drug ponudnik plačilnih storitev ali posrednik, ki
sodeluje pri izvrševanju plačilne transakcije, ponudnik plačilnih storitev
uporabnika pred odreditvijo transakcije obvesti o višini teh nadomestil. Če
ponudnik plačilnih storitev v času odreditve transakcije s temi informacijami
ne razpolaga, si po najboljših močeh prizadeva, da uporabniku zagotovi
informacije o predvideni višini nadomestil.
(4) Za okvirno pogodbo, ki ureja izvrševanje drugih plačilnih
transakcij z uporabo plačilnih instrumentov, se ne uporabljata 101. in 102.
člen tega zakona.
157. člen
(uporaba določb, ki veljajo za izvrševanje plačilnih
transakcij)
Ponudnik plačilnih storitev in uporabnik se lahko dogovorita,
da se posamezne določbe podpoglavja 5.3 tega zakona v celoti ali deloma ne
uporabljajo za druge plačilne transakcije.
7. IZDAJANJE ELEKTRONSKEGA DENARJA
7.1 Storitve izdajanja elektronskega denarja
158. člen
(izdajatelji elektronskega denarja)
(1) Na območju Republike Slovenije lahko storitve izdajanja elektronskega
denarja opravljajo naslednji subjekti, za katere se v nadaljevanju tega zakona
uporablja izraz izdajatelji elektronskega denarja:
1.
banke, ki so pridobile dovoljenje pristojnega organa za opravljanje
storitev izdajanja elektronskega denarja v skladu z zakonom, ki ureja
bančništvo, in banke držav članic, ki so pridobile dovoljenje pristojnega
nadzornega organa države sedeža za opravljanje storitev izdajanja elektronskega
denarja in so v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, ustanovile podružnico na
območju Republike Slovenije ali neposredno izdajajo elektronski denar na
območju Republike Slovenije, ter banke tretjih držav, ki so pridobile
dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev izdajanja elektronskega
denarja in so v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, ustanovile podružnico na
območju Republike Slovenije,
2.
družbe za izdajo elektronskega denarja, ki so pridobile dovoljenje Banke
Slovenije za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja v skladu s
tem zakonom, in družbe za izdajo elektronskega denarja držav članic, ki so
pridobile dovoljenje pristojnega nadzornega organa države sedeža za opravljanje
storitev izdajanja elektronskega denarja in so v skladu s tem zakonom
ustanovile podružnico na območju Republike Slovenije ali neposredno opravljajo
storitve izdajanja elektronskega denarja na območju Republike Slovenije, ter
družbe za izdajo elektronskega denarja tretjih držav, ki so pridobile
dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev izdajanja elektronskega
denarja in so v skladu s tem zakonom ustanovile podružnico na območju Republike
Slovenije,
3.
družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo,
4.
Banka Slovenije, ko ne deluje v okviru izključnih pristojnosti v skladu
z zakonom, ki ureja Banko Slovenije, ali z drugimi zakoni, ki določajo
izključne pristojnosti Banke Slovenije,
5.
UJP ter drugi državni organi in samoupravne lokalne skupnosti v
Republiki Sloveniji, kadar izdajajo elektronski denar v okviru svojih
izključnih pristojnosti na podlagi posebnega zakona.
159. člen
(storitve izdajanja elektronskega denarja)
(1) Pogodba o izdajanju elektronskega denarja je pogodba, s
katero se izdajatelj elektronskega denarja zaveže izdati elektronski denar
imetniku v nominalni vrednosti prejetih denarnih sredstev.
(2) Izdajatelj elektronskega denarja pred sklenitvijo pogodbe
o izdajanju elektronskega denarja posreduje imetniku elektronskega denarja
informacije o pogojih unovčenja sredstev, vključno z vsemi nadomestili, tako da
ima imetnik dovolj časa, da se z njimi seznani.
(3) Elektronski denar se v časovnem obdobju od izdaje do
potrošnje ne obrestuje. Izdajatelj elektronskega denarja imetniku elektronskega
denarja tudi ne sme ponuditi drugih koristi, povezanih s časovnim obdobjem, v
katerem imetnik hrani elektronski denar.
(4) Za vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom, se glede
pravnega razmerja med izdajateljem elektronskega denarja in imetnikom
elektronskega denarja uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska
razmerja, v zvezi s pogodbo o naročilu.
160. člen
(pravica imetnika elektronskega denarja do unovčitve
sredstev)
(1) Imetnik elektronskega denarja lahko kadar koli zahteva, da
mu izdajatelj elektronskega denarja unovči protivrednost izdanega elektronskega
denarja, ki ga hrani.
(2) Izdajatelj elektronskega denarja lahko imetniku
elektronskega denarja zaračuna nadomestila in druge stroške le, če je tako
določeno v pogodbi o izdajanju elektronskega denarja in če:
1.
se unovčenje sredstev zahteva pred prenehanjem pogodbe o izdajanju
elektronskega denarja,
2.
je pogodba o izdajanju elektronskega denarja sklenjena za določen čas,
imetnik elektronskega denarja pa prekine pogodbo pred iztekom pogodbe, ali
3.
se unovčenje sredstev zahteva več kot eno leto po prenehanju pogodbe o
izdajanju elektronskega denarja.
(3) Vsako nadomestilo ali drug strošek iz prejšnjega odstavka
je v sorazmerju in v skladu z dejanskimi stroški, ki jih je imel izdajatelj
elektronskega denarja zaradi zahteve imetnika elektronskega denarja za
unovčenje sredstev.
(4) Pravice imetnika elektronskega denarja iz prvega oziroma
drugega odstavka tega člena s pogodbo ni mogoče izključiti oziroma omejiti. V
pogodbi o izdajanju elektronskega denarja se jasno navedejo pogoji za unovčenje
elektronskega denarja, vključno z vsemi nadomestili.
(5) Če se unovčenje sredstev zahteva pred prenehanjem
veljavnosti pogodbe o izdajanju elektronskega denarja, lahko imetnik
elektronskega denarja zahteva, da se izplača protivrednost izdanega
elektronskega denarja delno ali v celoti.
(6) Če imetnik elektronskega denarja zahteva unovčenje
sredstev ob izteku pogodbe ali v enem letu po izteku veljavnosti pogodbe o
izdajanju elektronskega denarja, se izplača:
1.
celotna protivrednost hranjenega elektronskega denarja, ali
2.
protivrednost hranjenega elektronskega denarja v višini, ki jo zahteva
imetnik elektronskega denarja, če je elektronski denar izdala hibridna družba
za izdajo elektronskega denarja iz drugega odstavka 162. člena tega zakona, in
se vnaprej ne ve, kolikšen delež sredstev se bo uporabil kot elektronski denar.
(7) Izdajatelj elektronskega denarja in imetnik elektronskega
denarja, ki ni potrošnik, se lahko dogovorita o drugačnih pogojih za unovčenje
sredstev.
7.2 Družbe za izdajo elektronskega denarja
161. člen
(družba za izdajo elektronskega denarja)
(1) Družba za izdajo elektronskega denarja je pravna oseba s
sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za
opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja kot družba za izdajo
elektronskega denarja.
(2) Družba za izdajo elektronskega denarja države članice je
pravna oseba s sedežem v drugi državi članici, ki je pridobila dovoljenje
pristojnega nadzornega organa države sedeža za opravljanje storitev izdajanja
elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja.
(3) Družba za izdajo elektronskega denarja je organizirana v
eni od pravnoorganizacijskih oblik gospodarskih družb, določenih z zakonom, ki
ureja gospodarske družbe.
(4) Za družbo za izdajo elektronskega denarja se uporabljajo določbe
zakona, ki ureja gospodarske družbe, če ni s tem zakonom določeno drugače.
(5) Za družbe za izdajo elektronskega denarja se smiselno
uporabljajo določbe tretjega odstavka 24. člena, 25. in 30. člena,
32. do 51. člena, 53. in 54. člena, 73. in 74. člena, 79. do
81. člena, 83. in 84. člena, 240. do 242. člena, 245. do 259. člena,
274. do 277. člena ter 282. in 283. člena tega zakona in regulativni
tehnični standardi, ki jih sprejme Evropska komisija v skladu s petim odstavkom
28. člena in sedmim odstavkom 29. člena Direktive 2015/2366/EU, če ni
v tem poglavju določeno drugače.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek družba za izdajo
elektronskega denarja ne sme izdajati elektronskega denarja prek zastopnikov,
lahko pa pooblasti fizično ali pravno osebo, da distribuira in unovčuje
elektronski denar v njenem imenu.
(7) Družba za izdajo elektronskega denarja lahko prek
zastopnika opravlja plačilne storitve iz 5. člena tega zakona, če so izpolnjeni
pogoji, ki jih za zastopnike plačilnih institucij določa ta zakon.
(8) Družba za izdajo elektronskega denarja tretje države, ki
je upravičena izdajati elektronski denar v državi sedeža, lahko izdaja
elektronski denar tudi na ozemlju Republike Slovenije, vendar samo prek
podružnice in pod pogoji, določenimi v tem zakonu, ter ob smiselni uporabi
določb zakona, ki ureja bančništvo, o opravljanju bančnih storitev banke tretje
države in dovoljenju za ustanovitev podružnice banke tretje države.
(9) Banka Slovenije predpiše podrobnejšo vsebino
dokumentacije in dokazil, ki jih je treba priložiti k zahtevam, o katerih je
pristojna odločati Banka Slovenije po določbah tega poglavja, in podrobnejšo
vsebino obvestil in način pošiljanja obvestil, ki jih morajo družbe za izdajo
elektronskega denarja pošiljati Banki Slovenije v skladu z določbami tega
poglavja.
162. člen
(dejavnost družb za izdajo elektronskega denarja)
(1) Družba za izdajo elektronskega denarja lahko začne
izdajati elektronski denar, ko pridobi dovoljenje Banke Slovenije za izdajanje
elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja. Družba za
izdajo elektronskega denarja lahko poleg izdajanja elektronskega denarja
opravlja tudi plačilne storitve iz 5. člena tega zakona, ki so povezane z
izdajanjem elektronskega denarja, pod pogoji, ki jih za opravljanje teh
storitev določa ta zakon.
(2) Družba za izdajo elektronskega denarja lahko poleg
storitev iz prejšnjega odstavka opravlja tudi naslednje dejavnosti (v
nadaljnjem besedilu: hibridna družba za izdajo elektronskega denarja):
1.
plačilne storitve iz 5. člena tega zakona, ki niso povezane z izdajanjem
elektronskega denarja, vključno z dajanjem posojil v zvezi s plačilnimi
storitvami, če izpolnjuje pogoje, ki se zahtevajo za opravljanje teh storitev
na podlagi tega ali drugih zakonov,
2.
storitve upravljanja plačilnih sistemov, če izpolnjuje pogoje za
opravljanje storitev upravljanja plačilnih sistemov v skladu s tem zakonom,
3.
druge gospodarske dejavnosti, če izpolnjuje pogoje, ki jih glede
izvajanja teh dejavnosti določa drug zakon.
(3) Za hibridno družbo za izdajo elektronskega denarja se
uporabljajo določbe tega zakona o družbi za izdajo elektronskega denarja, razen
če zakon za hibridne družbe za izdajo elektronskega denarja določa drugače.
(4) Družba za izdajo elektronskega denarja lahko, če
izpolnjuje pogoje, ki se zahtevajo za opravljanje teh storitev na podlagi tega
ali drugih zakonov, opravlja tudi operativne in pomožne storitve, povezane z
izdajanjem elektronskega denarja ali opravljanjem plačilnih storitev, kot so
menjava valut, shranjevanje in obdelava podatkov, dejavnost hrambe v zvezi s
plačilnimi storitvami.
(5) Družba za izdajo elektronskega denarja sredstva, ki jih
prejme od imetnika elektronskega denarja, takoj zamenja za elektronski denar.
(6) Za družbo za izdajo elektronskega denarja, ki opravlja
plačilne storitve iz 5. člena tega zakona, se smiselno uporabljata drugi odstavek
12. člena in četrti odstavek 28. člena tega zakona.
(7) Družba za izdajo elektronskega denarja ne sme odobriti posojila
iz sredstev, ki jih je prejela v zameno za elektronski denar in jih mora
varovati v skladu s 166. členom tega zakona.
163. člen
(ustanovni kapital)
(1) Pravna oseba, ki zaprosi za dovoljenje za opravljanje
storitev izdajanja elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega
denarja, mora imeti v času izdaje dovoljenja Banke Slovenije ustanovni kapital
vsaj v višini 350.000 eurov.
(2) Pri izračunu ustanovnega kapitala iz prejšnjega odstavka se
upoštevajo postavke iz točk (a) do (e) prvega odstavka 26. člena Uredbe
575/2013/EU.
164. člen
(minimalni kapital)
(1) Družba za izdajo elektronskega denarja ves čas poslovanja
zagotavlja kapital, ki mora vedno dosegati ali presegati višjo od vrednosti:
1.
ustanovnega kapitala, ki se zahteva na podlagi prejšnjega člena, ali
2.
kapitalske zahteve, ki se izračuna na podlagi drugega ali tretjega
odstavka tega člena.
(2) Kapitalska zahteva za družbo za izdajo elektronskega
denarja za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja je enaka dvema
odstotkoma povprečnega zneska elektronskega denarja v obtoku. Povprečni znesek
elektronskega denarja v obtoku je povprečni celotni znesek finančnih obveznosti
v zvezi z izdanim elektronskim denarjem ob koncu vsakega koledarskega dne v
prejšnjih šestih koledarskih mesecih, ki se izračuna na prvi koledarski dan
vsakega koledarskega meseca in se uporablja za ta koledarski mesec. Če družba
za izdajo elektronskega denarja ni zaključila dovolj dolgega obdobja poslovne dejavnosti,
se povprečni znesek elektronskega denarja v obtoku določi na podlagi
predvidenega dnevnega povprečnega zneska elektronskega denarja v obtoku, ki je
določen s poslovnim načrtom iz 3. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona,
ob upoštevanju vseh prilagoditev načrta, ki jih od družbe zahteva Banka
Slovenije.
(3) Kapitalska zahteva za hibridno družbo za izdajo
elektronskega denarja, ki opravlja storitve iz 1. točke drugega odstavka 162.
člena tega zakona, se izračuna kot seštevek vrednosti kapitalske zahteve iz
prejšnjega odstavka in vrednosti kapitalske zahteve za dejavnost plačilnih
storitev, izračunani po metodi, ki jo določi Banka Slovenije na podlagi 55.
člena tega zakona.
(4) Za hibridno družbo za izdajo elektronskega denarja, ki
omogoča imetnikom elektronskega denarja vplačilo denarnih sredstev tudi za
namene, ki niso povezani z izdajo elektronskega denarja, pri tem pa znesek
elektronskega denarja v obtoku ni vnaprej določen oziroma znan, se kapitalska
zahteva izračuna za reprezentativni del vplačanih sredstev, ki naj bi se
predvidoma uporabil kot elektronski denar, če je mogoče ta del primerno oceniti
na podlagi preteklih podatkov. Če družba za izdajo elektronskega denarja ni
zaključila dovolj dolgega obdobja poslovne dejavnosti, se reprezentativni del
določi na podlagi predvidenega zneska elektronskega denarja v obtoku, ki je
določen s poslovnim načrtom iz 3. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona,
ob upoštevanju vseh prilagoditev načrta, ki jih od družbe zahteva Banka
Slovenije.
(5) Kapital družbe za izdajo elektronskega denarja se
izračuna s smiselno uporabo 63. in 64. člena tega zakona ter podzakonskih
predpisov, izdanih na podlagi 67. člena tega zakona. Družba za izdajo elektronskega
denarja, ki opravlja plačilne storitve, ki niso povezane z izdajanjem
elektronskega denarja, v izračunu kapitala za dejavnost izdajanja elektronskega
denarja ne sme uporabiti sestavin kapitala, ki jih je namenila za pokrivanje
kapitalskih zahtev za dejavnost plačilnih storitev, ki niso povezane z
izdajanjem elektronskega denarja. Družba za izdajo elektronskega denarja
izračunava kapitalske zahteve in kapital ter poroča ob smiselni uporabi 66.
člena tega zakona ter podzakonskih predpisov, izdanih na podlagi 67. člena tega
zakona.
(6) Banka Slovenije lahko od družbe za izdajo elektronskega denarja,
na podlagi upoštevanja kvalitete sistema upravljanja s tveganji družbe,
podatkovnih zbirk o izgubah in sistema notranjih kontrol, zahteva izredno
zvišanje ali dovoli znižanje kapitalskih zahtev iz tega člena, vendar največ za
20 odstotkov, na podlagi smiselne uporabe 61. in 62. člena tega zakona.
165. člen
(posebna pravila glede kvalificiranih imetnikov)
Ne glede na 33. člen tega zakona, lahko Banka Slovenije, če
hibridna družba za izdajo elektronskega denarja opravlja eno ali več dejavnosti
iz 3. točke drugega odstavka 162. člena tega zakona, na predlog bodočega
imetnika kvalificiranega deleža odloči, da se za pridobitev kvalificiranega
deleža v taki hibridni družbi za izdajo elektronskega denarja zahteve iz 33.
člena tega zakona deloma ali v celoti ne uporabljajo. Pri tem Banka Slovenije
zlasti upošteva pravnoorganizacijsko obliko ter vrsto in obseg gospodarskih
dejavnosti iz 3. točke drugega odstavka 162. člena tega zakona, ki jih opravlja
hibridna družba za izdajo elektronskega denarja, ter pravnoorganizacijsko
obliko ter vrsto in obseg dejavnosti, ki jih opravlja bodoči imetnik
kvalificiranega deleža.
166. člen
(varstvo denarnih sredstev imetnikov elektronskega denarja)
(1) Družba za izdajo elektronskega denarja sredstva, ki jih
je prejela v zameno za izdani elektronski denar, varuje smiselno enako kot
plačilna institucija v skladu z 68. do 71. členom tega zakona, če ni v tem
členu določeno drugače.
(2) Družbi za izdajo elektronskega denarja sredstev, ki jih
prejme v obliki plačila z uporabo plačilnega instrumenta, ni treba zaščititi,
dokler se ne vknjižijo v dobro na njen plačilni račun ali se ji drugače dajo na
razpolago v skladu z zahtevami tega zakona glede roka izvršitve plačilne
storitve. V vsakem primeru morajo biti prejeta denarna sredstva zaščitena
najpozneje peti delovni dan po izdaji elektronskega denarja.
(3) Družba za izdajo elektronskega denarja, ki v skladu s 1.
točko drugega odstavka 162. člena tega zakona opravlja plačilne storitve iz 5.
člena tega zakona, mora pri opravljanju plačilnih storitev, ki niso povezane z
izdajanjem elektronskega denarja, upoštevati določbe podpoglavja 2.8 tega
zakona.
(4) Družba za izdajo elektronskega denarja predhodno obvesti
Banko Slovenije o vsaki nameravani spremembi načina varovanja denarnih
sredstev, ki so bila prejeta v zameno za izdani elektronski denar, in predloži
ustrezna dokazila o njegovi skladnosti z določbami tega zakona.
(5) Banka Slovenije predpiše podrobnejša pravila za varna sredstva
z nizkim tveganjem, v katera lahko družba za izdajo elektronskega denarja
naloži sredstva, ki jih je prejela v zameno za izdani elektronski denar.
167. člen
(družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo)
(1) Banka Slovenije lahko na zahtevo vložnika zahteve za
izdajo dovoljenja za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja
odloči, da zanjo ne veljajo posamezne zahteve glede sistema upravljanja
notranjih kontrol, kapitala in kapitalskih zahtev, imetništva kvalificiranih
deležev in glede varstva denarnih sredstev imetnika elektronskega denarja, ki
jih morajo v skladu s tem zakonom izpolnjevati družba za izdajo elektronskega
denarja (v nadaljnjem besedilu: družba za izdajo elektronskega denarja z
opustitvijo), ter mu dovoli vpis v register družb za izdajo elektronskega
denarja, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
ima sedež v Republiki Sloveniji,
2.
vse poslovne dejavnosti ustvarjajo povprečni znesek elektronskega
denarja v obtoku, ki ne presega 200.000 eurov,
3.
člani poslovodstva in osebe, ki bodo neposredno odgovorne za vodenje
poslov v zvezi s storitvami izdajanja elektronskega denarja, smiselno
izpolnjujejo pogoje, ki jih določa prvi odstavek 32. člena tega zakona.
(2) Določbe tega podpoglavja o zahtevah za izdajanje
elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja se uporabljajo
tudi za družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo, razen določbe o
zahtevah, ki jih je Banka Slovenije družbi za izdajo elektronskega denarja
dovolila opustiti v skladu s tem členom ali če ta zakon izrecno določa, da se
za družbe za izdajo elektronskega denarja posamezne določbe tega zakona ne
uporabljajo.
(3) Za hibridno družbo za izdajo elektronskega denarja z
opustitvijo, ki omogoča imetnikom elektronskega denarja vplačilo denarnih
sredstev v zvezi z izdajo elektronskega denarja in za druge namene, ki niso
povezani z izdajo elektronskega denarja, pri tem pa znesek elektronskega
denarja v obtoku ni vnaprej določen oziroma znan, se za namen iz 2. točke
prvega odstavka tega člena upošteva reprezentativni del vplačanih sredstev, ki
naj bi se predvidoma uporabil kot elektronski denar, če je ta reprezentativni
del mogoče razumno oceniti na podlagi preteklih podatkov. Če hibridna družba za
izdajo elektronskega denarja ni zaključila dovolj dolgega obdobja poslovne
dejavnosti, se reprezentativni del oceni na podlagi predvidenega zneska
elektronskega denarja v obtoku, ki je določen s poslovnim načrtom, priloženim k
zahtevi za izdajo dovoljenja Banke Slovenije za izdajanje elektronskega denarja
kot družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo iz prvega odstavka
tega člena, ob upoštevanju vseh prilagoditev načrta, ki jih od družbe zahteva
Banka Slovenije.
(4) Družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo
lahko opravlja plačilne storitve iz 5. člena tega zakona le, če so plačilne
storitve povezane z izdanim elektronskim denarjem. Ne glede na prejšnji stavek
lahko družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo opravlja plačilne
storitve izvrševanja denarnih nakazil iz 6. točke prvega odstavka 5. člena tega
zakona, tudi če te storitve niso povezane z izdajanjem elektronskega denarja,
če pridobi dovoljenje Banke Slovenije na podlagi 76. člena tega zakona.
(5) Družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo
lahko izdaja elektronski denar samo na način, ki imetniku omogoča shranjevanje
elektronskega denarja na plačilnem instrumentu ali plačilnem računu, do
vrednosti največ 150 eurov.
(6) Družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo:
1.
takoj obvesti Banko Slovenije o dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na
izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena,
2.
enkrat na leto poroča Banki Slovenije o povprečnem znesku elektronskega
denarja v obtoku na dan 31. decembra.
(7) Družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo lahko
opravlja storitve izdajanja elektronskega denarja na območju:
-
Republike Slovenije neposredno ali na podlagi pooblastitve fizične ali
pravne osebe za distribuiranje in unovčevanje elektronskega denarja v njenem
imenu, ali
-
tretje države.
(8) Banka Slovenije predpiše podrobnejšo vsebino obvestil in
način pošiljanja obvestil, ki jih družbe za izdajo elektronskega denarja z
opustitvijo pošiljajo Banki Slovenije v skladu z določbami tega poglavja.
8. PRIMERLJIVOST NADOMESTIL, POVEZANIH S PLAČILNIMI
RAČUNI, ZAMENJAVA PLAČILNEGA RAČUNA IN DOSTOP DO OSNOVNEGA PLAČILNEGA RAČUNA
168. člen
(področje urejanja)
Pravila glede primerljivosti nadomestil, povezanih s
plačilnimi računi, zamenjave plačilnih računov in dostopa do osnovnih plačilnih
računov se uporabljajo za vse plačilne račune, ki omogočajo vsaj polog gotovine
na plačilni račun in dvig gotovine s plačilnega računa ter izvrševanje
plačilnih transakcij.
8.1 Primerljivost nadomestil, povezanih s plačilnimi računi
169. člen
(objava seznama s standardizirano terminologijo)
Banka Slovenije na svoji spletni strani objavi seznam s
standardizirano terminologijo.
170. člen
(dokument z informacijami o nadomestilih in glosar)
(1) Ponudnik plačilnih storitev pravočasno, pred sklenitvijo
okvirne pogodbe, potrošniku brezplačno, v papirni obliki ali na drugem trajnem
nosilcu podatkov, zagotovi dokument z informacijami o nadomestilih glede
najbolj reprezentativnih storitev, povezanih s plačilnim računom, s seznama s
standardizirano terminologijo (v nadaljnjem besedilu: dokument z informacijami
o nadomestilih) in glosar.
(2) Dokument z informacijami o nadomestilih vsebuje vse
standardizirane izraze s seznama s standardizirano terminologijo. Ponudnik
plačilnih storitev v dokumentu z informacijami o nadomestilih navede zgolj
nadomestila za tiste storitve s seznama s standardizirano terminologijo, ki jih
ponuja v okviru svojega poslovanja.
(3) Dokument z informacijami o nadomestilih:
1.
je kratek in vsebinsko zaključen dokument;
2.
je pripravljen in oblikovan tako, da je jasen in enostaven za branje, z
znaki, ki so primerne velikosti za branje;
3.
je enako razumljiv, ko je natisnjen ali fotokopiran v črno-beli obliki,
če je izvirnik barven;
4.
je v slovenskem, ali v drugem jeziku, če se tako dogovorita potrošnik in
ponudnik plačilnih storitev;
5.
vsebuje točne informacije in ne sme zavajati, v njem pa se uporablja
valuta plačilnega računa ali druga valuta EU, če se tako dogovorita potrošnik
in ponudnik plačilnih storitev;
6.
vsebuje naslov »dokument z informacijami o nadomestilih «, ki je naveden
na vrhu prve strani poleg enotnega simbola, s katerim se dokument razlikuje od
ostalega gradiva;
7.
vsebuje navedbo, da zajema nadomestila za najbolj reprezentativne
storitve, povezane s plačilnim računom, in da so izčrpne predpogodbene in pogodbene
informacije o vseh storitvah na voljo v drugih dokumentih.
(4) Ponudnik plačilnih storitev dokument z informacijami o
nadomestilih zagotovi ločeno od informacij iz 90. člena tega zakona.
(5) Če ponudnik plačilnih storitev ponuja eno ali več
storitev v paketu storitev, povezanih s plačilnim računom, zagotovi, da
dokument z informacijami o nadomestilih razkriva nadomestilo za celotni paket,
storitve, vključene v paket, in njihovo količino ter dodatno nadomestilo za
katerokoli storitev, ki presega količino, vključeno v nadomestilo za paket.
(6) Ponudnik plačilnih storitev da potrošnikom na voljo tudi
glosar, ki vključuje najmanj standardizirane izraze s seznama s standardizirano
terminologijo in z njim povezane opredelitve pojmov.
(7) Glosar iz prejšnjega odstavka, vključno z morebitnimi
drugimi opredelitvami pojmov, je oblikovan v jasnem in nedvoumnem jeziku ter ne
sme biti zavajajoč.
(8) Ponudnik plačilnih storitev zagotovi, da sta dokument z
informacijami o nadomestilih in glosar vedno na voljo potrošniku.
(9) Ponudnik plačilnih storitev da oba dokumenta iz
prejšnjegaodstavka na voljo na način, ki je lahko dostopen, v elektronski
obliki, na svojih spletnih straneh, kadar so na voljo, in v prostorih ponudnika
plačilnih storitev.
(10) Poleg primera iz prvega odstavka tega člena ponudnik plačilnih
storitev zagotovi potrošniku oba dokumenta iz osmega odstavka tega člena
brezplačno tudi v papirni obliki ali na drugem trajnem nosilcu podatkov vedno,
kadar potrošnik to od njega zahteva.
171. člen
(obračun nadomestil)
(1) Ob upoštevanju 94. in 95. člena tega zakona ponudnik plačilnih
storitev potrošniku vsaj enkrat letno brezplačno zagotovi obračun vseh
zaračunanih nadomestil ter ga, kadar je to ustrezno, informira o obrestnih
merah iz 4. točke četrtega odstavka tega člena za storitve, povezane s
plačilnim računom. Pri tem uporabi standardizirane izraze s seznama s
standardizirano terminologijo.
(2) Ponudnik plačilnih storitev in potrošnik se dogovorita o
načinu posredovanja obračuna nadomestil.
(3) Ponudnik plačilnih storitev obračun nadomestil na zahtevo
potrošnika zagotovi v papirni obliki.
(4) Obračun nadomestil, za obdobje na katero se nanaša,
vsebuje najmanj naslednje informacije:
1.
nadomestilo na enoto, zaračunano za vsako storitev, in kolikokrat je
bila storitev uporabljena;
2.
kadar so storitve združene v paket, nadomestilo, zaračunano za celotni
paket, in kolikokrat je bilo nadomestilo za paket zaračunano, ter dodatno
nadomestilo, zaračunano za katero koli storitev, ki presega količino, vključeno
v nadomestilo za paket;
3.
skupni znesek nadomestil, zaračunanih za vsako storitev, vsak paket
storitev in storitve, ki presegajo količino, vključeno v nadomestilo za paket;
4.
kadar je to ustrezno, obrestno mero za posojilo, povezano s plačilnim računom,
vključno s posojili v obliki prekoračitve na plačilnem računu, in skupni znesek
obresti;
5.
skupni znesek nadomestil, zaračunanih za vse storitve.
(5) Obračun nadomestil:
1.
je pripravljen in oblikovan tako, da je jasen in enostaven za branje, z
znaki, ki so primerne velikosti za branje;
2.
vsebuje točne informacije in ne sme zavajati, v njem pa se mora
uporabljati valuta plačilnega računa ali druga valuta, če se tako dogovorita
potrošnik in ponudnik plačilnih storitev;
3.
vsebuje naslov »obračun nadomestil«, ki je naveden na vrhu prve strani
obračuna poleg enotnega simbola, s katerim se dokument razlikuje od drugih
dokumentov;
4.
je v slovenskem, ali v drugem jeziku, če se tako dogovorita potrošnik in
ponudnik plačilnih storitev.
(6) Ponudnik plačilnih storitev obračun nadomestil zagotovi ločeno
od informacij iz 94. in 95. člena tega zakona.
172. člen
(informacije za potrošnike)
(1) Ponudnik plačilnih storitev v pogodbah s potrošniki in
pri oglaševanju za potrošnike uporablja standardizirane izraze s seznama s standardizirano
terminologijo za tiste storitve, ki jih ponuja v okviru svojega poslovanja.
Ponudnik plačilnih storitev lahko uporablja tržna imena v dokumentu z
informacijami o nadomestilih in v obračunu nadomestil pod pogojem, da ta tržna
imena dopolnjujejo standardizirane izraze s seznama s standardizirano
terminologijo in da dodatno označujejo zadevne storitve.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko ponudnik plačilnih storitev
uporablja tržna imena za označevanje storitev v pogodbah s potrošniki in pri
oglaševanju, pod pogojem, da jasno določajo ustrezne standardizirane izraze s
seznama s standardizirano terminologijo za tiste storitve, ki jih ponuja v
okviru svojega poslovanja.
173. člen
(primerjalna spletna mesta)
(1) Banka Slovenije na svoji spletni strani omogoči
brezplačni dostop do primerjave nadomestil, vključno z nadomestili za storitve
s seznama s standardizirano terminologijo, ki jih zaračunavajo ponudniki
plačilnih storitev v Republiki Sloveniji.
(2) Način in obliko objave nadomestil iz prejšnjega odstavka ter
način, obliko in roke za posredovanje podatkov o nadomestilih Banki Slovenije
določi Banka Slovenije.
174. člen
(plačilni računi v paketu z drugim produktom ali storitvijo)
(1) Kadar ponudnik plačilnih storitev plačilni račun ponuja kot
del paketa z drugim produktom ali storitvijo, ki ni povezana s plačilnim
računom, potrošnika obvesti, ali lahko pogodbo za odprtje plačilnega računa
sklene ločeno.
(2) Če lahko potrošnik sklene pogodbo za odprtje plačilnega računa
ločeno, ponudnik plačilnih storitev ločeno zagotovi tudi informacije o stroških
oziroma nadomestilih, ki veljajo za posamezne ostale produkte in storitve v tem
paketu, glede katerih se lahko pogodba sklene ločeno.
8.2 Zamenjava plačilnega računa
175. člen
(zamenjava plačilnega računa znotraj države članice)
(1) Ponudnik plačilnih storitev vsakemu potrošniku, ki odpre
ali ima plačilni račun pri ponudniku plačilnih storitev v Republiki Sloveniji,
v zvezi s plačilnimi računi z isto valuto omogoči zamenjavo plačilnega računa.
(2) Postopek zamenjave začne prejemni ponudnik plačilnih storitev,
ko od potrošnika prejme pisno pooblastilo v slovenskem, ali v drugem jeziku, za
katerega se dogovorita. Pisno pooblastilo je oblikovano jasno in razumljivo. V
primeru skupnega plačilnega računa prejemni ponudnik plačilnih storitev pridobi
pisno pooblastilo od vsakega imetnika posebej. Prejemni ponudnik plačilnih
storitev potrošniku posreduje kopijo pooblastila.
(3) Pooblastilo potrošnika vsebuje izrecno soglasje:
-
prenosnemu ponudniku plačilnih storitev za izvedbo posameznih nalog iz
petega oziroma šestega odstavka tega člena in
-
prejemnemu ponudniku plačilnih storitev za izvedbo posameznih nalog iz
sedmega odstavka tega člena.
(4) V pooblastilu iz prejšnjega odstavka potrošnik opredeli:
-
seznam ponavljajočih se dohodnih kreditnih plačil, trajnih nalogov in
soglasij za direktne obremenitve, ki jih želi potrošnik prenesti na nov
plačilni račun;
-
datum, od katerega se trajni nalogi in direktne obremenitve izvajajo s
plačilnega računa, ki ga odpre ali ima pri prejemnem ponudniku plačilnih
storitev. Ta datum je najmanj šest delovnih dni po dnevu, ko prejemni ponudnik
plačilnih storitev od prenosnega ponudnika plačilnih storitev prejme prenesene
dokumente na podlagi šestega odstavka tega člena;
-
če želi zapreti račun pri prenosnemu ponudniku plačilnih storitev, tudi
datum zaprtja tega plačilnega računa.
(5) Prejemni ponudnik plačilnih storitev najpozneje v dveh
delovnih dneh po prejemu pooblastila potrošnika od prenosnega ponudnika
plačilnih storitev zahteva, da izvede naslednje naloge, če so določene v
pooblastilu potrošnika:
1.
prejemnemu ponudniku plačilnih storitev in potrošniku, če slednji to
izrecno zahteva, posreduje seznam veljavnih trajnih nalogov in razpoložljive
informacije o soglasjih za direktne obremenitve, za katere potrošnik želi, da
se začnejo izvrševati prek plačilnega računa pri prejemnem ponudniku plačilnih
storitev;
2.
prejemnemu ponudniku plačilnih storitev in potrošniku, če slednji to
izrecno zahteva, posreduje vse informacije o ponavljajočih se dohodnih
kreditnih plačilih in direktnih obremenitvah, izvršenih na potrošnikovem
plačilnem računu v zadnjih 13 mesecih;
3.
kadar prenosni ponudnik plačilnih storitev ne zagotovi sistema za
samodejno preusmeritev ponavljajočih se dohodnih kreditnih plačil in direktnih
obremenitev na račun potrošnika, ki ga ima pri prejemnem ponudniku plačilnih
storitev, od datuma, določenega v pooblastilu, preneha sprejemati direktne
obremenitve in kreditna plačila;
4.
od datuma, določenega v pooblastilu, prekliče trajne naloge;
5.
na dan, ki ga določi potrošnik, prenese morebitno preostalo pozitivno
stanje sredstev na potrošnikov plačilni račun pri prejemnem ponudniku plačilnih
storitev,
6.
na dan, ki ga določi potrošnik, zapre plačilni račun pri prenosnem
ponudniku plačilnih storitev.
(6) Prenosni ponudnik plačilnih storitev po prejemu zahteve prejemnega
ponudnika plačilnih storitev izvede naslednje naloge, če so določene v
pooblastilu potrošnika:
1.
v petih delovnih dneh posreduje informacije iz 1. in 2. točke
prejšnjega odstavka;
2.
kadar prenosni ponudnik plačilnih storitev ne zagotovi sistema za
samodejno preusmeritev ponavljajočih se dohodnih kreditnih plačil in direktnih
obremenitev na potrošnikov plačilni račun pri prejemnem ponudniku plačilnih
storitev, od datuma, določenega v pooblastilu, preneha sprejemati kreditna
plačila in direktne obremenitve na plačilnem računu in o tem obvesti plačnika
oziroma prejemnika plačila;
3.
od datuma, določenega v pooblastilu, prekliče trajne naloge;
4.
na dan, določen v pooblastilu, s plačilnega računa prenese morebitno
preostalo pozitivno stanje denarnih sredstev na potrošnikov plačilni račun pri
prejemnem ponudniku plačilnih storitev;
5.
ob upoštevanju 98. člena tega zakona na datum, določen v pooblastilu,
zapre plačilni račun, če potrošnik na njem nima neporavnanih obveznosti in pod
pogojem, da so bile izvedene naloge iz 1., 2. in 4. točke tega odstavka.
Ponudnik plačilnih storitev nemudoma obvesti potrošnika, kadar zaradi
neporavnanih obveznosti ne more zapreti plačilnega računa potrošnika.
(7) Prejemni ponudnik plačilnih storitev v petih delovnih
dneh po prejemu informacij iz petega odstavka tega člena izvede naslednje
naloge, če so določene v pooblastilu potrošnika, v obsegu, ki ga omogočajo
informacije, ki jih je posredoval prenosni ponudnik plačilnih storitev ali
potrošnik:
1.
vzpostavi trajne naloge, ki jih je zahteval potrošnik, in jih začne
izvrševati od datuma, določenega v pooblastilu;
2.
zagotovi vse potrebno za sprejemanje direktnih obremenitev in jih začne
izvrševati od datuma, določenega v pooblastilu;
3.
kadar je to ustrezno, seznani potrošnike z njihovimi pravicami na
podlagi točke (d) tretjega odstavka 5. člena Uredbe št. 260/2012/EU;
4.
plačnike, navedene v pooblastilu, ki izvajajo ponavljajoča se dohodna
kreditna plačila na plačilni račun potrošnika, obvesti o podatkih o plačilnem
računu potrošnika pri prejemnem ponudniku plačilnih storitev in jim posreduje
kopijo pooblastila potrošnika. Če prejemni ponudnik plačilnih storitev nima
vseh informacij, ki jih potrebuje za obveščanje plačnikov, od potrošnika ali
prenosnega ponudnika plačilnih storitev zahteva, da posreduje manjkajoče
informacije;
5.
prejemnike plačil, navedene v pooblastilu, ki uporabljajo direktne
obremenitve za pridobivanje denarnih sredstev s plačilnega računa potrošnika,
obvesti o podatkih o plačilnem računu potrošnika pri prejemnem ponudniku
plačilnih storitev in datumu začetka izvrševanja direktnih obremenitev s tega
računa, ter jim posreduje kopijo pooblastila potrošnika. Če prejemni ponudnik
plačilnih storitev nima vseh informacij, ki jih potrebuje za obveščanje
prejemnikov plačil, manjkajoče informacije zahteva od potrošnika ali prenosnega
ponudnika plačilnih storitev.
(8) Če se potrošnik odloči, da bo namesto izrecnega soglasja
prejemnemu ponudniku plačilnih storitev v skladu z drugim, tretjim in četrtim
odstavkom tega člena, plačnikom ali prejemnikom plačila osebno posredoval
informacije iz 4. in 5. točke prejšnjega odstavka, prejemni ponudnik
plačilnih storitev potrošniku v roku iz prejšnjega odstavka posreduje
standardizirana obvestila s podatki o plačilnem računu in začetnim datumom,
navedenim v pooblastilu.
(9) Ob upoštevanju drugega odstavka 134. člena tega zakona
prenosni ponudnik plačilnih storitev zato, da med postopkom zamenjave potrošnik
ni oviran, ne blokira plačilnih instrumentov pred datumom, določenim v
pooblastilu potrošnika.
176. člen
(storitev čezmejne zamenjave plačilnega računa)
(1) Prenosni ponudnik plačilnih storitev, pri katerem ima
potrošnik plačilni račun, potrošniku, kadar mu ta sporoči, da želi odpreti
plačilni račun pri prevzemnem ponudniku plačilnih storitev v drugi državi
članici, ob prejemu take zahteve:
1.
kadar je na voljo, brezplačno posreduje seznam vseh obstoječih aktivnih
trajnih nalogov in soglasij za direktne obremenitve, ki jih upravlja prenosni
ponudnik plačilnih storitev, ter informacije, ki so na voljo o ponavljajočih se
dohodnih kreditnih plačilih in direktnih obremenitvah, ki jih upravlja
prejemnik plačila, izvršenih na potrošnikovem plačilnem računu v zadnjih 13
mesecih. Ta seznam za prejemnega ponudnika plačilnih storitev ne pomeni
obveznosti vzpostavitve storitev, ki jih ne zagotavlja;
2.
prenese morebitno preostalo pozitivno stanje denarnih sredstev s
potrošnikovega plačilnega računa na potrošnikov plačilni račun pri prevzemnem
ponudniku plačilnih storitev, pod pogojem, da takšna zahteva vsebuje vse
podatke o prevzemnem ponudniku plačilnih storitev in plačilnem računu
potrošnika;
3.
zapre plačilni račun potrošnika.
(2) Ob upoštevanju prvega odstavka 98. člena tega zakona in
pod pogojem, da potrošnik na tem plačilnem računu nima neporavnanih obveznosti,
ponudnik plačilnih storitev, pri katerem ima potrošnik plačilni račun, na
datum, ki ga potrošnik določi v zahtevi, opravi naloge iz 1., 2. in 3. točke
prejšnjega odstavka. Ta datum mora biti najmanj šest delovnih dni po tem, ko
ponudnik plačilnih storitev prejme zahtevo potrošnika.
(3) Ponudnik plačilnih storitev in potrošnik se lahko
dogovorita, da se prejšnji odstavek deloma ali v celoti ne uporablja.
(4) Ponudnik plačilnih storitev takoj obvesti potrošnika,
kadar zaradi neporavnanih obveznosti ne more zapreti plačilnega računa.
177. člen
(nadomestila, povezana z zamenjavo plačilnega računa)
(1) Prenosni in prejemni ponudnik plačilnih storitev
potrošniku brezplačno posredujeta njegove osebne podatke in informacije o obstoječih
trajnih nalogih in direktnih obremenitvah, ki jih ima pri prenosnem ali
prejemnem ponudniku plačilnih storitev.
(2) Prenosni ponudnik plačilnih storitev brezplačno posreduje
informacije, ki jih prejemni ponudnik plačilnih storitev zahteva v skladu s 1.
točko šestega odstavka 175. člena tega zakona. Prenosni ponudnik plačilnih
storitev za to ne sme zaračunati stroškov potrošniku ali prejemnemu ponudniku
plačilnih storitev.
(3) Morebitna nadomestila, ki jih prenosni ponudnik plačilnih
storitev zaračuna potrošniku za zaprtje plačilnega računa pri njem, morajo biti
določena v skladu z 98. členom tega zakona.
(4) Morebitna nadomestila, ki jih prenosni ali prejemni
ponudnik plačilnih storitev zaračuna potrošniku za storitve iz 175. člena tega
zakona, razen storitev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena,
morajo biti primerna in v skladu z dejanskimi stroški ponudnika plačilnih
storitev.
178. člen
(odgovornost ponudnika plačilnih storitev za pravilno
izvedbo zamenjave plačilnega računa)
(1) Ponudnik plačilnih storitev, ki sodeluje pri zamenjavi
plačilnega računa, je odgovoren za pravilno izvedbo zamenjave plačilnega računa
in potrošniku nemudoma povrne celotno izgubo zneskov, vključno s stroški in
obrestmi, ki jih je potrošnik utrpel, ker ponudnik plačilnih storitev ni ravnal
v skladu s 175. členom tega zakona.
(2) Odgovornost ponudnika plačilnih storitev iz prejšnjega
odstavka je izključena v primerih izjemnih in nepredvidljivih okoliščin, na
katere ponudnik plačilnih storitev ne more vplivati, posledice pa bi bile kljub
prizadevanjem ponudnika plačilnih storitev neizogibne, ali kadar je ravnanje
oziroma opustitev ponudnika plačilnih storitev posledica izpolnjevanja
obveznosti ponudnika plačilnih storitev, ki izhajajo iz drugih predpisov, ki
zavezujejo ponudnika plačilnih storitev. Odgovornost ponudnika plačilnih
storitev je izključena tudi, če je finančna izguba posledica potrošnikove
prevare ali goljufije, ali če potrošnik naklepno ali zaradi hude malomarnosti
ni izpolnil svojih obveznosti v zvezi z zamenjavo plačilnega računa v skladu s
tem zakonom.
179. člen
(informacije o zamenjavi plačilnega računa)
(1) Ponudnik plačilnih storitev da potrošniku na voljo
informacije o postopku zamenjave plačilnega računa, in sicer o:
1.
vlogah prenosnega in prejemnega ponudnika plačilnih storitev pri vsakem
koraku postopka zamenjave iz 175. člena tega zakona;
2.
časovnem okviru za dokončanje posameznih korakov;
3.
morebitnih nadomestilih, zaračunanih za postopek zamenjave;
4.
kakršnih koli informacijah, ki jih mora zagotoviti potrošnik;
5.
postopkih izvensodnega reševanja sporov iz 286. člena tega zakona;
6.
sistemu jamstva za vloge, v katerega je vključen.
(2) Informacije iz prejšnjega odstavka so brezplačno, v
papirni obliki ali na drugem trajnem nosilcu podatkov, v vseh prostorih
ponudnika plačilnih storitev, ki so dostopni potrošnikom, in v elektronski
obliki, vedno na voljo na spletni strani ponudnika plačilnih storitev ter se na
zahtevo posredujejo potrošnikom.
8.3 Dostop do osnovnega plačilnega računa
180. člen
(prepoved razlikovanja)
(1) Potrošnika, ki zakonito prebiva v EU, in ki zaprosi za
odprtje osnovnega plačilnega računa v EU ali do njega dostopa, banka ne sme
razlikovati zlasti na podlagi državljanstva, prebivališča, spola, rase, barve
kože, etničnega ali družbenega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali
prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodni skupnosti,
narodni manjšini iz druge države, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti
ali spolne usmerjenosti. Pogoji, ki veljajo za odprtje in dostop do osnovnega
plačilnega računa, na noben način ne smejo biti neutemeljeno razlikovalni.
(2) Osnovni plačilni račun je vrsta plačilnega računa, ki ima
značilnosti iz 182. člena tega zakona.
181. člen
(pravica dostopa do osnovnega plačilnega računa)
(1) Osnovni plačilni račun morajo potrošnikom ponujati vse
banke, ki vodijo plačilne račune potrošnikov.
(2) Banka osnovni plačilni račun ponuja v obsegu, kot ga
sicer ponuja v okviru svojega poslovanja.
(3) Potrošnik, ki zakonito prebiva v EU, vključno s
potrošnikom brez stalnega naslova in prosilcem za azil ter potrošnikom, ki mu
dovoljenje za bivanje ni bilo odobreno, vendar njegov izgon iz pravnih ali
dejanskih razlogov ni mogoč, ima pravico do odprtja in uporabe osnovnega
plačilnega računa pri banki. Ta pravica velja ne glede na potrošnikovo stalno
prebivališče.
(4) Banka postopek odpiranja osnovnega plačilnega računa oblikuje
tako, da uveljavljanje te pravice ni preveč težavno ali obremenjujoče za
potrošnika. Banka osnovni plačilni račun odpre brez nepotrebnega odlašanja
oziroma najpozneje v desetih delovnih dneh od prejema popolne prošnje
potrošnika za odprtje osnovnega plačilnega računa.
(5) Rok iz prejšnjega odstavka velja tudi v primeru zavrnitve
prošnje potrošnika za odprtje osnovnega plačilnega računa.
(6) Banka zavrne prošnjo potrošnika za odprtje osnovnega plačilnega
računa, kadar bi odprtje takšnega računa povzročilo kršitev določb zakona, ki
ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Banka v tem
primeru ukrepa v skladu z zakonom, ki ureja področje preprečevanja pranja
denarja in financiranja terorizma.
(7) Banka lahko zavrne prošnjo potrošnika za odprtje
osnovnega plačilnega računa, če:
1.
potrošnik že ima plačilni račun pri banki v Republiki Sloveniji, ki mu
omogoča uporabo plačilnih storitev iz prvega odstavka 182. člena tega zakona,
razen kadar potrošnik navede, da je bil obveščen, da bo ta plačilni račun
zaprt. Banka lahko v ta namen upošteva pisno izjavo, ki jo podpiše potrošnik;
2.
potrošnik krši ali je v zadnjih treh letih kršil pogodbeno obveznost do
banke;
3.
ima banka informacije, da je na plačilnem računu potrošnika, vključno z
osnovnim plačilnim računom, zaradi pomanjkanja denarnih sredstev na tem računu
na podlagi zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje, ali zakona, ki ureja davčni
postopek, vzpostavljena evidenca o neizvršenih sklepih za izvršbo ali prisilno
izterjavo.
(8) V primerih iz šestega in sedmega odstavka tega člena banka
po sprejetju odločitve o zavrnitvi prošnje za odprtje osnovnega plačilnega
računa potrošnika nemudoma pisno in brezplačno obvesti o zavrnitvi prošnje in
konkretnem razlogu za zavrnitev, razen če je to prepovedano na podlagi drugih
predpisov.
(9) Banka v primeru zavrnitve prošnje za odprtje osnovnega plačilnega
računa potrošnika obvesti o postopku pritožbe zoper zavrnitev prošnje o odprtju
osnovnega plačilnega računa, pravici, da o zavrnitvi prošnje za odprtje
osnovnega plačilnega računa seznani Banko Slovenije, in o pravici do
izvensodnega reševanja sporov v skladu z 286. členom tega zakona. V obvestilu banka
navede tudi ustrezne kontaktne podatke.
(10) Banka odprtja osnovnega plačilnega računa ne sme
pogojevati z nakupom dodatnih storitev ali delnic banke, razen če je slednje
pogoj za vse potrošnike, ki so v pogodbenem razmerju z banko.
182. člen
(značilnosti osnovnega plačilnega računa)
(1) Osnovni plačilni račun zajema naslednje storitve:
1.
storitve, ki so potrebne za odprtje, vodenje in zaprtje plačilnega
računa;
2.
storitve, ki omogočajo polog sredstev na plačilni račun;
3.
storitve, ki omogočajo dvig gotovine s plačilnega računa v EU na bančnem
okencu ali bankomatih med obratovalnim časom banke ali izven njega;
4.
izvrševanje domačih in čezmejnih direktnih obremenitev;
5.
izvrševanje domačih in čezmejnih plačilnih transakcij s plačilno
kartico, vključno z internetnimi plačili;
6.
izvrševanje domačih in čezmejnih kreditnih plačil, vključno s trajnimi
nalogi, na terminalih, okencih in prek internetnih storitev banke, če to banka
omogoča v okviru svojega rednega poslovanja.
(2) Banka osnovni plačilni račun zagotavlja vsaj v eurih.
(3) Potrošniki lahko z osnovnim plačilnim računom opravljajo neomejeno
število transakcij v zvezi s storitvami iz prvega odstavka tega člena.
(4) Banka potrošniku zagotovi možnost izvrševanja plačilnih transakcij
z osnovnega plačilnega računa v poslovalnici banke in prek interneta, če banka
to omogoča.
(5) Banke lahko na zahtevo potrošnika omogočijo prekoračitev pozitivnega
stanja denarnih sredstev na osnovnem plačilnem računu in izvrševanje plačilnih
transakcij s kreditno kartico, pri čemer banke potrošnikom, poleg informacij po
tem zakonu, zagotovijo tudi informacije v skladu z zakonom, ki ureja
potrošniške kredite.
(6) Dostop do osnovnega plačilnega računa ali njegova uporaba
ne smeta biti omejena ali pogojena z uporabo prekoračitve iz prejšnjega
odstavka.
183. člen
(nadomestila, povezana z osnovnim plačilnim računom)
(1) Banka lahko v zvezi z zagotavljanjem osnovnega plačilnega
računa iz prejšnjega člena oziroma v zvezi z neizpolnjevanjem obveznosti iz
okvirne pogodbe za dostop do osnovnega plačilnega računa potrošniku zaračunava
le primerno nadomestilo ali mu te storitve nudi brezplačno.
(2) Banka Slovenije določi način izračuna višine primernega nadomestila
iz prejšnjega odstavka, pri čemer upošteva najmanj nacionalno raven prihodkov
in povprečna nadomestila, ki jih banke v Republiki Slovenije zaračunavajo za
storitve, povezane s plačilnim računom.
(3) V aktu iz prejšnjega odstavka Banka Slovenije lahko
določi najvišje število transakcij za storitve iz 4. in 6. točke prvega odstavka
prejšnjega člena ter za morebitne plačilne transakcije s kreditno kartico, za
katere lahko banka zaračunava le primerno nadomestilo iz prvega odstavka tega
člena, in tudi, da se lahko zaračunavajo dodatna nadomestila, če število
opravljenih transakcij za te storitve v določenem obdobju preseže predpisano
najvišje število.
184. člen
(okvirna pogodba, povezana z osnovnim plačilnim računom, in
njena odpoved)
(1) Za okvirne pogodbe, ki zagotavljajo dostop do osnovnega plačilnega
računa, veljajo določbe iz oddelka 5.2.2 tega zakona, razen če ta člen določa
drugače.
(2) Banka lahko enostransko prekine okvirno pogodbo za dostop
do osnovnega plačilnega računa le, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih
pogojev:
1.
potrošnik je osnovni plačilni račun namerno uporabljal za nezakonite
namene;
2.
na osnovnem plačilnem računu več kot 24 zaporednih mesecev ni bilo
nobene transakcije;
3.
potrošnik je predložil netočne informacije, da bi pridobil pravico do
osnovnega plačilnega računa, kadar na podlagi točnih informacij takšne pravice
ne bi pridobil;
4.
potrošnik ne prebiva več zakonito v EU;
5.
potrošnik naknadno odpre plačilni račun pri drugi banki, ki mu omogoča
uporabo storitev iz prvega odstavka 182. člena tega zakona;
6.
potrošnik krši ali je v zadnjih treh letih kršil pogodbeno obveznost do banke;
7.
pod pogoji, ki jih glede odstopa od pogodbe določa drug zakon.
(3) Če banka okvirno pogodbo za dostop do osnovnega
plačilnega računa odpove na podlagi 2., 4. ali 5. točke prejšnjega odstavka,
vsaj dva meseca pred začetkom veljavnosti odpovedi potrošnika pisno in
brezplačno obvestiti o razlogih za odpoved, razen če bi bilo takšno razkritje
prepovedano na podlagi drugih predpisov.
(4) Če banka okvirno pogodbo za dostop do osnovnega
plačilnega računa odpove na podlagi 1., 3. ali 6. točke drugega odstavka tega
člena, začne odpoved pogodbe učinkovati nemudoma.
(5) Banka v primeru odpovedi okvirne pogodbe za dostop do
osnovnega plačilnega računa potrošnika obvesti o postopku pritožbe zoper
odpoved okvirne pogodbe za dostop do osnovnega plačilnega računa, o pravici, da
o odpovedi okvirne pogodbe za dostop do osnovnega plačilnega računa seznani
Banko Slovenije, in o pravici do izvensodnega reševanja sporov v skladu z 286.
členom tega zakona. V obvestilu banka navede tudi ustrezne kontaktne podatke.
185. člen
(splošne informacije o osnovnih plačilnih računih)
(1) Banka objavi informacije o razpoložljivosti in splošnih
cenovnih pogojih osnovnih plačilnih računov, postopkih za uveljavitev pravice
do dostopa do osnovnega plačilnega računa in o načinih za dostop do postopkov
izvensodnega reševanja sporov na svojih spletnih straneh in v vseh prostorih, v
katerih posluje s potrošniki.
(2) Banka da potrošniku brezplačno na voljo lahko dostopne informacije
o posebnih značilnostih in pogojih uporabe osnovnega plačilnega računa, ki ga
ponuja, z njim povezanih nadomestilih in brezplačno pomoč v zvezi s tem. Iz
informacij mora biti jasno razvidno, da za dostop do osnovnega plačilnega
računa nakup dodatnih storitev ni obvezen.
9. UNOVČEVANJE DOMICILIRANIH MENIC
186. člen
(dogovor o unovčevanju domiciliranih menic)
(1) Za papirno menico, ki jo je v skladu z zakonom, ki ureja
menico, izdal ali akceptiral uporabnik, ki je pravna oseba, zasebnik ali
podjetnik, v zvezi z opravljanjem dejavnosti, in ki je plačljiva v breme
denarnih sredstev, ki se vodijo na uporabnikovem plačilnem računu pri ponudniku
plačilnih storitev (v nadaljnjem besedilu: domicilirana menica), se šteje, da
vključuje tudi:
1.
nepreklicno pooblastilo uporabnika imetniku menice, ki je upravičen
zahtevati plačilo na podlagi domicilirane menice v skladu z zakonom, ki ureja
menico, da odredi izvršitev plačilne transakcije v breme plačnikovih sredstev
pri plačnikovem ponudniku plačilnih storitev v skladu z domicilirano menico;
2.
nepreklicno soglasje uporabnika svojemu ponudniku plačilnih storitev, da
v breme uporabnikovih denarnih sredstev izvrši plačilno transakcijo, ki jo
odredi imetnik menice v skladu s prejšnjo točko.
(2) Določbe tega poglavja ne posegajo v pravice uporabnika, imetnika
menice ali drugih oseb, ki so jih pridobili na podlagi zakona, ki ureja menico.
187. člen
(izvršitev plačilne transakcije na podlagi domicilirane
menice)
(1) Imetnik domicilirane menice odredi izvršitev plačilne
transakcije na podlagi domicilirane menice tako, da uporabnikovemu ponudniku
plačilnih storitev predloži domicilirano menico in podatke za izvršitev
plačilne transakcije v breme uporabnikovega plačilnega računa pri tem ponudniku
plačilnih storitev in s prenosom denarnih sredstev imetniku menice (v
nadaljnjem besedilu: plačilni nalog za unovčitev domicilirane menice).
(2) Ponudnik plačilnih storitev lahko zavrne izvršitev
plačilne transakcije na podlagi plačilnega naloga za unovčitev domicilirane
menice, če je:
1.
imetnik domicilirane menice odredil plačilni nalog za unovčitev
domicilirane menice, ki je očitno v nasprotju z domicilirano menico (npr. glede
zneska, domicila, zapadlosti menice), ali
2.
plačilni nalog za unovčitev domicilirane menice odredila oseba, ki ni
menični upnik, ali druga oseba, ki jo je menični upnik pooblastil za odreditev
plačilne transakcije zaradi plačila domicilirane menice.
10. OPRAVLJANJE IZVRŠBE NA DENARNA SREDSTVA IMETNIKA
PLAČILNEGA RAČUNA PRI PONUDNIKU PLAČILNIH STORITEV
188. člen
(rubež in prenos denarnih sredstev na podlagi sklepa o
izvršbi)
(1) Ponudnik plačilnih storitev imetniku plačilnega računa onemogoči
razpolaganje z denarnimi sredstvi in jih prenese na predpisane račune na
podlagi sklepa sodišča ali drugega organa, pristojnega za izvršbo in
zavarovanje, v skladu s predpisi, ki urejajo opravljanje izvršbe in zavarovanja
na dolžnikova denarna sredstva, razen če je v tem poglavju določeno drugače.
(2) Določbe zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje na
dolžnikovih denarnih sredstvih pri organizaciji za plačilni promet, se ne
uporabljajo v zvezi s plačilnimi računi, ki se uporabljajo izključno za namen
izvrševanja plačilnih transakcij v skladu s tem zakonom.
(3) Izvršbe in zavarovanja na denarna sredstva neposrednihin
posrednih uporabnikov državnega proračuna ter občinskih proračunov, Zavoda za
zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje Slovenije se lahko v skladu z 10. poglavjem tega zakona izvršujejo le
preko podračunov enotnega zakladniškega računa države ali občine, odprtih pri
UJP.
(4) Če je ponudnik plačilnih storitev izvršil rubež in prenos
denarnih sredstev na podlagi sklepa o izvršbi iz prvega odstavka tega člena, ne
da bi bili za to izpolnjeni pogoji iz predpisov, ki urejajo opravljanje izvršbe
in zavarovanja na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni
promet, mora ponudnik plačilnih storitev imetniku plačilnega računa nemudoma
povrniti prenesena denarna sredstva, v vsakem primeru pa najpozneje do konca
naslednjega delovnega dne, po tem ko je zaznal prenos denarnih sredstev oziroma
je bil o njem obveščen. Ponudnik plačilnih storitev mora vzpostaviti tako
stanje plačilnega računa imetnika, kakršno bi bilo, če sklep o izvršbi ne bi
bil izvršen, in zagotoviti, da datum valute knjiženja v dobro na plačilnem
računu imetnika ni poznejši od datuma, ko je bil znesek knjižen v breme.
(5) Ponudnik plačilnih storitev mora imetniku plačilnega
računa povrniti tudi vsa zaračunana nadomestila ter obresti, do katerih je
upravičen imetnik plačilnega računa v zvezi z neupravičenim prenosom denarnih
sredstev na podlagi sklepa o izvršbi iz prejšnjega odstavka.
(6) Kadar ponudnik plačilnih storitev izvrši rubež in prenos
sredstev na podlagi prvega odstavka tega člena, mora imetniku plačilnega računa
na njegovo zahtevo posredovati vse relevantne podatke, zlasti pa podatke o
izdajatelju sklepa, znesku rubeža in prenosa in višini obveznosti iz sklepa o
izvršbi.
189. člen
(izdaja predpisov)
Minister, pristojen za finance, oziroma ministrica, pristojna
za finance (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za finance), predpiše
način ravnanja ponudnikov plačilnih storitev v zvezi z izvrševanjem sklepov o
izvršbi ali zavarovanju, ki jih v skladu s svojimi pristojnostmi izdajo davčni
organi.
190. člen
(stroški izvrševanja sklepa o izvršbi in zavarovanju)
(1) Če ponudnik plačilnih storitev imetniku plačilnega računa
zaračunava posebno nadomestilo za izvajanje dejanj na podlagi sklepa o izvršbi
ali zavarovanju, na denarnih sredstvih imetnika plačilnega računa pri tem
ponudniku plačilnih storitev, morajo biti ta nadomestila primerna in v skladu z
dejanskimi stroški, ki nastanejo ponudniku plačilnih storitev v zvezi z
izvrševanjem sklepa o izvršbi ali zavarovanju.
(2) Za namen izvajanja nadzora primernosti višine stroškov iz
prejšnjega odstavka so ponudniki plačilnih storitev Banki Slovenije, ob vsaki
spremembi oziroma najmanj enkrat letno, najpozneje do 31. januarja za
preteklo koledarsko leto, dolžni predložiti pravilne in popolne podatke o
višini nadomestil, ki so jih zaračunavali za izvajanje posameznih dejanj na
podlagi sklepa o izvršbi ali zavarovanju.
(3) Ponudniki plačilnih storitev na svojih spletnih straneh
objavijo pravilne in popolne podatke o višini nadomestil, ki jih zaračunavajo
za izvajanje dejanj na podlagi sklepa o izvršbi ali zavarovanju.
11. REGISTER TRANSAKCIJSKIH RAČUNOV
191. člen
(register transakcijskih računov)
(1) Register transakcijskih računov je enotna informatizirana
baza podatkov o transakcijskih računih in sefih ter imetnikih transakcijskih
računov, pooblaščencih imetnikov transakcijskih računov, dejanskih lastnikih
transakcijskih računov ter najemnikih sefov.
(2) Register transakcijskih računov vzpostavi in upravlja
Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem
besedilu: agencija).
192. člen
(zagotavljanje podatkov za register transakcijskih računov)
(1) Banke, ki vodijo transakcijske račune in oddajajo sefe,
Banka Slovenije glede računov bank in hranilnic, ki jih vodi v skladu z
zakonom, ter UJP glede podračunov, ki jih vodi v skladu z zakonom, agenciji
tekoče zagotavljajo podatke za vzpostavitev in vodenje registra transakcijskih
računov, razen podatkov o dejanskih lastnikih imetnikov transakcijskih računov,
ki se prevzemajo iz registra dejanskih lastnikov.
(2) V registru transakcijskih računov se obdelujejo podatki
o:
1.
imetniku transakcijskega računa:
-
ime, priimek in naslov prebivališča imetnika, ki je fizična oseba, ali
firma, sedež in poslovni naslov imetnika transakcijskega računa, ki je pravna
oseba, ali firma, sedež in poslovni naslov ter ime in priimek imetnika transakcijskega
računa, ki je podjetnik ali zasebnik, ali naziv in naslov drugega imetnika
transakcijskega računa;
-
davčna številka imetnika, če je imetnik vpisan v davčni register v
skladu z zakonom, ki ureja davčni register, in država sedeža ali prebivališča
imetnika;
-
identifikacijska oznaka imetnika in država sedeža ali prebivališča
imetnika, če imetnik ni vpisan v davčni register v skladu z zakonom, ki ureja
davčni register;
-
matična številka imetnika, ki je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik,
če je imetnik vpisan v Poslovni register Slovenije;
-
šifra proračunskih uporabnikov, če je pri poslovnem subjektu vpisana v
Poslovnem registru Slovenije;
2.
pooblaščencu imetnika transakcijskega računa:
-
ime, priimek in naslov prebivališča pooblaščenca, ki je fizična oseba,
ali firma, sedež in poslovni naslov pooblaščenca, ki je pravna oseba, ali
firma, sedež in poslovni naslov ter ime in priimek pooblaščenca, ki je
podjetnik ali zasebnik, ali naziv in naslov drugega pooblaščenca;
-
davčna številka pooblaščenca, če je pooblaščenec vpisan v davčni
register v skladu z zakonom, ki ureja davčni register, in država sedeža ali
prebivališča pooblaščenca;
-
identifikacijska oznaka pooblaščenca in država sedeža ali prebivališča
pooblaščenca, če pooblaščenec ni vpisan v davčni register v skladu z zakonom,
ki ureja davčni register;
-
matična številka pooblaščenca, ki je pravna oseba, podjetnik ali
zasebnik, če je pooblaščenec vpisan v Poslovni register Slovenije;
-
šifra proračunskih uporabnikov, če je pri poslovnem subjektu vpisana v
Poslovnem registru Slovenije;
-
datum prejema in datum preklica pooblastila;
3.
dejanskemu lastniku imetnika transakcijskega računa:
-
ime, priimek, datum rojstva, državljanstvo in naslov prebivališča
dejanskega lastnika;
-
davčna številka dejanskega lastnika, če je dejanski lastnik vpisan v
davčni register v skladu z zakonom, ki ureja davčni register;
-
država prebivališča dejanskega lastnika;
-
druga identifikacijska oznaka dejanskega lastnika, ki se uporablja v
rezidenčni državi dejanskega lastnika, če dejanski lastnik ni vpisan v davčni
register v skladu z zakonom, ki ureja davčni register;
-
višina lastniškega deleža ali drug način nadzora dejanskega lastnika;
-
datum vpisa in datum izbrisa dejanskega lastnika;
4.
transakcijskem računu:
-
številka računa;
-
naziv in matična številka ponudnika, ki vodi transakcijski račun;
-
oznaka vrste računa, ki je določena s predpisom iz desetega odstavka
tega člena;
-
podatek, da sredstva na transakcijskem računu ne zadoščajo za izvršitev
sklepa o izvršbi ali zavarovanju;
-
datum odprtja računa;
-
datum zaprtja računa;
-
podatek, da se transakcijski račun, katerega imetnik je fizična oseba,
uporablja za opravljanje dejavnosti;
-
številka računa imetnika transakcijskega računa pri pravnem nasledniku
ponudnika plačilnih storitev;
5.
sefu:
-
ime, priimek in naslov prebivališča najemnika sefa, ki je fizična oseba,
ali firma, sedež in poslovni naslov najemnika sefa, ki je pravna oseba, ali
firma, sedež in poslovni naslov ter ime in priimek najemnika sefa, ki je
podjetnik ali zasebnik, ali naziv in naslov drugega najemnika sefa;
-
davčna številka najemnika, če je najemnik vpisan v davčni register v
skladu z zakonom, ki ureja davčni register, in država sedeža ali prebivališča
najemnika;
-
identifikacijska oznaka najemnika in država sedeža ali prebivališča
najemnika, če najemnik ni vpisan v davčni register v skladu z zakonom, ki ureja
davčni register;
-
matična številka najemnika, ki je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik,
če je najemnik vpisan v Poslovni register Slovenije;
-
šifra proračunskih uporabnikov, če je pri poslovnem subjektu vpisana v
Poslovnem registru Slovenije;
-
trajanje najema.
(3) Podatki iz 1., 4. in 5. točke prejšnjega odstavka se
izbrišejo iz registra transakcijskih računov in prenesejo v arhiv registra
transakcijskih računov pri agenciji ob zaprtju transakcijskega računa oziroma
prenehanju najema sefa, podatki iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka pa se
izbrišejo iz registra transakcijskih računov in prenesejo v arhiv registra
transakcijskih računov pri agenciji ob prenehanju pooblastila oziroma ko
fizična oseba ni več dejanski lastnik imetnika transakcijskega računa, če se to
zgodi pred zaprtjem transakcijskega računa.
(4) Točnost in ažurnost podatkov iz 1., 2., 3. in 5. točke
drugega odstavka tega člena se zagotavljata s povezavo registra transakcijskih
računov s Poslovnim registrom Slovenije, registrom dejanskih lastnikov,
centralnim registrom prebivalstva ali davčnim registrom, prek katerih se
podatki avtomatično prevzemajo v register transakcijskih računov. Prevzemanje
in povezovanje podatkov potekata z uporabo davčne številke.
(5) Za zagotovitev točnosti in ažurnosti podatkov v registru
transakcijskih računov agencija kot upravljavka registra prevzema naslednje
podatke in njihove spremembe:
-
podatke o firmi, sedežu in poslovnem naslovu imetnika transakcijskega
računa, ki je pravna oseba, podatke o firmi, sedežu in poslovnem naslovu ter
imenu in priimku imetnika transakcijskega računa, ki je podjetnik ali zasebnik,
podatke o firmi, sedežu in poslovnem naslovu pooblaščenca imetnika
transakcijskega računa ter najemnika sefa, ki je pravna oseba, podatke o firmi,
sedežu in poslovnem naslovu ter imenu in priimku pooblaščenca imetnika
transakcijskega računa ter najemnika sefa, ki je podjetnik ali zasebnik, ter
podatek o datumu njegovega izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije in podatke
o nazivu in naslovu drugega imetnika transakcijskega računa iz Poslovnega
registra Slovenije;
-
podatke o imenu, priimku in naslovu prebivališča imetnika
transakcijskega računa, ki je fizična oseba, ter podatke o imenu, priimku in
naslovu prebivališča pooblaščenca imetnika transakcijskega računa ter najemnika
sefa, ki je fizična oseba, iz centralnega registra prebivalstva;
-
podatke o imenu, priimku, datumu rojstva, državljanstvu in naslovu
prebivališča dejanskega lastnika imetnika transakcijskega računa, davčni
številki ali drugi identifikacijski oznaki dejanskega lastnika imetnika
transakcijskega računa, ki se uporablja v rezidenčni državi dejanskega
lastnika, državi prebivališča dejanskega lastnika imetnika transakcijskega
računa, višini lastniškega deleža ali drug način nadzora dejanskega lastnika
imetnika transakcijskega računa, datum vpisa in datum izbrisa dejanskega
lastnika imetnika transakcijskega računa iz registra dejanskih lastnikov;
-
podatke o imenu, priimku in naslovu prebivališča imetnika transakcijskega
računa, ki je fizična oseba, ter podatke o imenu, priimku in naslovu
prebivališča pooblaščenca imetnika transakcijskega računa ter najemnika sefa,
ki je fizična oseba in ni vpisan v centralni register prebivalstva, iz davčnega
registra;
-
podatke o firmi, sedežu in poslovnem naslovu imetnika transakcijskega
računa, ki je pravna oseba, podatke o firmi, sedežu in poslovnem naslovu ter
imenu in priimku imetnika transakcijskega računa, ki je podjetnik ali zasebnik,
podatke o firmi, sedežu in poslovnem naslovu pooblaščenca imetnika
transakcijskega računa ter najemnika sefa, ki je pravna oseba, ter podatke o
firmi, sedežu in poslovnem naslovu ter imenu in priimku pooblaščenca imetnika
transakcijskega računa ter najemnika sefa, ki je podjetnik ali zasebnik, iz
davčnega registra, če imetnik, pooblaščenec ali najemnik ni vpisan v Poslovni
register Slovenije.
(6) Imetniki transakcijskih računov, ki so fizične osebe,
ponudnikom plačilnih storitev, ki vodijo transakcijske račune, za namen javnega
in brezplačnega dostopa do podatkov v registru transakcijskih računov v skladu
s prvim odstavkom 194. člena tega zakona, zagotavljajo podatke iz sedme
alineje 4. točke drugega odstavka tega člena, če transakcijske račune
uporabljajo za opravljanje dejavnosti, in sicer preden začnejo transakcijske
račune uporabljati za opravljanje dejavnosti.
(7) Če imetnik transakcijskega računa ne ravna v skladu s
prejšnjim odstavkom, agencija po pravnomočno končanem prekrškovnem postopku iz
četrtega odstavka 310. člena tega zakona na podlagi podatkov, ki jih
zagotovijo ponudniki plačilnih storitev, omogoči javni in brezplačni dostop do
podatkov o imetnikovem transakcijskem računu v skladu s prvim odstavkom
194. člena tega zakona. Finančna uprava Republike Slovenije o pravnomočno
končanem prekrškovnem postopku obvesti ponudnika plačilnih storitev, ki vodi
transakcijski račun. V obvestilu se navedejo polno ime in priimek ter matična
številka imetnika transakcijskega računa, datum pravnomočnosti odločitve in
številka transakcijskega računa, ki ga imetnik uporablja za opravljanje
dejavnosti.
(8) Register transakcijskih računov mora biti vzpostavljen
tako, da je mogoča enolična identifikacija imetnikov transakcijskih računov,
njihovih pooblaščencev in dejanskih lastnikov oziroma najemnikov sefov. V
primeru skupnega transakcijskega računa, več pooblaščencev in dejanskih
lastnikov imetnika transakcijskega računa ali več najemnikov istega sefa se v
registru transakcijskih računov vodijo podatki iz drugega odstavka tega člena o
vseh imetnikih skupnega transakcijskega računa, vseh pooblaščencih in dejanskih
lastnikih imetnika transakcijskega računa oziroma o vseh najemnikih sefa.
(9) Podatki iz drugega odstavka tega člena se hranijo v
arhivu registra transakcijskih računov še pet let po zaprtju računa, prenehanju
najema sefa, prenehanju pooblastila oziroma po tem, ko fizična oseba ni več
dejanski lastnik imetnika transakcijskega računa, razen podatka, da se
transakcijski račun, katerega imetnik je fizična oseba, uporablja za
opravljanje dejavnosti in podatka, da sredstva na transakcijskem računu ne
zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali zavarovanju, ki se hranita eno
leto.
(10) Agencija v soglasju z Banko Slovenije določi podrobnejša
pravila o vzpostavitvi in vodenju registra transakcijskih računov.
193. člen
(namen registra)
(1) Podatki o transakcijskih računih in sefih ter njihovih
imetnikih, pooblaščencih in dejanskih lastnikih imetnikov oziroma najemnikih se
obdelujejo v registru transakcijskih računov z namenom, da se zagotovi centralizirani
dostop do teh podatkov.
(2) Podatki o transakcijskih računih fizičnih oseb so osebni
podatki, ki se obdelujejo v registru transakcijskih računov z namenom, da se
osebam iz tretjega odstavka 194. člena tega zakona, s centraliziranim
dostopom do teh podatkov omogoči tekoče opravljanje dejanj v postopkih izvršbe
ali zavarovanja ter drugih postopkih zaradi prisilne izvršitve terjatev zoper
imetnike transakcijskih računov, ki so fizične osebe. Osebni podatki fizičnih
oseb se v registru transakcijskih računov obdelujejo tudi z namenom
zagotavljanja varnosti pravnega prometa, tekočega in učinkovitega opravljanja
plačilnih storitev, odločanja o kreditni sposobnosti, odkrivanje kršitev s
področja plačilnega prometa ter učinkovitega preprečevanja in odkrivanja pranja
denarja ter financiranja terorizma. Prav tako se podatki o transakcijskih
računih fizičnih oseb, njihovih pooblaščencih in dejanskih lastnikih imetnikov
transakcijskih računov ter o najemnikih sefov, v registru transakcijskih
računov obdelujejo tudi z namenom, da se ti podatki zagotovijo osebam, za
katere poseben zakon določa pravno podlago in namen obdelave osebnih podatkov.
194. člen
(dostop do podatkov iz registra transakcijskih računov)
(1) Podatki v registru transakcijskih računov so javni in
brezplačno dostopni na spletni strani agencije. Določba ne velja za podatke o
pooblaščencih in dejanskih lastnikih imetnikov transakcijskih računov ter sefih
in osebne podatke fizičnih oseb, razen za podatke o transakcijskih računih
podjetnikov in zasebnikov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti. Namen
javne objave podatkov o transakcijskih računih podjetnikov in zasebnikov, ki se
uporabljajo za opravljanje dejavnosti, je zagotavljanje varnosti pravnega
prometa v zvezi z opravljanjem dejavnosti.
(2) Agencija varuje osebne podatke v zvezi s sefi,
pooblaščenci in dejanskimi lastniki imenikov transakcijskih računov ter podatke
o fizičnih osebah in njihovih transakcijskih računih kot zaupne v skladu z
zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, razen če so podatki o
transakcijskih računih podjetnikov in zasebnikov postali javni v skladu s
prejšnjim odstavkom. Agencija z naslednjim dnem po dnevu izbrisa podjetnika ali
zasebnika iz Poslovnega registra Slovenije, ki se šteje za prenehanje
opravljanja njegove dejavnosti, samodejno, na podlagi podatkov Poslovnega
registra Slovenije, onemogoči javno objavo in dostop do osebnih podatkov
podjetnikov ali zasebnikov.
(3) Osebne podatke o transakcijskih računih fizičnih oseb
lahko pridobijo:
1.
osebe, ki so na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova upravičene
predlagati postopek izvršbe ali zavarovanja zoper imetnika transakcijskega
računa v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje, ali z drugim
zakonom, ki določa postopek prisilne izvršitve terjatev,
2.
sodišča in drugi organi, ki opravljajo dejanja v postopku izvršbe ali
drugih postopkih, ki jih vodijo v okviru svojih pristojnosti, in
3.
ponudniki plačilnih storitev iz 1., 7. in 8. točke prvega odstavka 20.
člena tega zakona za namen izvrševanja sklepov o izvršbi, brezplačno.
(4) Osebne podatke o transakcijskih računih fizičnih oseb,
pooblaščencih in dejanskih lastnikih imetnikov transakcijskih računov ter
sefih, ki se obdelujejo v registru transakcijskih računov, lahko pridobijo tudi
imetnik transakcijskega računa, ali pooblaščenec, ali dejanski lastnik imetnika
transakcijskega računa, ali najemnik sefa glede podatkov, ki se nanašajo nanj,
ter druge osebe, za katere drug zakon določa pravno podlago in namen obdelave
osebnih podatkov. Fizična oseba uveljavlja pravico dostopa do osebnih podatkov
v registru transakcijskih računov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih
podatkov.
(5) Za namen preverjanja obstoja transakcijskega računa pri
opravljanju plačilnih storitev ter tekočega in učinkovitega opravljanja
plačilnih storitev, agencija ponudnikom plačilnih storitev omogoči brezplačni
dostop do podatkov o številkah transakcijskih računov fizičnih oseb, ki se
obdelujejo v registru transakcijskih računov. Ponudniki plačilnih storitev
lahko za uporabnika preverjajo istovetnost podatkov o transakcijskih računih
fizičnih oseb, ki so odprti pri drugih ponudnikih plačilnih storitev, če so
poleg številke transakcijskega računa o imetniku računa zagotovljeni tudi
naslednji podatki:
-
davčna številka ali identifikacijska oznaka ter ime in priimek ali
-
ime in priimek ter naslov prebivališča fizične osebe. Če sta v registru
dve ali več oseb z enakim imenom, priimkom in naslovom prebivališča, mora
ponudnik plačilnih storitev poizvedbo dopolniti z davčno številko ali
identifikacijsko oznaka posameznika. Plačilni nalog se šteje za prejetega s
strani ponudnika plačilnih storitev tudi, če se ob vpogledu v register
transakcijskih računov ugotovi neskladnost podatkov o prejemniku plačila.
(6) Za namen preverjanja obstoja transakcijskega računa pri
obravnavi prošnje potrošnika za odprtje osnovnega plačilnega računa v skladu s
sedmim odstavkom 181. člena tega zakona oziroma za prekinitev okvirne pogodbe v
skladu z drugim odstavkom 184. člena tega zakona, ter za tekoče in učinkovito
izvrševanje sklepov o izvršbi ali zavarovanju, agencija bankam omogoči
brezplačni dostop do podatkov o številkah transakcijskih računov fizičnih oseb,
ki se obdelujejo v registru transakcijskih računov. Banke lahko preverjajo
obstoj transakcijskega računa fizičnih oseb, če so zagotovljeni naslednji
podatki:
-
davčna številka ali identifikacijska oznaka ter ime in priimek ali
-
ime in priimek ter naslov prebivališča fizične osebe. Če sta v registru
dve ali več oseb z enakim imenom, priimkom in naslovom prebivališča, mora
ponudnik plačilnih storitev poizvedbo dopolniti z davčno številko ali
identifikacijsko oznako posameznika.
(7) Za dostop do podatkov iz arhiva registra transakcijskih
računov se smiselno uporabljajo določbe prvega do četrtega odstavka tega člena,
razen prve točke tretjega odstavka tega člena, ter določbe 195. in 196. člena
tega zakona.
195. člen
(zahteva za pridobitev podatkov iz registra transakcijskih
računov)
(1) Agencija posreduje osebne podatke o transakcijskem računu
fizične osebe, pooblaščencu in dejanskem lastniku imetnika transakcijskega
računa ter o sefu, prosilcu iz tretjega oziroma četrtega odstavka prejšnjega
člena na podlagi zahteve za pridobitev podatkov iz registra transakcijskih
računov.
(2) Zahteva za pridobitev podatkov iz registra transakcijskih
računov o pooblaščencu ali dejanskem lastniku imetnika transakcijskega računa,
sefu oziroma transakcijskem računu fizične osebe vsebuje:
1.
ime in priimek ali firmo in naslov prosilca in njegov podpis,
2.
ime, priimek in davčno številko ali identifikacijsko oznako fizične
osebe, ki je imetnik transakcijskega računa, pooblaščenca ali dejanskega
lastnika imetnika transakcijskega računa oziroma najemnika sefa, in
3.
navedbo pravne podlage in namen obdelave osebnih podatkov.
(3) Sodišče pridobi podatke o transakcijskem računu fizične osebe
z neposrednim elektronskim dostopom do podatkov iz registra transakcijskih
računov na podlagi poizvedbe, ki lahko vsebuje le ime, priimek in naslov
prebivališča fizične osebe, ki je imetnik transakcijskega računa. Če sta v
registru dve ali več oseb z enakim imenom, priimkom in naslovom, mora sodišče
poizvedbo dopolniti z davčno številko ali identifikacijsko oznako posameznika.
(4) Zahteva za pridobitev podatkov iz registra transakcijskih
računov se vloži v pisni ali elektronski obliki. Agencija z aktom določi pogoje
in način vložitve zahtev v elektronski obliki.
(5) Agencija zagotovi sodiščem, davčnemu organu in drugim
organom, ki so pristojni za izvršbo, neposredni elektronski dostop do podatkov
iz registra transakcijskih računov. O neposrednem elektronskem dostopu do
podatkov iz registra transakcijskih računov se lahko agencija dogovori tudi z
drugimi državnimi organi, nosilci javnih pooblastil ali drugimi osebami, ki so
na podlagi posebnega zakona upravičeni za pridobitev podatkov iz registra.
(6) Agencija se lahko s posameznimi prosilci, ki so na
podlagi prejšnjega člena upravičeni za pridobitev podatkov iz registra
transakcijskih računov, dogovori o elektronskem pošiljanju zahtevanih podatkov
oziroma jim omogoči neposredni dostop do njih.
(7) Za posredovanje podatkov iz registra transakcijskih
računov agencija prosilcu zaračuna stroške v skladu s tarifo, razen če ta ali
poseben zakon določa, da je posamezen prosilec upravičen do brezplačne
pridobitve podatkov. Tarifo določi agencija v soglasju z ministrom, pristojnim
za finance.
196. člen
(odločanje o zahtevi za pridobitev podatkov iz registra
transakcijskih računov)
(1) Za postopke odločanja o zahtevah za pridobitev podatkov iz
registra transakcijskih računov se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni
postopek, če v tem zakonu ni določeno drugače.
(2) Če agencija zahtevi ugodi, posreduje prosilcu potrdilo o
podatkih iz registra transakcijskih računov v skladu s predpisom iz 192. člena
tega zakona.
12. PLAČILNI SISTEMI
12.1 Področje urejanja in opredelitev pojmov
197. člen
(področje urejanja)
(1) To poglavje ureja plačilne sisteme in pogoje za njihovo
upravljanje.
(2) Pojem plačilni sistem je v tem zakonu uporabljen le za
plačilne sisteme, za katere se uporablja slovensko pravo.
(3) Za namene tega poglavja delovni dan pomeni časovno obdobje,
ki zajema kliring in poravnavo oziroma kliring ali poravnavo ter druge
aktivnosti, ki se izvedejo v poslovnem ciklu plačilnega sistema, kot je
opredeljen v pravilih plačilnega sistema. Delovni dan, kot je opredeljen v
pravilih plačilnega sistema, ni nujno vezan na koledarske dneve.
(4) Za sistemsko pomembne plačilne sisteme se ta zakon in na
njegovi podlagi izdani podzakonski akti ne uporabljajo.
(5) Sistemsko pomemben plačilni sistem je plačilni sistem, za
katerega Svet Evropske centralne banke, v skladu z drugim odstavkom 1. člena
Uredbe Evropske centralne banke (EU) št. 795/2014 z dne 3. julija 2014 o
pregledniških zahtevah za sistemsko pomembne sisteme (UL L št. 217 z dne
23. 7. 2014, str. 16), sprejme odločitev, da zanj velja navedena uredba.
198. člen
(plačilni sistem)
(1) Plačilni sistem je dogovor med tremi ali več udeleženci
plačilnega sistema iz 204. člena tega zakona brez upoštevanja upravljavca
plačilnega sistema, če ta v okviru plačilnega sistema izključno upravlja ta
plačilni sistem, in morebitnih posrednih udeležencev o standardiziranih
postopkih in skupnih pravilih za kliring in poravnavo oziroma kliring ali
poravnavo nalogov za prenos med udeleženci plačilnega sistema.
(2) Kliring je postopek prenosa, preverjanja, razvrščanja,
potrjevanja nalogov za prenos ter morebitnega izračuna denarne obveznosti
oziroma terjatve posameznega udeleženca v plačilnem sistemu iz naslova njegove
udeležbe v tem plačilnem sistemu, pri čemer denarne obveznosti oziroma terjatve
udeležencev ne prenehajo.
(3) Poravnava v plačilnem sistemu je dejanje delnega ali
popolnega prenehanja denarnih obveznosti in terjatev med udeleženci plačilnega
sistema s prenosom denarnih sredstev ali medsebojnim poračunavanjem na podlagi
nalogov za prenos.
(4) Medsebojno poračunavanje iz prejšnjega odstavka je
postopek delnega ali popolnega prenehanja denarnih obveznosti in terjatev
udeležencev plačilnega sistema na podlagi nalogov za prenos z:
1.
izračunom skupne neto denarne obveznosti ali skupne neto denarne
terjatve posameznega udeleženca plačilnega sistema do drugih udeležencev
plačilnega sistema kot celote ali
2.
pobotom vzajemnih denarnih obveznosti in terjatev med dvema posameznima
udeležencema plačilnega sistema.
(5) Skupna neto denarna obveznost ali skupna neto denarna terjatev
posameznega udeleženca plačilnega sistema iz prejšnjega odstavka je razlika med
seštevkom vseh denarnih obveznosti in seštevkom vseh denarnih terjatev
posameznega udeleženca plačilnega sistema, na podlagi nalogov za prenos, ki jih
ta udeleženec posreduje ali prejme v plačilnem sistemu v določenem obdobju.
199. člen
(povezani plačilni sistemi)
(1) Povezani plačilni sistemi so plačilni sistemi, ki na
podlagi dogovora med upravljavci plačilnih sistemov omogočajo udeležencem
povezanih plačilnih sistemov, da se nalogi za prenos, ki so posredovani v
zadevni plačilni sistem, izvršijo v drugem povezanem plačilnem sistemu.
(2) Dogovori med povezanimi plačilnimi sistemi ne
predstavljajo samostojnega plačilnega sistema.
(3) Za namene 207., 208. in 209. člena tega zakona se
upravljavec povezanih plačilnih sistemov, ki ni udeleženec nobenega povezanega
plačilnega sistema, šteje za udeleženca vseh povezanih plačilnih sistemov.
200. člen
(pomemben plačilni sistem)
Pomemben plačilni sistem je plačilni sistem, ki zaradi obsega
ali vrste plačilnih transakcij, ki se poravnavajo v plačilnem sistemu, ali
drugih okoliščin pomembno vpliva na tekoče izvajanje plačilnih transakcij v
državi ali na zaupanje uporabnikov v varnost in učinkovitost izvajanja teh
transakcij.
201. člen
(določitev statusa pomembnega plačilnega sistema)
(1) Plačilni sistem pridobi status pomembnega plačilnega
sistema na podlagi odločbe Banke Slovenije, s katero Banka Slovenije ugotovi,
da so podane okoliščine iz prejšnjega člena, in določi, da se plačilni sistem
šteje kot pomemben plačilni sistem (v nadaljnjem besedilu: odločba o določitvi
statusa pomembnega plačilnega sistema).
(2) Če Banka Slovenije v postopku odločanja o izdaji
dovoljenja za upravljanje plačilnega sistema ugotovi, da plačilni sistem
izpolnjuje kriterije za status pomembnega plačilnega sistema v skladu s
prejšnjim členom in predpisom, izdanim na podlagi 239. člena tega zakona, od
vložnika, če je to potrebno, zahteva, da v roku, ki ga določi Banka Slovenije,
ki ne sme biti krajši od treh in ne daljši od šestih mesecev, uskladi pravila
plačilnega sistema s tretjim odstavkom 204. člena tega zakona in z
zahtevami iz drugega odstavka 215. člena, 218. člena, drugega odstavka 219.
člena ter 220. in 223. člena tega zakona. Banka Slovenije hkrati z odločbo
o izdaji dovoljenja za upravljanje plačilnega sistema izda tudi odločbo o
določitvi statusa pomembnega plačilnega sistema. Plačilni sistem v tem primeru
pridobi status pomembnega plačilnega sistema z dnem izdaje dovoljenja Banke
Slovenije za upravljanje plačilnega sistema. Če vložnik ne uskladi pravil
plačilnega sistema s tretjim odstavkom 204. člena tega zakona ali z
zahtevami iz drugega odstavka 215. člena, 218. člena, drugega odstavka 219.
člena ter 220. in 223. člena tega zakona v roku, ki ga določi Banka
Slovenije, Banka Slovenija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za upravljanje
plačilnega sistema.
(3) Če Banka Slovenije izda odločbo o določitvi statusa
pomembnega plačilnega sistema upravljavcu, ki že ima dovoljenje za upravljanje
tega plačilnega sistema in katerega udeleženci ne izpolnjujejo pogojev iz
tretjega odstavka 204. člena oziroma drugega odstavka 215. člena, 218.
člena, drugega odstavka 219. člena ter 220. in 223. člena tega zakona, mora
upravljavec v roku, ki ga določi Banka Slovenije, ki ne sme biti krajši od treh
in ne daljši od šestih mesecev po vročitvi odločbe o določitvi statusa
pomembnega plačilnega sistema, pri Banki Slovenije vložiti zahtevo za izdajo
dovoljenja Banke Slovenije za spremembo pravil plačilnega sistema. Plačilni
sistem v tem primeru pridobi status pomembnega plačilnega sistema z dnem izdaje
dovoljenja Banke Slovenije za spremembo pravil plačilnega sistema v skladu s
tretjim odstavkom 204. člena tega zakona oziroma z zahtevami iz drugega
odstavka 215. člena, 218. člena, drugega odstavka 219. člena ter 220. in 223.
člena tega zakona. Če upravljavec plačilnega sistema ne uskladi pravil
plačilnega sistema v roku, ki ga določi Banka Slovenije, dovoljenje Banke
Slovenije za upravljanje plačilnega sistema preneha.
(4) Če Banka Slovenije po izdaji odločbe o določitvi statusa pomembnega
plačilnega sistema ugotovi, da so razlogi iz prejšnjega člena prenehali,
upravljavcu plačilnega sistema izda odločbo, s katero ugotovi prenehanje statusa
pomembnega plačilnega sistema. Upravljavec plačilnega sistema mora v treh
mesecih od vročitve odločbe o prenehanju statusa pomembnega plačilnega sistema
pri Banki Slovenije vložiti zahtevo za izdajo dovoljenja Banke Slovenije za
spremembo pravil plačilnega sistema za uskladitev z določbami tretjega odstavka
204. člena in 206. člena tega zakona.
(5) Banka Slovenije o pomembnih plačilnih sistemih in o
upravljavcih pomembnih plačilnih sistemov obvesti Evropski organ za vrednostne
papirje in trge.
202. člen
(plačilni sistemi Banke Slovenije)
(1) Ne glede na druge določbe tega poglavja lahko Banka
Slovenije upravlja plačilni sistem tako, da sprejme pravila delovanja plačilnega
sistema.
(2) Banka Slovenije v pravilih plačilnega sistema iz
prejšnjega odstavka določi:
1.
pogoje udeležbe v plačilnem sistemu,
2.
način poravnave obveznosti med udeleženci plačilnega sistema, in
3.
ali se plačilni sistem šteje kot pomemben plačilni sistem v smislu tega
zakona.
203. člen
(nalog za prenos in poravnalni računi)
(1) Nalog za prenos je navodilo, ki ima v skladu s pravili
plačilnega sistema za posledico nastanek ali prenehanje denarne obveznosti med
udeleženci plačilnega sistema, vključno z navodilom, s katerim se odredi prenos
denarnih sredstev med udeleženci plačilnega sistema.
(2) Poravnalni računi so računi, ki se uporabljajo za
poravnavo terjatev in obveznosti med udeleženci plačilnega sistema s prenosom
denarnih sredstev na podlagi nalogov za prenos.
12.2 Udeležba v plačilnem sistemu
12.2.1 Splošne določbe
204. člen
(udeležba v plačilnem sistemu)
(1) Udeleženci plačilnega sistema so lahko:
1.
banke s sedežem v Republiki Sloveniji ali v drugi državi članici,
2.
institucije iz 2. do 23. točke petega odstavka 2. člena Direktive
2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu
do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij
in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/78/ES in razveljavitvi
direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L št. 176 z dne 30. 6. 2006, str.
338), zadnjič spremenjene z Direktivo 2015/2366/EU, za katere se omenjena
direktiva ne uporablja,
3.
družbe za izdajo elektronskega denarja s sedežem v Republiki Sloveniji
ali drugi državi članici ter družbe za izdajo elektronskega denarja s sedežem v
tretji državi, ki smejo v tretji državi opravljati storitve izdajanja
elektronskega denarja in za njihovo poslovanje veljajo pravila, ki so vsaj tako
stroga kot tista, določena v tem zakonu,
4.
investicijska podjetja, kot so opredeljena v zakonu, ki ureja trg
finančnih instrumentov, s sedežem v Republiki Sloveniji ali drugi državi
članici,
5.
banke in investicijska podjetja s sedežem v tretji državi, ki smejo v
tretji državi opravljati bančne storitve oziroma investicijske storitve in
investicijske posle ter za njihovo poslovanje veljajo pravila, ki so vsaj tako
stroga kot tista, določena v zakonu, ki ureja bančništvo, ali zakonu, ki ureja
trg finančnih instrumentov,
6.
UJP ter drugi državni organi in samoupravne lokalne skupnosti v
Republiki Sloveniji v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje njihovih nalog in
pristojnosti,
7.
upravljavci drugih plačilnih sistemov ali poravnalnih sistemov za
poravnavo poslov s finančnimi instrumenti v smislu zakona, ki ureja trg
finančnih instrumentov, in
8.
ponudniki plačilnih storitev po tem zakonu, ki ne sodijo v nobeno od
zgornjih skupin.
(2) Udeleženec plačilnega sistema je poleg oseb iz prejšnjega
odstavka tudi upravljavec tega plačilnega sistema.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena ponudniki plačilnih storitev
iz 3. in 8. točke prvega odstavka tega člena ne morejo biti udeleženci ali
posredni udeleženci v skladu s prvim odstavkom 205. člena tega zakona
pomembnega plačilnega sistema, razen v vlogi upravljavca plačilnega sistema po
prejšnjem odstavku. Subjekti iz 1., 2. in 4. do 7. točke prvega odstavka tega
člena se štejejo kot udeleženci pomembnega plačilnega sistema po tem zakonu, če
so odgovorni za izpolnjevanje finančnih obveznosti, ki izhajajo iz nalogov za
prenos v tem sistemu.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena udeleženci
plačilnega sistema ne morejo postati institucije iz prvega odstavka 2. člena
Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o
trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive
2011/61/EU (UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014, str. 349), za katere se
omenjena direktiva ne uporablja.
205. člen
(posredna udeležba v plačilnem sistemu)
(1) Posredna udeležba v plačilnem sistemu je dogovor med
posameznim udeležencem plačilnega sistema iz prvega odstavka prejšnjega člena
in posrednim udeležencem, ki posrednemu udeležencu omogoča posredovanje in
prejemanje nalogov za prenos v plačilnem sistemu v skladu s pravili plačilnega sistema
tako, da je posredni udeleženec znan upravljavcu tega plačilnega sistema.
(2) Za namene 207. in 208. člena tega zakona se posredni udeleženec,
ki je oseba iz 1. do 7. točke prvega odstavka prejšnjega člena, šteje kot
udeleženec plačilnega sistema. To ne omejuje odgovornosti neposrednega
udeleženca, prek katerega posredni udeleženec posreduje in prejema naloge za prenos
v plačilnem sistemu.
206. člen
(pogoji za udeležbo v plačilnem sistemu)
(1) Pravila plačilnega sistema morajo določati objektivne,
nediskriminatorne in sorazmerne pogoje za udeležbo ponudnikov plačilnih
storitev, ki so pravne osebe, v plačilnem sistemu. Pravila plačilnega sistema
lahko omejujejo udeležbo ponudnikov plačilnih storitev, ki so pravne osebe, v
plačilnem sistemu le toliko, kolikor je potrebno za varovanje pred finančnimi,
operativnimi, poslovnimi in drugimi tveganji ter za varovanje finančne in
operativne stabilnosti plačilnega sistema.
(2) Nedopustni pogoji za udeležbo ponudnikov plačilnih
storitev v plačilnem sistemu so zlasti:
1.
kakršna koli omejevalna pravila v zvezi z udeležbo v drugih plačilnih
sistemih;
2.
kakršna koli pravila, ki razlikujejo ponudnike plačilnih storitev glede
pravic, obveznosti ali upravičenj pri udeležbi v plačilnem sistemu;
3.
kakršne koli omejitve glede na institucionalni status.
(3) Prvi in drugi odstavek tega člena se ne uporabljata za:
1.
pomembne plačilne sisteme;
2.
plačilne sisteme, kjer vsi udeleženci spadajo v skupino v smislu 35.
točke 4. člena tega zakona.
(4) Kadar udeleženec pomembnega plačilnega sistema za namene
iz 1. točke prejšnjega odstavka omogoča ponudniku plačilnih storitev, ki ni
udeleženec plačilnega sistema, pošiljanje nalogov za prenos skozi plačilni
sistem, mora to možnost v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena na
zahtevo na objektiven, sorazmeren in nediskriminatoren način ponuditi tudi
drugim ponudnikom plačilnih storitev.
(5) Če ponudnik plačilnih storitev, pri udeležencu pomembnega
plačilnega sistema, ki omogoča drugemu ponudniku plačilnih storitev pošiljanje
nalogov za prenos skozi plačilni sistem, vloži zahtevo za pošiljanje nalogov za
prenos in jo udeleženec pomembnega plačilnega sistema zavrne, mora ponudniku
plačilnih storitev, ki je vložil takšno zahtevo, sporočiti vse razloge za
kakršno koli zavrnitev.
12.2.2 Postopki zaradi insolventnosti
207. člen
(postopki zaradi insolventnosti udeleženca plačilnega
sistema)
(1) Začetek postopka zaradi insolventnosti ali drugega
postopka oziroma ukrepa pristojnega organa Republike Slovenije, druge države
članice ali tretje države zoper udeleženca plačilnega sistema, ki izključuje
ali omejuje izvršitev nalogov tega udeleženca, ne vpliva na pravice in obveznosti
udeležencev plačilnega sistema oziroma udeležencev povezanega plačilnega
sistema v zvezi z udeležbo v plačilnem sistemu, ki so nastale pred začetkom
tega postopka oziroma ukrepa.
(2) Za pravice in obveznosti udeležencev plačilnega sistema v
zvezi z udeležbo v tem sistemu se v primeru postopka ali ukrepa iz prejšnjega
odstavka uporablja pravo, ki velja za ta plačilni sistem.
(3) Začetek postopka ali ukrepa iz prvega odstavka tega člena
je za namen tega zakona trenutek, ko pristojni organ odloči o začetku takšnega
postopka ali ukrepa. Če predpisi, ki urejajo postopek ali ukrep iz prvega
odstavka tega člena, določajo nastanek pravnih posledic postopka ali ukrepa
glede na drugo uradno dejanje v postopku, se kot začetek postopka ali ukrepa
šteje trenutek tega dejanja.
(4) Pristojni organ Republike Slovenije, ki je odločil o
začetku postopka ali ukrepa iz prvega odstavka tega člena, o začetku takšnega
postopka ali ukrepa nemudoma obvesti Banko Slovenije. Organ, ki odloči o
začetku postopka ali ukrepa, v odločitvi navede dan, uro in minuto sprejema
odločitve.
(5) Banka Slovenije na podlagi obvestila iz prejšnjega
odstavka o začetku postopka ali ukrepa iz prvega odstavka tega člena proti
udeležencu plačilnega sistema obvesti upravljavca tega plačilnega sistema, če
gre za postopek ali ukrep proti udeležencu pomembnega plačilnega sistema, pa
tudi pristojne organe drugih držav članic, Evropski odbor za sistemska tveganja
in Evropski organ za vrednostne papirje in trge.
208. člen
(učinki postopkov zaradi insolventnosti ter drugih postopkov
ali ukrepov na veljavnost nalogov za prenos)
(1) Nalog za prenos, ki ga v plačilni sistem posreduje
udeleženec tega sistema ali udeleženec povezanega sistema, oziroma medsebojno
poračunavanje sta veljavna, če je nalog za prenos vstopil v plačilni sistem
pred začetkom postopka ali ukrepa iz prvega odstavka prejšnjega člena zoper
tega udeleženca.
(2) Če pravila plačilnega sistema določajo poravnavo s
postopkom medsebojnega poračunavanja iz četrtega odstavka 198. člena tega
zakona, posamezne denarne obveznosti ali terjatve udeleženca iz naslova
posredovanih in prejetih nalogov za prenos prenehajo z izračunom nove skupne
neto denarne obveznosti oziroma terjatve vsakega posameznega udeleženca do
drugih udeležencev kot celote. Skupna neto denarna obveznost ali terjatev
nadomesti posamezne denarne terjatve ali obveznosti udeleženca iz naslova
prejetih in posredovanih nalogov za prenos, ki so bili vključeni v medsebojno
poračunavanje.
(3) Nalog za prenos in medsebojno poračunavanje sta veljavna
tudi v primeru, če je nalog za prenos vstopil v plačilni sistem po začetku
postopka ali ukrepa iz prvega odstavka prejšnjega člena zoper udeleženca tega
plačilnega sistema ali povezanega plačilnega sistema, če se nalog za prenos
izvrši v plačilnem sistemu isti delovni dan, v okviru katerega je bil začet
takšen postopek ali ukrep, in če upravljavec plačilnega sistema oziroma
povezanega plačilnega sistema dokaže, da ob nastopu nepreklicnosti naloga za
prenos ni vedel in ni mogel vedeti za začetek takšnega postopka ali ukrepa.
(4) Določbe drugih predpisov, ki v zvezi z začetkom
postopkaali ukrepa iz prvega odstavka prejšnjega člena določajo pravico do
odpovedi pogodbe ali razveljavitve izvršenih transakcij oziroma neveljavnost
ali prepoved pobota, se ne uporabljajo, če so denarne obveznosti in denarne
terjatve udeleženca plačilnega sistema prenehale na podlagi medsebojnega poračunavanja
v skladu s pravili plačilnega sistema.
209. člen
(učinki postopkov zaradi insolventnosti in drugih postopkov ali
ukrepov na veljavnost pravic iz naslova zavarovanja)
(1) Začetek postopka ali ukrepa iz prvega odstavka
207. člena tega zakona zoper posameznega udeleženca plačilnega sistema ali
udeleženca povezanega plačilnega sistema ne vpliva na veljavnost in izvrševanje
pravic iz zavarovanja na premoženju, ki ga je ta udeleženec zagotovil v zvezi s
plačilnim sistemom ali povezanim plačilnim sistemom, če je pravica iz
zavarovanja na tem premoženju nastala:
1.
pred začetkom postopka ali ukrepa in je udeleženec zagotovil premoženje
kot zavarovanje pred začetkom tega postopka ali ukrepa, ali
2.
isti delovni dan, v okviru katerega je bil začet postopek ali ukrep, in
je udeleženec, zoper katerega je bil začet tak postopek ali ukrep, isti delovni
dan to premoženje tudi zagotovil, če upravljavec plačilnega sistema oziroma
povezanega plačilnega sistema dokaže, da ob nastanku pravice iz zavarovanja na
tem premoženju ali ob zagotovitvi tega premoženja ni vedel in ni mogel vedeti
za začetek postopka ali ukrepa.
(2) Prejšnji odstavek se uporablja tudi, če posamezna oseba
zagotovi premoženje za zavarovanje svojih obveznosti do Banke Slovenije,
nacionalne centralne banke države članice ali Evropske centralne banke.
(3) Pravica zavarovanja na premoženju za namen tega člena je
zastavna pravica oziroma pravica na podlagi prenosa v zavarovanje, ki ga
zagotovi udeleženec plačilnega sistema v zvezi z udeležbo v plačilnem sistemu
ali druga oseba v zvezi s posli z Banko Slovenije, nacionalno centralno banko
države članice ali Evropsko centralno banko.
12.3 Upravljanje plačilnega sistema
12.3.1 Opredelitev pojma
210. člen
(upravljavec plačilnega sistema)
(1) Upravljavec plačilnega sistema je oseba, ki je odgovorna za
upravljanje plačilnega sistema, tako da zagotavlja delovanje plačilnega sistema
v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi akti.
Upravljavec plačilnegasistema je odgovoren za celovito upravljanje vseh tveganj
v plačilnem sistemu.
(2) Plačilni sistem lahko upravljajo:
1.
Banka Slovenije,
2.
banka, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za
upravljanjeplačilnih sistemov na podlagi zakona, ki ureja bančništvo,
3.
banka države članice in banka s sedežem v tretji državi, ki je pridobila
dovoljenje Banke Slovenije za upravljanje plačilnihsistemov v skladu s tem
zakonom,
4.
druga pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila
dovoljenje Banke Slovenije za upravljanje plačilnih sistemov kot klirinška
družba na podlagi tega zakona, in
5.
druga pravna oseba s sedežem v drugi državi članici ali tretji državi,
ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za upravljanje plačilnega sistema
kot klirinška družba države članice ali tretje države na podlagi tega zakona.
(3) Subjektom, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije za
upravljanje plačilnih sistemov, lahko Banka Slovenije odpre posebne račune, ki
jih upravljavci plačilnih sistemov odprejo za račun udeležencev tega plačilnega
sistema kot dejanskih upravičencev in so namenjena izključno izvajanju
poravnave oziroma zavarovanju terjatev oziroma izpolnitvi obveznosti iz naslova
nalogov za prenos, v skladu s pravili zadevnega plačilnegasistema. Sredstva na
tem računu se obravnavajo ločeno od drugih sredstev upravljavca plačilnih
sistemov in niso del upravljavčeve stečajne mase, v primeru postopka izvršbe
ali zavarovanja zoper upravljavca plačilnega sistema pa so iz izvršbe izvzeta.
12.3.2 Dovoljenje za upravljanje plačilnega sistema
211. člen
(dovoljenje za upravljanje plačilnega sistema)
(1) Osebe iz 2. do 5. točke drugega odstavka prejšnjega člena
pridobijo dovoljenje Banke Slovenije za upravljanje vsakegaposameznega
plačilnega sistema.
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za upravljanje plačilnega
sistema vložnik priloži pravila plačilnega sistema in druge dokaze o tem, da
vložnik izpolnjuje pogoje za izdajo dovoljenja Banke Slovenije za upravljanje
plačilnega sistema, določene s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi
podlagi.
(3) Oseba iz 2. do 5. točke drugega odstavka prejšnjega člena
lahko začne upravljati plačilni sistem, ko pridobi dovoljenje Banke Slovenije
za upravljanje tega plačilnega sistema.
(4) Če Banka Slovenije ugotovi, da vložnik ne izpolnjuje
pogojev iz drugega odstavka tega člena, zahtevo za izdajo dovoljenja za
upravljanje plačilnega sistema zavrne.
12.3.3 Pravila plačilnega sistema in dovoljenje za njihovo
spremembo
212. člen
(pravila plačilnega sistema)
(1) Upravljavec plačilnega sistema s pravili plačilnega
sistema določi standardizirane postopke in skupna pravila za kliring in
poravnavo oziroma kliring ali poravnavo nalogov za prenos v plačilnem sistemu.
(2) Pravila plačilnega sistema določajo zlasti:
1.
pogoje za udeležbo v plačilnem sistemu, način in pogoje za vključitev
udeleženca v plačilni sistem in za izstop ter izključitev udeleženca iz
plačilnega sistema,
2.
način posredovanja nalogov za prenos, način preverjanja pravilnosti nalogov
za prenos in roke za obveščanje o zavrnitvi nalogov za prenos,
3.
trenutek nepreklicnosti naloga za prenos,
4.
trenutek vstopa naloga za prenos v plačilni sistem,
5.
postopek za izračun denarne obveznosti na podlagi kliringa in poravnave
oziroma kliringa ali poravnave medsebojnih denarnih obveznosti udeležencev
plačilnega sistema, ki izvirajo iz nalogov za prenos,
6.
pravila o obvladovanju tveganj v plačilnem sistemu,
7.
pravo, ki se uporablja za plačilni sistem.
(3) Pravila plačilnega sistema lahko določijo trenutek
nepreklicnosti naloga za prenos najpozneje do trenutka vstopa naloga za prenos
v plačilni sistem.
(4) Za plačilni sistem se lahko uporablja pravo tiste države
članice, v kateri ima sedež vsaj eden od udeležencev plačilnega sistema.
(5) Pravila plačilnega sistema o trenutku nepreklicnosti
nalogovza prenos in o trenutku vstopa nalogov za prenos v plačilni sistem ne
vplivajo na pravila povezanih plačilnih sistemov glede vstopa in nepreklicnosti
nalogov za prenos, razen če je izrecno drugače določeno s pravili vseh
povezanih plačilnih sistemov.
(6) Pravila povezanega plačilnega sistema morajo biti v čim
večji meri usklajena s pravili drugih povezanih plačilnih sistemov glede
opredelitve trenutka vstopa in nepreklicnosti nalogov za prenos.
213. člen
(spremembe pravil plačilnega sistema)
(1) Sprememba pravil plačilnega sistema v delu, ki se nanaša
na vsebine iz drugega odstavka prejšnjega člena, začne veljati, ko upravljavec
plačilnega sistema pridobi dovoljenje Banke Slovenije za spremembo pravil
plačilnega sistema.
(2) Vključitev ali izstop oziroma izključitev udeleženca v
plačilnem sistemu se ne šteje kot sprememba pravil plačilnega sistema.
(3) Za zahtevo in odločanje o zahtevi za izdajo dovoljenja
Banke Slovenije za spremembo pravil plačilnega sistema po prvem odstavku tega
člena se smiselno uporablja 211. člen tega zakona.
12.3.4 Zahteve za upravljavce plačilnih sistemov
214. člen
(pravna zanesljivost)
Upravljavec plačilnega sistema zagotovi trdnost, jasnost,
preglednost in izvršljivost pravne podlage plačilnega sistema v vseh segmentih
pravnega reda in za vse pomembne vidike dejavnosti tega plačilnega sistema.
215. člen
(upravljanje)
(1) Upravljavec plačilnega sistema zagotavlja jasno in
pregledno upravljanje plačilnega sistema, s katerim zagotavlja varnost in
učinkovitost plačilnega sistema. Dokumentirana in učinkovita ureditev
upravljanja plačilnega sistema, ki določa jasne in neposredne pristojnosti in
odgovornosti, je dostopna lastnikom upravljavca, pristojnim organom in
udeležencem ter v splošnejši obliki tudi javnosti.
(2) Upravljavec pomembnega plačilnega sistema zagotavlja, da
zasnova, pravila in splošna strategija pomembnega plačilnega sistema ter
pomembne odločitve upravljavca ustrezno odražajo legitimne interese zadevnih
deležnikov pomembnega plačilnega sistema. Pomembne odločitve so jasno razkrite
zadevnim deležnikom, v primeru širšega vpliva na trg pa tudi javnosti.
216. člen
(okvir za celovito upravljanje tveganj)
Upravljavec plačilnega sistema vzpostavi in vzdržuje
zanesljiv okvir za upravljanje tveganj, v skladu s katerim celovito upravlja
vsa tveganja v plačilnem sistemu.
217. člen
(dokončnost poravnave)
(1) Upravljavec plačilnega sistema vzpostavi pravila in
postopke, s katerimi omogoči, da se dokončna poravnava izvrši najpozneje ob
koncu nameravanega dneva poravnave.
(2) Nameravani dan poravnave iz prejšnjega odstavka je dan,
ki ga pošiljatelj naloga za prenos vnese v plačilni sistem kot dan poravnave.
218. člen
(denarne poravnave)
Upravljavec pomembnega plačilnega sistema zagotovi, da se
dokončna denarna poravnava izvrši s sredstvi za poravnavo, ki imajo nizko
kreditno in likvidnostno tveganje ali so brez takega tveganja.
219. člen
(pravila in postopki v primeru neizpolnitve obveznosti
udeleženca)
(1) Upravljavec plačilnega sistema zagotovi učinkovita in
jasno opredeljena pravila in postopke, ki obravnavajo ključne vidike v primeru
neizpolnitve obveznosti udeleženca in urejajo obnovitev sredstev po
neizpolnitvi obveznosti.
(2) Upravljavec pomembnega plačilnega sistema javno objavi
ključne vidike pravil in postopkov, navedenih v prejšnjem odstavku.
220. člen
(splošno poslovno tveganje)
(1) Splošno poslovno tveganje pomeni vsako možno poslabšanje
finančnega položaja upravljavca pomembnega plačilnega sistema, pomembno za
nemoteno poslovanje, zaradi takšnega upada prihodkov ali rasti odhodkov, da
odhodki presežejo prihodke in povzročijo izgubo, ki jo je treba pokriti v breme
kapitala.
(2) Upravljavec pomembnega plačilnega sistema
zagotavljaidentifikacijo, spremljanje in upravljanje splošnih poslovnih tveganj
ter vzdržuje likvidna neto sredstva za pokrivanje morebitnih poslovnih izgub,
tako da lahko nadaljuje z dejavnostmi in storitvami, tudi če utrpi izgubo, kot
je določeno v prejšnjem odstavku.
(3) Upravljavec pomembnega plačilnega sistema vzpostavi in
vzdržuje uresničljiv načrt za sanacijo ali redno likvidacijo.
(4) Upravljavec pomembnega plačilnega sistema zagotavlja likvidna
neto sredstva, financirana z lastniškim kapitalom, ki zadostujejo za izvedbo
načrta iz prejšnjega odstavka, v vrednosti, ki je enaka najmanj šestmesečnim
tekočim poslovnim odhodkom iz naslova upravljanja pomembnega plačilnega
sistema.
221. člen
(operativno tveganje)
(1) Operativno tveganje pomeni tveganje, da pomanjkljivosti v
informacijskih sistemih ali notranjih procesih, človeške napake, napake pri
vodenju ali motnje zaradi zunanjih dogodkov ali storitev, zaupanih zunanjim
izvajalcem, povzročijo zmanjšanje, poslabšanje ali prekinitev storitev, ki jih
zagotavlja plačilni sistem.
(2) Upravljavec plačilnega sistema zagotavlja zanesljiv okvir
z ustreznimi sistemi, politikami, postopki in kontrolami za ugotavljanje,
spremljanje in upravljanje operativnega tveganja.
222. člen
(učinkovitost in uspešnost)
Upravljavec plačilnega sistema vzpostavi proces, v katerem opredeli
kriterije učinkovitosti in uspešnosti plačilnega sistema in postopke, s
katerimi zagotovi doseganje opredeljenih kriterijev.
223. člen
(postopki in standardi za izmenjavo podatkov in informacij)
Upravljavec pomembnega plačilnega sistema uporablja ustrezne
mednarodne sprejete postopke in standarde za izmenjavo podatkov in informacij
ali dopusti njihovo uporabo.
224. člen
(seznanitev s pravili, ključnimi postopki in bistvenimi
informacijami)
(1) Upravljavec plačilnega sistema sprejme pravila in
postopke, ki so jasni in celoviti ter v celoti dostopni udeležencem. Upravljavec
plačilnega sistema udeležencem razkrije tudi druge zadostne informacije za
natančno razumevanje tveganj, ki so jim izpostavljeni z udeležbo v plačilnem
sistemu.
(2) Bistvena pravila, ključne postopke in nadomestila
plačilnega sistema upravljavec javno objavi.
12.4 Obveščanje in poročanje
225. člen
(obveščanje in poročanje)
(1) Upravljavec plačilnega sistema nemudoma obvesti Banko
Slovenije o dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev iz
drugega odstavka 211. člena tega zakona.
(2) Upravljavec plačilnega sistema Banko Slovenije tekoče obvešča
o vključitvi udeležencev v plačilni sistem ali izstopu oziroma izključitvi
udeležencev iz plačilnega sistema, vključno z vključitvijo ali izstopom oziroma
izključitvi morebitnih posrednih udeležencev.
(3) Oseba iz prvega in drugega odstavka 204. člena tega
zakona, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, obvesti Banko Slovenije o svoji
udeležbi ali posredni udeležbi v plačilnih sistemih, za katere se uporablja
pravo druge države članice ali tretje države.
(4) Oseba iz prvega odstavka 204. člena tega zakona, ki ima
sedež v Republiki Sloveniji, na zahtevo stranke ali druge osebe, ki izkaže
upravičen interes, to osebo obvesti o plačilnih sistemih, v katerih je
udeležena, in o poglavitnih pravilih delovanja teh sistemov.
(5) Upravljavec plačilnega sistema Banki Slovenije sporoča podatke
o delovanju plačilnega sistema.
12.5 Klirinške družbe
226. člen
(statusni ustroj)
Klirinška družba je organizirana v eni od pravnoorganizacijskih
oblik kapitalskih družb, ki jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe. Za
klirinško družbo se uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, če
ni s tem zakonom določeno drugače.
227. člen
(ustanovni kapital)
(1) Pravna oseba, ki zaprosi za dovoljenje Banke Slovenije za
upravljanje plačilnega sistema kot klirinška družba, ime v času izdaje
dovoljenja za upravljanje plačilnega sistema ustanovni kapital najmanj v višini
125.000 eurov.
(2) Za izračun ustanovnega kapitala klirinške družbe se
smiselno uporablja tretji odstavek 31. člena tega zakona.
228. člen
(poslovodstvo in osebe, odgovorne za vodenje poslov)
Za člane poslovodstva in osebe, ki so v klirinški družbi
neposredno odgovorne za vodenje poslov v zvezi z upravljanjem plačilnega
sistema, se smiselno uporabljajo določbe 32. člena tega zakona.
229. člen
(imetniki kvalificiranih deležev klirinške družbe)
(1) Imetniki kvalificiranih deležev klirinške družbe so
osebe, ki so posredno ali neposredno imetniki poslovnega deleža, delnic ali
drugih pravic, ki jim zagotavljajo:
1.
najmanj deset odstotni delež glasovalnih pravic ali pravic v kapitalu
klirinške družbe ali
2.
delež glasovalnih pravic ali pravic v kapitalu klirinške družbe, ki je
manjši od deset odstotkov, vendar omogoča izvajanje pomembnega vpliva na
upravljanje klirinške družbe.
(2) Zaradi zagotavljanja varnega in skrbnega upravljanja
klirinške družbe so lahko imetniki kvalificiranih deležev klirinške družbe le
osebe, ki se po oceni Banke Slovenije štejejo kot primerne.
(3) Banka Slovenije presoja primernost imetnikov
kvalificiranih deležev z vidika delovanja in vplivanja imetnika kvalificiranega
deleža na varno in skrbno upravljanje klirinške družbe. Pri tem Banka Slovenije
upošteva zlasti pravnoorganizacijsko obliko in dejavnosti, ki jih imetnik
opravlja, njegov finančni položaj in druge značilnosti, pomembne za presojo
njegovega vpliva na varno in skrbno upravljanje klirinške družbe.
230. člen
(zahteva za izdajo dovoljenja za upravljanje plačilnega
sistema kot klirinška družba)
K zahtevi za izdajo dovoljenja Banke Slovenije za upravljanje
plačilnega sistema kot klirinška družba se priloži:
1.
akt o ustanovitvi;
2.
navedbo in opis plačilnega sistema, ki ga klirinška družba namerava
upravljati;
3.
poslovni načrt opravljanja storitev upravljanja plačilnega sistema za
prva tri poslovna leta, iz katerega izhaja, da vložnik izpolnjuje tehnične,
organizacijske, kadrovske in druge pogoje za varno in zanesljivo opravljanje
storitev upravljanja plačilnega sistema (prvi odstavek 235. člena tega zakona);
4.
dokazila, da vložnik razpolaga z ustanovnim kapitalom iz 227. člena tega
zakona;
5.
opis sistema upravljanja in sistema notranjih kontrol iz drugega do
četrtega odstavka 235. člena tega zakona;
6.
opis morebitne udeležbe v drugih plačilnih sistemih;
7.
navedbo oseb, ki so imetniki kvalificiranih deležev, velikost kvalificiranih
deležev in dokazila o primernosti imetnikov kvalificiranih deležev, ki se
presoja v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega člena;
8.
navedbo oseb, ki so člani organov poslovodstva, in oseb, ki bodo
neposredno odgovorne za vodenje poslov v zvezi z upravljanjem plačilnega
sistema, ter dokazila, da te osebe izpolnjujejo zahtevane pogoje iz prvega
odstavka 32. člena tega zakona;
9.
navedbo pooblaščenih revizorjev ali revizijskih družb, če so že imenovani;
10.
drugo dokumentacijo, ki jo predpiše Banka Slovenije in iz katere izhaja,
da klirinška družba izpolnjuje pogoje za upravljanje plačilnega sistema kot
klirinška družba.
231. člen
(odločanje o dovoljenju za upravljanje plačilnega sistema kot
klirinška družba)
(1) Banka Slovenije izda dovoljenje za upravljanje plačilnega
sistema kot klirinška družba, če vložnik izpolnjuje pogoje, določene v drugem
odstavku 211. člena, 227., 228. in 235. členu tega zakona in predpisih, izdanih
na njegovi podlagi.
(2) Če Banka Slovenije ugotovi, da vložnik ne izpolnjuje
pogojev iz prejšnjega odstavka, zahtevo za izdajo dovoljenja za upravljanje
plačilnega sistema zavrne.
232. člen
(spremembe okoliščin po izdaji dovoljenja in hramba
dokumentacije)
(1) Klirinška družba Banko Slovenije nemudoma obvesti o
dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev iz prvega
odstavka prejšnjega člena. K temu obvestilu priloži ustrezno spremenjeno
dokumentacijo iz 230. člena tega zakona.
(2) Klirinška družba dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev za
pridobitev in ohranjanje dovoljenja Banke Slovenije za upravljanje plačilnega
sistema kot klirinška družba hrani najmanj pet let od prenehanja razmerja
oziroma stanja, na katero se nanaša, razen če posebni predpisi za določene
listine ali podatke določajo daljši rok hrambe.
233. člen
(prenehanje dovoljenja za upravljanje plačilnega sistema kot
klirinška družba)
(1) Dovoljenje Banke Slovenije za upravljanje plačilnega
sistema kot klirinška družba preneha, če klirinška družba ne začne upravljati
plačilnega sistema v enem letu od izdaje dovoljenja ali če za več kakor šest
mesecev preneha upravljati plačilni sistem. Dovoljenje preneha z dnem, ko se
izteče rok iz prvega stavka.
(2) Če se začne postopek stečaja ali prisilne likvidacije
klirinške družbe v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke
zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, preneha dovoljenje Banke
Slovenije za upravljanje plačilnega sistema kot klirinška družba z dnem začetka
takega postopka. Sodišče sklep o začetku stečajnega postopka ali postopka
prisilne likvidacije klirinške družbe vroči tudi Banki Slovenije.
(3) Dovoljenje Banke Slovenije za upravljanje plačilnega sistema
kot klirinška družba preneha, če pristojni organi klirinške družbe sprejmejo
sklep o likvidaciji klirinške družbe. Dovoljenje preneha z dnem, ko je
klirinška družba izbrisana iz sodnega registra.
(4) Dovoljenje Banke Slovenije za upravljanje plačilnega
sistema kot klirinška družba preneha, če pristojni organi klirinške družbe
sprejmejo sklep o spremembi dejavnosti upravljavca plačilnega sistema, da
upravljavec plačilnega sistema preneha upravljati plačilni sistem. Dovoljenje
preneha z dnem, ko je sklep o spremembi dejavnosti vpisan v sodni register.
(5) Klirinška družba Banko Slovenije nemudoma obvesti o
nastanku okoliščin iz prvega odstavka tega člena in o sprejetju sklepov iz
tretjega in četrtega odstavka tega člena.
(6) Če nastopijo okoliščine iz prvega do četrtega odstavka
tega člena izda Banka Slovenije odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje za
upravljanje plačilnega sistema kot klirinška družba prenehalo.
(7) Klirinška družba z dnem, ko je dovoljenje Banke Slovenije
za upravljanje plačilnega sistema kot klirinška družba prenehalo v skladu s
prvim do četrtim odstavkom tega člena, ne sme več sklepati novih poslov v zvezi
z upravljanjem plačilnega sistema, glede katerega je dovoljenje prenehalo.
234. člen
(minimalni kapital)
(1) Klirinška družba ves čas poslovanja zagotavlja kapital,
ki mora vedno dosegati ali presegati višjo od vrednosti:
1.
ustanovnega kapitala, ki se zahteva na podlagi 227. člena tega
zakona, ali
2.
kapitalske zahteve, ki je enaka najmanj višini tekočih poslovnih
odhodkov klirinške družbe v zadnjih šestih mesecih.
(2) Če klirinška družba poleg upravljanja plačilnega sistema opravlja
tudi druge storitve, se kapitalska zahteva na podlagi prejšnjega odstavka
izračunava samo za tisti del njenega poslovanja, ki je povezan z upravljanjem
plačilnih sistemov.
(3) Za izračun kapitala in kapitalske zahteve klirinške
družbe se smiselno uporabljajo določbe 63. do 66. člena tega zakona in
podzakonskih predpisov, izdanih na podlagi 67. člena tega zakona.
235. člen
(varno in zanesljivo poslovanje ter sistem upravljanja in
notranjih kontrol)
(1) Klirinška družba ves čas veljavnosti dovoljenja za
upravljanje plačilnih sistemov izpolnjuje organizacijske, kadrovske, tehnične
in druge pogoje za varno in zanesljivo poslovanje pri upravljanju plačilnega
sistema.
(2) Klirinška družba vzpostavi in vzdržuje zanesljiv in
celovit sistem upravljanja in sistem notranjih kontrol, ki zagotavlja njeno
varno in skrbno poslovanje. Sistem upravljanja in sistem notranjih kontrol sta
sorazmerna z naravo, obsegom in kompleksnostjo upravljanja plačilnega sistema.
(3) Sistem upravljanja iz prejšnjega odstavka obsega:
1.
jasno organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi in
doslednimi razmerji glede odgovornosti klirinške družbe in
2.
učinkovite postopke ugotavljanja, ocenjevanja, obvladovanja, spremljanja
in poročanja o tveganjih, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena
klirinška družba.
(4) Sistem notranjih kontrol iz drugega odstavka tega člena
vključuje tudi ustrezne administrativne in računovodske postopke.
236. člen
(poslovne knjige in letno poročilo)
(1) Za poslovne knjige in letna poročila klirinške družbe ter
revidiranje letnih poročil se uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske
družbe, ter zakona, ki ureja revidiranje, razen če je v tem zakonu določeno
drugače.
(2) Letna poročila klirinške družbe pregleda revizor na način
in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje.
(3) Klirinška družba Banki Slovenije najpozneje v dveh
mesecih po koncu poslovnega leta predloži nerevidirane računovodske izkaze za
preteklo poslovno leto. Če klirinška družba poleg upravljanja plačilnega sistema
po tem zakonu opravlja še druge dejavnosti ali storitve, Banki Slovenije poleg
računovodskih izkazov predloži tudi ločene računovodske informacije iz bilance
stanja in izkaza poslovnega izida glede upravljanja plačilnega sistema.
(4) Klirinška družba Banki Slovenije v osmih dneh po prejemu
revizorjevega poročila, vendar ne pozneje kot v šestih mesecih po koncu
poslovnega leta, predloži:
1.
letno poročilo in
2.
revizorjevo poročilo o revidiranju letnega poročila z vsebino, kot je
določena v zakonu, ki ureja gospodarske družbe, vključno z mnenjem revizorja o
ločenih računovodskih informacijah glede upravljanja plačilnega sistema kot
klirinška družba.
(5) Glede obveznosti pooblaščenega revizorja klirinške družbe
v razmerju do Banke Slovenije se smiselno uporablja 74. člen tega zakona.
12.6 Klirinška družba države članice ali tretje države
237. člen
(uporaba določb za klirinško družbo države članice ali
tretje države)
(1) Klirinška družba države članice lahko upravlja plačilni
sistem prek podružnice v Republiki Sloveniji ali neposredno, če pridobi
dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev upravljanja plačilnega
sistema kot klirinška družba države članice.
(2) Klirinška družba tretje države lahko upravlja plačilni
sistem prek podružnice v Republiki Sloveniji, če pridobi dovoljenje Banke
Slovenije za upravljanje plačilnega sistema kot klirinška družba tretje države.
(3) Glede pogojev za upravljanje plačilnega sistema kot
klirinška družba države članice ali tretje države in dovoljenja Banke Slovenije
za upravljanje plačilnega sistema kot klirinška družba države članice ali
tretje države se smiselno uporabljajo določbe podpoglavja 12.5 tega zakona.
12.7 Upravljanje plačilnih sistemov kot banka države
članice ali tretje države
238. člen
(uporaba določb za banko države članice ali tretje države)
(1) Banka države članice lahko upravlja plačilni sistem prek
podružnice v Republiki Sloveniji ali neposredno, če pridobi dovoljenje Banke
Slovenije za upravljanje plačilnega sistema kot banka države članice.
(2) Banka tretje države lahko upravlja plačilni sistem prek
podružnice v Republiki Sloveniji, če pridobi dovoljenje Banke Slovenije za
upravljanje plačilnega sistema kot banka tretje države.
(3) Glede pogojev za upravljanje plačilnega sistema kot banka
države članice ali tretje države in dovoljenja Banke Slovenije za upravljanje
plačilnega sistema kot banka države članice ali tretje države, se smiselno
uporabljajo določbe zakona, ki ureja bančništvo, glede pogojev, ki jih mora
izpolnjevati banka za pridobitev dovoljenja Banke Slovenije za upravljanje
plačilnih sistemov.
12.8 Izdaja podzakonskih predpisov
239. člen
(izdaja podzakonskih predpisov)
Banka Slovenije predpiše podrobnejša pravila glede:
1.
kriterijev za opredelitev pomembnega plačilnega sistema v skladu z 200.
členom tega zakona,
2.
zahtev za upravljavce plačilnih sistemov v skladu z določbami oddelka
12.3.4 tega zakona,
3.
vsebine, oblike, načina in rokov za poročanje o delovanju plačilnih
sistemov v skladu s petim odstavkom 225. člena tega zakona, in
4.
vsebine zahteve za izdajo dovoljenja Banke Slovenije za upravljanje
plačilnega sistema kot klirinška družba v skladu z 230. členom tega zakona.
13. VAROVANJE ZAUPNIH PODATKOV
240. člen
(zaupni podatki)
(1) Zaupni podatki po tem zakonu so vsi podatki, dejstva in
okoliščine o posameznem uporabniku, vključno z osebnimi podatki, s katerimi
razpolaga ponudnik plačilnih storitev ali udeleženec plačilnega sistema.
(2) Ponudnik plačilnih storitev ali udeleženec plačilnega
sistema varuje zaupne podatke iz prejšnjega člena, ne glede na način, na
katerega je te podatke pridobil in teh podatkov ne sme sporočiti tretjim
osebam, niti omogočiti, da bi jih uporabile tretje osebe, ali jih sami
uporabiti za lastne namene.
(3) Člani organov ponudnika plačilnih storitev ali udeleženca
plačilnega sistema, delničarji oziroma družbeniki, delavci oziroma druge osebe,
ki so jim v zvezi z njihovim delom pri ponudniku plačilnih storitev ali
udeležencu plačilnega sistema oziroma opravljanju storitev za ponudnika
plačilnih storitev ali udeleženca plačilnega sistema na kakršenkoli način
dostopni zaupni podatki iz prvega odstavka tega člena, teh podatkov ne smejo
sporočiti tretjim osebam, niti omogočiti, da bi jih uporabile tretje osebe, ali
jih sami uporabiti za lastne namene, razen če:
1.
uporabnik izrecno pisno pristane, da se sporočijo posamezni zaupni
podatki,
2.
te podatke potrebuje nadzorni organ za nadzor, ki ga vodi v okviru
svojih pristojnosti,
3.
te podatke zahteva komisija za preprečevanje korupcije v skladu z
zakonom, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije ali jih zahteva
sodišče, državno tožilstvo ali policija v skladu z zakonom, ki ureja kazenski
postopek,
4.
v primerih posredovanja podatkov nadrejenim osebam v zvezi z nadzorom na
konsolidirani podlagi v skladu z zakonom, ki ureja finančne konglomerate, ali z
drugim predpisom, ki se uporablja za konsolidirani nadzor, in
5.
v drugih primerih, kadar zakon izrecno določa dolžnost ponudnika
plačilnih storitev oziroma udeleženca plačilnega sistema glede posredovanja
zaupnih podatkov o posameznem uporabniku.
(4) Dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja, če ponudnik
plačilnih storitev, udeleženec plačilnega sistema ali oseba iz prejšnjega
odstavka te podatke posreduje tožilstvu ali policiji z namenom, da naznani
razloge za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje.
(5) Poleg primerov iz tretjega in četrtega odstavka tega
člena lahko ponudnik plačilnih storitev razkrije zaupne podatke tudi, če je to
potrebno za izvedbo pogajanj za sklenitev ali izpolnjevanje pogodbe, ki jo
ponudnik plačilnih storitev sklene v okviru običajne dejavnosti opravljanja
plačilnih storitev, in če prejemnik zagotovi ustrezno varovanje zaupnosti
podatkov. Ponudnik plačilnih storitev lahko za potrebe iz prvega stavka
razkrije le tiste zaupne podatke v zvezi s stranko, ki so nujno potrebni za
sklenitev ali izvajanje pogodbe.
(6) Ponudnik plačilnih storitev ali udeleženec plačilnega
sistema za vsako posredovanje zaupnih podatkov zagotovi, da je mogoče pozneje
ugotoviti, kateri zaupni podatki so bili posredovani, komu, kdaj in na kakšni
podlagi, in sicer za obdobje desetih let po posredovanju teh podatkov.
241. člen
(uporaba zaupnih podatkov)
Banka Slovenije oziroma drugi organi in osebe lahko podatke, ki
so jih pridobili na podlagi prejšnjega člena, uporabijo izključno za namen, za
katerega so bili pridobljeni in jih lahko posredujejo drugim osebam izključno
pod pogoji, določenimi v tem ali drugem zakonu.
242. člen
(obdelava zaupnih podatkov)
(1) Ponudniki plačilnih storitev in udeleženci plačilnih
sistemov lahko zbirajo, obdelujejo in izmenjujejo naslednje zaupne podatke,
vključno z osebnimi podatki o uporabnikih z namenom preprečevanja, preiskovanja
ali odkrivanja goljufij ali prevar v zvezi s plačilnimi storitvami:
-
podatke o uporabnikih plačilnih storitev in tretjih osebah, ki so
udeležene v goljufiji ali prevari oziroma poskusu te oziroma jim je ali bi jim
lahko nastala škoda zaradi takega dogodka ali poskusa tega: ime in priimek
oziroma naziv, stalno in začasno prebivališče oziroma sedež, matična številka,
davčna številka, podatki o plačilnih računih, kartični podatki teh oseb in
stanju ter prometu na teh računih, uporabljena metoda avtentikacije plačnika
ter identifikacijski, avtentikacijski in komunikacijski podatki (telefonska
številka, e-poštni naslov, IP naslov, revizijske sledi, korespondenca s stranko
in drugi tovrstni podatki, ki so potrebni za učinkovito obravnavo zadeve) in
-
datum in opis dogodkov, povezanih z goljufijo ali prevaro oziroma
poskusom te ter znesek predmetne plačilne transakcije.
(2) Ponudniki plačilnih storitev lahko zbirajo, obdelujejo in
izmenjujejo zaupne podatke, vključno z osebnimi podatki o uporabnikih, tudi za
namen opravljanja plačilnih storitev v skladu s 118. in 119. členom tega
zakona, vendar le v obsegu, ki še omogoča opravljanje storitev odreditve plačil
in storitev zagotavljanja informacij o računih, ter za namen izvajanja četrtega
odstavka 143. člena tega zakona.
(3) Ponudniki plačilnih storitev lahko zaupne podatke,
vključno z osebnimi, posredujejo tudi plačniku zaradi izvajanja petega odstavka
143. člena tega zakona z namenom omogočiti plačniku izterjavo denarnih sredstev
od neupravičenega prejemnika plačila.
(4) Ponudniki plačilnih storitev in udeleženci plačilnih
sistemov uporabnike obvestijo o obdelavi osebnih podatkov iz prvega in drugega
odstavka tega člena ter jih obdelujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo
osebnih podatkov in drugimi predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
(5) Ponudniki plačilnih storitev in udeleženci plačilnih
sistemov, ki obdelujejo osebne podatke iz prvega odstavka tega člena, te
podatke na pisno zahtevo zaradi izvedbe predkazenskega ali kazenskega postopka
posredujejo sodišču, državnemu tožilstvu, policiji in drugemu organu, ki te
podatke potrebuje v postopku, ki ga vodi v skladu s svojimi pristojnostmi na
področju preprečevanja, odkrivanja, dokazovanja in pregona kaznivih dejanj ali
prekrškov, povezanih s plačilnimi goljufijami ali prevarami.
14. NADZOR BANKE SLOVENIJE
14.1 Splošne določbe
243. člen
(pristojnosti Banke Slovenije za nadzor)
(1) Banka Slovenije je pristojna za nadzor nad bankami,
plačilnimi institucijami, plačilnimi institucijami z opustitvijo in ponudniki
storitev zagotavljana informacij o računih glede plačilnih storitev in pomožnih
storitev, ki se opravljajo na območju Republike Slovenije, druge države članice
in tretje države.
(2) Banka Slovenije je pristojna za nadzor nad plačilnimi
sistemi in upravljavci plačilnih sistemov glede delovanja plačilnega sistema in
upravljanja plačilnih sistemov.
(3) Banka Slovenije je v obsegu, določenem v podpoglavju 14.5
tega zakona, pristojna za nadzor nad osebami, ki v nasprotju z 20. členom tega
zakona opravljajo plačilne storitve, nad osebami, ki v nasprotju s 158. členom
tega zakona izdajajo elektronski denar, ter nad osebami, ki v nasprotju z 210.
členom tega zakona upravljajo plačilne sisteme.
(4) Banka Slovenije je pristojna za nadzor nad izvajanjem
Uredbe 924/2009/ES.
(5) Banka Slovenije je pristojna za nadzor nad izvajanjem
Uredbe 260/2012/EU.
(6) Banka Slovenije je pristojna za nadzor nad izvajanjem
Uredbe 2015/751/EU.
(7) Banka Slovenije je pristojna za nadzor nad izvajanjem Uredbe
2015/847/EU, razen za nadzor nad izvajanjem 14. člena Uredbe 2015/847/EU, za
katerega je pristojen Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja.
(8) Banka Slovenije je pristojna za nadzor nad izvajanjem
smernic, priporočil in drugih pravnih aktov, ki jih izda Evropski bančni organ
v skladu s 16. členom Uredbe 1093/2010/EU.
(9) Banka Slovenije je pristojna za nadzor nad bankami,
družbami za izdajo elektronskega denarja in nad družbami za izdajo
elektronskega denarja z opustitvijo glede izdajanja elektronskega denarja in
plačilnih ter pomožnih storitev, ki se opravljajo na območju Republike
Slovenije, druge države članice in tretje države.
(10) Banka Slovenije je pristojna za nadzor nad ponudniki
plačilnih storitev v zvezi z zagotavljanjem primerljivosti nadomestil, povezanih
s plačilnimi računi, zamenjavo plačilnih računov in zagotavljanjem dostopa do
osnovnih plačilnih računov, ki se opravljajo in zagotavljajo na območju Republike
Slovenije, druge države članice in tretje države.
(11) Banka Slovenije odloči o uporabi smernic ali priporočil Evropskega
nadzornega organa, ki zadeva plačilne institucije, družbe za izdajo
elektronskega denarja, plačilne sisteme in upravljavce plačilnih sistemov, ter
lahko v celoti ali delno zavrne uporabo posameznih smernic ali priporočil, če
so za to utemeljeni razlogi. Sklep o uporabi smernic ali priporočil iz
prejšnjega stavka se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(12) Za nadzor nad bankami v skladu s prvim in devetim
odstavkom tega člena se smiselno uporabljajo določbe 245. do 259. člena
tega zakona.
244 člen
(razkritje informacij o izrečenih ukrepih)
(1) Banka Slovenije z namenom preprečevanja in odvračanja ravnanj,
ki pomenijo kršitev določb 1., 2., 3., 4., 5., 8., 13., 14. in 16. poglavja
tega zakona, javno objavi informacije v zvezi z ukrepi nadzora in sankcijami
zaradi prekrška, ki jih je izrekla zaradi kršitev določb 1., 2., 3., 4., 5.,
8., 13., 14. in 16. poglavja tega zakona. Te informacije se objavijo v skladu s
pravili, ki jih za razkritje informacij o izrečenih ukrepih določa zakon, ki
ureja bančništvo.
(2) Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja
z namenom preprečevanja in odvračanja ravnanj, ki pomenijo kršitev določb 14.
člena Uredbe 2015/847/EU, javno objavi informacije v zvezi z ukrepi nadzora in
sankcijami zaradi prekrška, ki jih je izrekel zaradi kršitev določbe
14. člena Uredbe 2015/847/EU. Te informacije se objavijo v skladu s
pravili, ki jih za razkritje informacij o izrečenih ukrepih določa zakon, ki
ureja preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma.
14.2 NADZOR NAD PLAČILNIMI INSTITUCIJAMI
245. člen
(obseg in namen nadzora nad plačilnimi institucijami)
(1) Banka Slovenije opravlja nadzor nad plačilno institucijo z
namenom preverjanja, ali plačilna institucija ves čas poslovanja izpolnjuje
zahteve iz tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi.
(2) Banka Slovenije pri opravljanju nadzora nad plačilno
institucijo zlasti preverja:
1.
pogoje za varno in zanesljivo poslovanje,
2.
sistem upravljanja in sistem notranjih kontrol,
3.
ustreznost in izvajanje ukrepov za varovanje denarnih sredstev
uporabnikov,
4.
primernost imetnikov kvalificiranih deležev in
5.
izpolnjevanje pogojev, ki jih za člane poslovodstva in osebe, ki so v
plačilni instituciji neposredno odgovorne za vodenje poslov v zvezi s
plačilnimi storitvami, določa ta zakon.
(3) Banka Slovenije izvaja nadzor nad plačilno institucijo ob
upoštevanju velikosti in sistemske pomembnosti plačilne institucije ter
značilnosti, obsega in zapletenosti poslov, ki jih opravlja plačilna
institucija. Nadzor je sorazmeren in prilagojen tveganjem, ki jim je
izpostavljena plačilna institucija.
246. člen
(način opravljanja nadzora)
(1) Banka Slovenije opravlja nadzor nad plačilnimi
institucijami z:
1.
izdajanjem dovoljenj,
2.
spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem informacij plačilnih institucij
ter drugih oseb, ki po določbah tega zakona oziroma drugih predpisov poročajo
Banki Slovenije oziroma jo obveščajo o posameznih dejstvih in okoliščinah,
3.
opravljanjem pregledov poslovanja plačilnih institucij in
4.
izrekanjem ukrepov nadzora z odredbo ali odločbo.
(2) Banka Slovenije lahko plačilni instituciji pod pogoji,
določenimi v tem zakonu, izreče naslednje ukrepe nadzora:
1.
odreditev odprave kršitev,
2.
odreditev posebnih ukrepov ali
3.
odvzem dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev kot
plačilna institucija.
(3) Za potrebe nadzora nad plačilno institucijo lahko Banka
Slovenije zahteva ustrezna poročila in informacije od zastopnikov plačilne
institucije in zunanjih izvajalcev plačilne institucije in opravi pregled
njihovega poslovanja.
(4) Če je za nadzor zastopnika ali zunanjega izvajalca
plačilne institucije pristojen drug organ, opravi Banka Slovenije pregled poslovanja
tega zastopnika ali zunanjega izvajalca v sodelovanju s tem nadzornim organom v
skladu z določbami podpoglavja 14.7 tega zakona. Za nadzor nad zastopniki in
zunanjimi izvajalci plačilne institucije se smiselno uporabljajo določbe tega
zakona o nadzoru nad plačilno institucijo.
247. člen
(letno nadomestilo za nadzor)
(1) Za opravljanje nadzora nad plačilnimi institucijami v
skladu s 1. in 2. točko prvega odstavka prejšnjega člena plačujejo plačilne
institucije Banki Slovenije letno nadomestilo za nadzor, ki ga glede na obseg
plačilnih transakcij določa tarifa Banke Slovenije.
(2) Banka Slovenije določi nadomestilo iz prejšnjega odstavka
največ v taki višini, da vsota nadomestil, ki jih plačajo vse plačilne
institucije za posamezno leto, ne preseže dejanskih stroškov nadzora v tem
letu, zmanjšanih za prihodke iz taks, ki se zaračunajo v zvezi s postopki za
izdajo dovoljenj in postopki nadzora Banke Slovenije na podlagi tega zakona.
(3) Plačilna institucija plača letno nadomestilo za nadzor v
dveh obrokih. Banka Slovenije izda račun za plačilo prvega obroka do
30. septembra v tekočem letu na podlagi načrtovanihstroškov nadzora za to
leto, račun za drugi obrok pa do 31. marca naslednjega leta za preteklo
leto ob upoštevanju dejanskih stroškov nadzora v preteklem letu.
(4) Če plačilna institucija ne plača nadomestila za nadzor iz
prvega odstavka tega člena v enem mesecu po prejemu računa, Banka Slovenije
plačilni instituciji z odločbo naloži plačilo.
(5) Odločba iz prejšnjega odstavka je izvršilni naslov.
(6) Banka Slovenije s podzakonskim predpisom določi
podrobnejša pravila za določanje nadomestila iz prvega odstavka tega člena.
14.2.1 Poročanje na zahtevo banke slovenije
248. člen
(obveznost poročanja)
(1) Plačilna institucija na zahtevo Banke Slovenije posreduje
vso dokumentacijo, poročila in informacije v zvezi s poslovanjem plačilne
institucije, ki jih Banka Slovenije potrebuje za izvajanje nalog in pooblastil
nadzora v skladu s tem zakonom. Plačilna institucija poročila in informacije
posreduje v obliki in na način, ki ju določi Banka Slovenije.
(2) Poročila in informacije v zvezi s poslovanjem plačilne
institucije, pomembne za nadzor nad plačilno institucijo, lahko Banka Slovenije
zahteva tudi od članov poslovodstva plačilne institucije in oseb, ki so v plačilni
instituciji neposredno odgovorne za vodenje poslov v zvezi s plačilnimi
storitvami, in od zaposlenih v plačilni instituciji.
(3) Banka Slovenije osebe iz prejšnjega odstavka pozove, da o
zadevah iz prvega in drugega odstavka tega člena v roku, ki ne sme biti krajši
od treh dni od dneva prejema poziva, izdelajo pisno poročilo, ali jih povabi,
da o teh zadevah podajo ustno izjavo.
14.2.2 Pregled poslovanja
249. člen
(pooblaščene osebe Banke Slovenije)
(1) Osebe, zaposlene pri Banki Slovenije, opravljajo
posamezne naloge pri izvajanju nadzora Banke Slovenije na podlagi pogodbe o
zaposlitvi in v skladu z internimi akti Banke Slovenije.
(2) Guverner Banke Slovenije lahko za opravljanje posameznih nalog
pri izvajanju nadzora Banke Slovenije pooblasti pooblaščenega revizorja ali
drugo strokovno usposobljeno osebo, ki ni zaposlena pri Banki Slovenije, če se
za to osebo uveljavijo zahteve glede varovanja zaupnih informacij.
250. člen
(pregled poslovanja)
(1) Pregled poslovanja plačilne institucije opravi strokovni
delavec oziroma delavka Banke Slovenije ali druga pooblaščena oseba Banke
Slovenije, ki jo za opravljanje pregleda poslovanja plačilne institucije
pooblasti guverner Banke Slovenije (v nadaljnjem besedilu: inšpektor Banke
Slovenije).
(2) Plačilna institucija omogoči inšpektorju Banke Slovenije,
da v skladu z zahtevo iz 251. člena tega zakona opravi pregled poslovanja
plačilne institucije na sedežu plačilne institucije in v drugih prostorih, v
katerih plačilna institucija oziroma druga oseba po njenem pooblastilu opravlja
dejavnosti in posle, v zvezi s katerimi Banka Slovenije opravlja nadzor.
(3) Pregled poslovanja vključuje zlasti pregled poslovnih
knjig, administrativnih oziroma poslovnih evidenc in druge poslovne dokumentacije
plačilne institucije v skladu z zahtevo iz 251. člena tega zakona.
(4) Pregled poslovanja iz prvega odstavka tega člena opravlja
Banka Slovenije ob delavnikih med 8. in 18. uro. Kadar je zaradi obsega ali
narave pregleda to potrebno, lahko Banka Slovenije opravi pregled poslovanja
tudi po 18. uri oziroma med dnevi, ki niso delavniki.
(5) Banka Slovenije pregled poslovanja opravlja tako, da
ovira normalno poslovanje plačilne institucije samo toliko, kot je nujno za
dosego namena nadzora.
(6) V zvezi s pregledom poslovanja se ne uporabljajo določbe
zakona, ki ureja splošni upravni postopek, o zapisniku.
251. člen
(zahteva za pregled poslovanja)
(1) Zahteva za pregled poslovanja je plačilni instituciji
vročena najmanj osem dni pred začetkom pregleda poslovanja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko Banka Slovenije
zahtevo za pregled poslovanja predloži plačilni instituciji šele na dan začetka
opravljanja pregleda poslovanja, če drugače ni mogoče doseči namena posameznega
nadzora.
(3) Zahteva za pregled poslovanja obsega navedbo:
1.
poslovnih knjig, administrativnih oziroma poslovnih evidenc in druge
poslovne dokumentacije, ki je predmet pregleda, in
2.
dokumentacije, ki jo mora plačilna institucija izročiti v obliki
računalniških izpiskov oziroma kopij, in rok za predložitev.
(4) Zahteva za pregled poslovanja obsega tudi pravni pouk o
pravnih posledicah, ki lahko nastopijo, če plačilna institucija ne bo ravnala v
skladu z zahtevo za pregled poslovanja ali Banki Slovenije ne bo omogočila
opravljanja pregleda poslovanja na način, določen v tem zakonu.
(5) Banka Slovenije lahko med opravljanjem pregleda
poslovanja dopolni zahtevo za pregled poslovanja. Za dopolnitev zahteve se
smiselno uporabljajo prvi do četrti odstavek tega člena.
252. člen
(opravljanje pregleda poslovanja)
(1) Plačilna institucija inšpektorju Banke Slovenije omogoči pregled
vseh poslovnih knjig, poslovne dokumentacije in administrativnih oziroma
poslovnih evidenc ter druge dokumentacije, v obsegu, potrebnem za izvajanje
posameznega nadzora v skladu z zahtevo.
(2) Plačilna institucija inšpektorju izroči računalniške
izpiske oziroma kopije poslovnih knjig, poslovne dokumentacije in
administrativnih oziroma poslovnih evidenc.
(3) Člani poslovodstva in osebe, ki so v plačilni instituciji
neposredno odgovorni za vodenje poslov v zvezi s plačilnimi storitvami, in
zaposleni pri plačilni instituciji inšpektorju Banke Slovenije posredujejo
poročila in informacije o vseh zadevah, pomembnih za pregled poslovanja v
skladu z zahtevo.
(4) Plačilna institucija inšpektorjem Banke Slovenije zagotovi
ustrezne prostore, v katerih lahko nemoteno in brez prisotnosti drugih oseb
opravijo pregled poslovanja.
(5) Plačilna institucija zagotovi, da so v času, v katerem
inšpektorji Banke Slovenije opravljajo pregled poslovanja, v prostorih, kjer se
opravlja pregled, prisotne pooblaščene osebe plačilne institucije, ki lahko na
zahtevo pooblaščenih oseb Banke Slovenije dajo ustrezna pojasnila v zvezi s
poslovnimi knjigami, poslovno dokumentacijo, poslovnimi dogodki in
administrativnimi oziroma poslovnimi evidencami, ki so predmet pregleda.
253. člen
(pogoji za pregled računalniško vodenih poslovnih knjig in
evidenc)
(1) Plačilna institucija, ki računalniško obdeluje podatke
oziroma računalniško vodi poslovne knjige in druge evidence, inšpektorju Banke
Slovenije zagotovi ustrezne pripomočke za pregled poslovnih knjig in evidenc
ter preizkušanje ustreznosti računalniško obravnavanih podatkov.
(2) Plačilna institucija inšpektorju Banke Slovenije izroči
dokumentacijo, iz katere je razviden popoln opis dela računovodskega sistema.
Iz dokumentacije so razvidni podsistemi in datoteke računovodskega sistema.
Dokumentacija zagotavlja vpogled v:
1.
računalniško rešitev,
2.
postopke v okviru računalniške rešitve,
3.
kontrole, ki zagotavljajo pravilno in zanesljivo obdelavo podatkov, in
4.
kontrole, ki preprečujejo nepooblaščeno dodajanje, spreminjanje ali
brisanje hranjenih računalniških zapisov.
(3) Vsaka sprememba računalniške rešitve iz prvega odstavka tega
člena je dokumentirana v časovnem zaporedju nastanka spremembe, skupaj z datumom
spremembe. Iz dokumentacije je razvidna tudi vsaka sprememba oblike datotek.
14.2.3 Odprava kršitev
254. člen
(odredba za odpravo kršitev)
(1) Če Banka Slovenije pri opravljanju nadzora ugotovi, da so
pri plačilni instituciji podane ali bodo v naslednjih 12 mesecih verjetno
podane kršitve predpisov iz prvega odstavka 245. člena tega zakona, ali če
plačilna institucija ne ravna v skladu s prvim odstavkom 248. člena tega
zakona, plačilno institucijo pisno obvesti o ugotovitvah in odredi, da preneha
z ravnanji in odpravi kršitve ter v določenem roku Banki Slovenije predloži
poročilo iz prvega odstavka 255. člena tega zakona.
(2) Če Banka Slovenije ugotovi kršitve pri vodenju poslovnih knjig
oziroma administrativnih in drugih evidenc, ki jih mora voditi plačilna
institucija, oziroma druge pomembnejše kršitve pri poslovanju plačilne
institucije, lahko plačilni instituciji z odredbo o odpravi kršitev naloži
tudi, da o odpravi kršitev predloži poročilo s pozitivnim mnenjem pooblaščenega
revizorja, da so ugotovljene kršitve odpravljene.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko Banka
Slovenije izda plačilni instituciji odredbo o odpravi kršitev brez predhodnega
pisnega obveščanja, če pri opravljanju nadzora ugotovi kršitve predpisov, ki
urejajo preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, oziroma oceni,
da so kršitve predpisov iz prvega odstavka 245. člena tega zakona ali bi zaradi
neravnanja plačilne institucije v skladu s prvim odstavkom 248. člena tega
zakona nastale posledice takšne narave, da je te kršitve plačilne institucije
potrebno nemudoma odpraviti zaradi zagotavljanja finančne stabilnosti v državi
ali varstva uporabnikov plačilnih storitev.
255. člen
(poročilo o odpravi kršitev)
(1) Plačilna institucija odpravi ugotovljene kršitve v roku,
določenem z odredbo, in Banki Slovenije dostavi poročilo o izvedenih
aktivnostih (v nadaljnjem besedilu: poročilo o odpravi kršitev).
(2) Poročilu o odpravi kršitev je treba priložiti listine in
druge dokaze, iz katerih izhaja, da so bile kršitve odpravljene.
256. člen
(ugotovitvena odločba o odpravljenih kršitvah)
(1) Če iz poročila o odpravi kršitev iz prvega odstavka
prejšnjega člena in priloženih dokazov izhaja, da je plačilna institucija
odpravila kršitve, ugotovljene z odredbo, Banka Slovenije v treh mesecih po
prejemu celovitega poročila plačilne institucije o odpravi kršitev izda
odločbo, s katero ugotovi, da so bile kršitve odpravljene (v nadaljnjem
besedilu: ugotovitvena odločba o odpravljenih kršitvah).
(2) Banka Slovenije lahko pred izdajo ugotovitvene odločbe o
odpravljenih kršitvah zahteva dopolnitev poročila ali opravi pregled poslovanja
plačilne institucije v obsegu, potrebnem za ugotovitev, ali je plačilna
institucija odpravila ugotovljene kršitve.
(3) Če Banka Slovenije pri opravljanju nadzora ugotovi, da je
plačilna institucija kršila predpise iz prvega odstavka 245. člena tega zakona
ali ni ravnala v skladu s prvim odstavkom 248. člena tega zakona, vendar je
plačilna institucija kršitve odpravila pred izdajo odredbe iz prvega odstavka 254.
člena tega zakona, lahko Banka Slovenije ob upoštevanju pogojev iz četrtega
odstavka tega člena izda ugotovitveno odločbo, s katero ugotovi, da je plačilna
institucija kršila predpise iz prvega odstavka 245. člena tega zakona ali da ni
ravnala v skladu s prvim odstavkom 248. člena tega zakona in da je kršitev
odpravila.
(4) Banka Slovenije izda ugotovitveno odločbo iz prejšnjega odstavka,
če bi glede na naravo in pomen kršitev za varno in skrbno upravljanje plačilne
institucije izdaja takšne odločbe in objava informacij na podlagi 244. člena
tega zakona pomembno prispevala k izboljšanju praks upravljanja plačilnih
institucij in preprečevanju ravnanj, ki pomenijo kršitev predpisov iz prvega odstavka
245. člena tega zakona ali ravnanj, ki niso v skladu s prvim odstavkom 248.
člena tega zakona.
(5) Banka Slovenije pred izdajo ugotovitvene odločbe iz
tretjega odstavka tega člena plačilno institucijo pisno obvesti o ugotovitvah v
zvezi s kršitvami predpisov iz prvega odstavka 245. člena tega zakona ali o
tem, da plačilna institucija ni ravnala v skladu s prvim odstavkom 248. člena
tega zakona ter o nameri, da bo izdala ugotovitveno odločbo o odpravljenih
kršitvah, ter pozove plačilno institucijo, da se izjavi o dejstvih in
okoliščinah, pomembnih za odločitev o izdaji ugotovitvene odločbe o odpravi
kršitev.
14.2.4 Posebni ukrepi
257. člen
(posebni ukrepi)
(1) Banka Slovenije lahko za zagotovitev skladnosti
poslovanja plačilne institucije s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi
podlagi, odredi naslednje posebne ukrepe:
1.
organu plačilne institucije ali osebam, ki so po zakonu ali aktih
plačilne institucije pristojne za imenovanje članov poslovodstva oziroma oseb,
ki so neposredno odgovorne za vodenje poslov v zvezi s plačilnimi storitvami,
da zamenja člana poslovodstva oziroma osebo, ki je neposredno odgovoren oziroma
odgovorna za vodenje poslov v zvezi s plačilnimi storitvami, če preneha
izpolnjevati pogoje iz 32. člena tega zakona ali jih ne izpolnjuje, če je na
novo imenovan,
2.
kvalificiranemu imetniku zmanjšanje njegovega poslovnega deleža, delnic
ali drugih pravic v plačilni instituciji pod kvalificirani delež, če preneha
izpolnjevati pogoje iz 33. člena tega zakona ali ga ne izpolnjuje, če je na
novo pridobil kvalificirani delež,
3.
plačilni instituciji zvišanje kapitalske zahteve, izračunane po metodi,
ki jo mora uporabljati v skladu z odločbo Banke Slovenije iz drugega ali petega
odstavka 55. člena tega zakona, ali
4.
hibridni plačilni instituciji, da za namen opravljanja plačilnih
storitev ustanovi ločeno pravno osebo.
(2) Banka Slovenije lahko z odredbo iz 3. točke prejšnjega odstavka
odredi zvišanje kapitalske zahteve za največ 20 odstotkov. Pri odločanju Banka
Slovenije upošteva kvaliteto sistema upravljanja s tveganji, podatkovnih zbirk
o izgubah in sistema notranjih kontrol plačilne institucije. Z odredbo iz
3. točke prejšnjega odstavka Banka Slovenije določi tudi ukrepe, ki jih
mora izpolniti plačilna institucija, da bi zanjo prenehalo veljati izredno
zvišanje kapitalske zahteve.
(3) Banka Slovenije izda odredbo iz 4. točke prvega odstavka
tega člena, če oceni, da je ali bi lahko bila zaradi dejavnosti hibridne
plačilne institucije, ki niso plačilne storitve, verjetno ogrožena finančna
stabilnost hibridne plačilne institucije ali oteženo opravljanje nadzora nad
hibridno plačilno institucijo v skladu z določbami tega zakona in če oceni, da
bodo z ustanovitvijo ločene pravne osebe te okoliščine odpravljene.
(4) Za odreditev posebnih ukrepov na podlagi tega člena se
smiselno uporabljajo določbe oddelka 14.2.3 tega zakona o odreditvi odprave
kršitev. Pri smiselni uporabi določb oddelka 14.2.3 tega zakona se namesto
besedila »odprava kršitev« uporablja besedilo »izvršitev posebnih ukrepov«.
14.2.5 Odvzem dovoljenja
258. člen
(odvzem dovoljenja)
(1) Dovoljenje za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna
institucija se lahko odvzame, če so v plačilni instituciji podane kršitve iz
drugega odstavka tega člena in hkrati niso podane okoliščine, iz katerih bi
izhajalo, da bodo ti razlogi v ustreznem roku verjetno odpravljeni.
(2) Dovoljenje za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna
institucija se lahko odvzame, če:
1.
je plačilna institucija pridobila dovoljenje z navajanjem neresničnih
podatkov,
2.
plačilna institucija ne izpolnjuje več pogojev iz 36. člena tega
zakona ali Banke Slovenije ne obvesti o večjih spremembah glede izpolnjevanja
pogojev,
3.
če plačilna institucija ne ravna v skladu z odredbo in ne odpravi
kršitev ali ne izvrši ukrepov, ki jih zahteva Banka Slovenije, in ugotovljenih
kršitev ni mogoče odpraviti z drugimi ukrepi nadzora,
4.
bi bila z nadaljnjim opravljanjem plačilnih storitev ogrožena stabilnost
plačilnega sistema ali zaupanje vanj,
5.
če so podane okoliščine, zaradi katerih je oteženo učinkovito opravljanje
nadzora nad plačilno institucijo, in z drugimi ukrepi nadzora ni mogoče
odpraviti kršitve.
(3) Za namen iz 5. točke prejšnjega odstavka se šteje, da je
izvajanje učinkovitega nadzora oteženo zlasti, če je plačilna institucija
poslovno ali lastniško povezana z drugimi družbami ali posamezniki na način, da
zaradi medsebojnih povezav med temi osebami ni mogoče celovito oceniti tveganj,
ki nastanejo za plačilno institucijo.
(4) Če plačilna institucija ne izpolnjuje tehničnih,
kadrovskih, organizacijskih oziroma drugih pogojev za opravljanje posameznih
vrst plačilnih storitev, lahko Banka Slovenije namesto odvzema dovoljenja z
odločbo plačilni instituciji prepove opravljati te plačilne storitve. Za
postopek v zvezi z izrekom prepovedi opravljanja posameznih vrst plačilnih
storitev se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja bančništvo, glede
postopka za odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev.
(5) Banka Slovenije na svoji spletni strani in v registrih iz
79. in 84. člena tega zakona objavi informacijo o odvzemu dovoljenja za
opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija.
(6) Banka Slovenije Evropski bančni organ uradno obvesti o
razlogih za odvzem dovoljenja.
259. člen
(pogojni odvzem dovoljenja)
(1) Z odločbo o odvzemu dovoljenja lahko Banka Slovenije, v
primerih, če glede na težo kršitve oceni, da bo plačilna institucija kršitve
odpravila v postavljenem roku, hkrati izreče, da se odvzem dovoljenja ne bo
izvršil, če plačilna institucija v preizkusni dobi, ki ne sme biti krajša od
šestih mesecev in ne daljša od dveh let od dneva izdaje odločbe, ne bo storila
nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje.
(2) Kadar Banka Slovenije v skladu s prejšnjim odstavkom plačilni
instituciji izreče pogojni odvzem dovoljenja, lahko določi, da bo poleg
primerov iz prejšnjega odstavka odvzem dovoljenja izvršen tudi, če plačilna
institucija v določenem roku ne odpravi kršitev, zaradi katerih ji je bil
izrečen pogojni odvzem dovoljenja. Rok za izpolnitev teh obveznosti določi
Banka Slovenije v mejah preizkusne dobe.
(3) Banka Slovenije prekliče pogojni odvzem dovoljenja iz
prvega odstavka tega člena in dovoljenje odvzame, če plačilna institucija v
preizkusni dobi stori novo kršitev, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje,
ali če ne izpolni dodatnih pogojev iz prejšnjega odstavka.
14.3 Nadzor nad plačilno institucijo z opustitvijo in
družbo za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo
260. člen
(nadzor nad plačilnimi institucijami z opustitvijo)
(1) Za nadzor nad plačilnimi institucijami z opustitvijo se
smiselno uporabljajo določbe tega zakona o nadzoru nad plačilnimi
institucijami, če ni v tem členu določeno drugače.
(2) Če Banka Slovenije ugotovi, da plačilna institucija z
opustitvijo ne izpolnjuje več pogojev iz 2. ali 3. točke drugega odstavka 76.
člena tega zakona, ji odredi poseben ukrep, da v 30 dneh zagotovi izpolnjevanje
teh pogojev ali da v tem roku vloži zahtevo za izdajo dovoljenja Banke
Slovenije za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija v skladu s
tem zakonom.
(3) Banka Slovenije plačilni instituciji z opustitvijo odvzame
dovoljenje za opravljanje storitev denarnih nakazil kot plačilna institucija z
opustitvijo, če plačilna institucija z opustitvijo ne ravna v skladu z odredbo
za izvedbo posebnega ukrepa iz prejšnjega odstavka.
261. člen
(nadzor nad družbami za izdajo elektronskega denarja z
opustitvijo)
(1) Za nadzor nad družbami za izdajo elektronskega denarja z
opustitvijo se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o nadzoru nad družbo za
izdajo elektronskega denarja, če ni v tem členu določeno drugače.
(2) Če Banka Slovenije ugotovi, da družba za izdajo
elektronskega denarja z opustitvijo ne izpolnjuje več pogojev iz prvega
odstavka 167. člena tega zakona, ji odredi poseben ukrep, da v roku 30 dni
zagotovi izpolnjevanje teh pogojev ali da v tem roku v skladu s 161. členom
tega zakona zaprosi za izdajo dovoljenja Banke Slovenije za izdajanje
elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja v skladu s tem
zakonom.
(3) Banka Slovenije družbi za izdajo elektronskega denarja z
opustitvijo odvzame dovoljenje za izdajanje elektronskega denarja kot družba za
izdajo elektronskega denarja z opustitvijo, če družba za izdajo elektronskega
denarja z opustitvijo ne ravna v skladu z odredbo za izvedbo posebnega ukrepa
iz prejšnjega odstavka.
14.4 Nadzor nad delovanjem plačilnih sistemov in
upravljavci plačilnih sistemov
262. člen
(obseg in namen nadzora nad upravljavci plačilnih sistemov)
(1) Banka Slovenije opravlja nadzor nad upravljavci plačilnih
sistemov z namenom preverjanja, ali upravljavec plačilnega sistema izpolnjuje
zahteve iz 12. poglavja tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi.
(2) Za nadzor nad upravljavci plačilnih sistemov se smiselno uporabljajo
določbe podpoglavja 14.2 tega zakona. Pri smiselni uporabi določb iz prvega
stavka se namesto izraza »plačilna institucija« uporablja izraz »upravljavec
plačilnega sistema«.
263. člen
(letno nadomestilo za nadzor nad upravljavci plačilnih
sistemov)
(1) Za opravljanje nadzora nad upravljavci plačilnih sistemov
v skladu s prejšnjim členom plačujejo upravljavci plačilnih sistemov Banki
Slovenije letno nadomestilo za nadzor, ki ga glede na obseg plačilnih
transakcij v plačilnem sistemu določi Banka Slovenije v svoji tarifi.
(2) Banka Slovenije določi nadomestilo iz prejšnjega odstavka
največ v taki višini, da vsota nadomestil, ki jih plačajo upravljavci plačilnih
sistemov za posamezno leto, ne preseže dejanskih stroškov nadzora nad
upravljavci plačilnih sistemov v tem letu, zmanjšanih za prihodke iz taks, ki
se zaračunajo v zvezi s postopki za izdajo dovoljenj in postopki nadzora Banke
Slovenije na podlagi tega zakona.
(3) Upravljavec plačilnega sistema plača letno nadomestilo za
nadzor v dveh obrokih. Banka Slovenije izda račun za plačilo prvega obroka do
30. septembra v tekočem letu na podlagi načrtovanih stroškov nadzora za to
leto, račun za drugi obrok pa do 31. marca naslednjega leta za preteklo
leto ob upoštevanju dejanskih stroškov nadzora v preteklem letu.
(4) Če upravljavec plačilnega sistema ne plača nadomestila za
nadzor iz prvega odstavka tega člena v enem mesecu po prejemu računa, Banka
Slovenije upravljavcu z odločbo naloži plačilo.
(5) Odločba iz prejšnjega odstavka je izvršilni naslov.
(6) Banka Slovenije s podzakonskim predpisom določi
podrobnejša pravila za določanje nadomestila iz prvega odstavka tega člena.
14.5 Nadzor nad drugimi osebami
264. člen
(odredba o prenehanju opravljanja plačilnih storitev)
(1) Če oseba v nasprotju z 20. členom tega zakona, opravlja
plačilne storitve, ji Banka Slovenije izda odredbo, s katero ji naloži, da preneha
opravljati te dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: odredba o prenehanju
opravljanja plačilnih storitev).
(2) Banka Slovenije lahko še pred izdajo odredbe o prenehanju
opravljanja plačilnih storitev opravi pregled poslovnih knjig in druge
dokumentacije osebe, opravi pregled poslovanja in zbere druge dokaze o tem, ali
oseba opravlja plačilne storitve. Za zbiranje informacij in pregled poslovanja
pravne osebe se smiselno uporabljajo določbe 248. do 253. člena tega zakona.
(3) V odredbi o prenehanju opravljanja plačilnih storitev
Banka Slovenije osebi naloži, da v roku, ki ne sme biti krajši od osem in ne
daljši od 15 dni, predloži poročilo, v katerem opiše ukrepe, ki jih je izvedla
v zvezi s prenehanjem opravljanja plačilnih storitev, in v katerem se oseba lahko
izjavi o utemeljenosti razlogov za izdajo odredbe. Oseba poročilu priloži
dokaze, iz katerih izhaja, da je izvedla ukrepe v zvezi s prenehanjem
opravljanja plačilnih storitev
(4) Če se oseba, ki ni pridobila dovoljenja za opravljanje plačilnih
storitev, pri opravljanju dejavnosti predstavlja kot plačilna institucija, ji
Banka Slovenije izda odredbo, s katero ji naloži, da preneha s tem ravnanjem (v
nadaljnjem besedilu: odredba o prenehanju opravljanja dejavnosti kot plačilna
institucija).
(5) Za odredbo o prenehanju opravljanja dejavnosti kot
plačilna institucija se smiselno uporabljata drugi in tretji odstavek tega
člena.
(6) Če Banka Slovenije v zvezi z osebo, ki ni pridobila
dovoljenja za opravljanje plačilnih storitev, ugotovi okoliščine iz prvega ali
četrtega odstavka tega člena, vendar je ta oseba kršitve odpravila pred izdajo
odredbe iz prvega ali četrtega odstavka tega člena, lahko Banka Slovenije, pod
pogoji iz osmega odstavka tega člena, izda ugotovitveno odločbo, s katero
ugotovi, da je oseba kršila določbe tega zakona in da je ugotovljeno kršitev
odpravila.
(7) Banka Slovenije izda ugotovitveno odločbo iz prejšnjega odstavka,
če lahko glede na naravo in pomen kršitev iz prvega oziroma četrtega odstavka
tega člena za zagotavljanje pravne varnosti in zaščite uporabnikov izdaja
takšne odločbe in objava informacij na podlagi 244. člena tega zakona pomembno prispevata
k izboljšanju praks upravljanja plačilnih institucij.
(8) Banka Slovenije pred izdajo ugotovitvene odločbe iz
šestega odstavka tega člena kršitelja pisno obvesti o ugotovitvah v zvezi s
kršitvami iz prvega ali četrtega odstavka tega člena in o nameri, da bo izdala
ugotovitveno odločbo o odpravljenih kršitvah, ter ga pozove, da se izjavi o
dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev o izdaji ugotovitvene
odločbe o odpravi kršitev.
265. člen
(odredba o prenehanju izdajanja elektronskega denarja)
(1) Če oseba v nasprotju s 158. členom tega zakona, izdaja
elektronski denar, ji Banka Slovenije izda odredbo, s katero ji naloži, da preneha
izdajati elektronski denar (v nadaljnjem besedilu: odredba o prenehanju
izdajanja elektronskega denarja).
(2) Banka Slovenije lahko še pred izdajo odredbe o prenehanju
izdajanja elektronskega denarja opravi pregled poslovnih knjig in druge
dokumentacije osebe, opravi pregled poslovanja ter zbere druge dokaze o tem,
ali oseba izdaja elektronski denar. Za zbiranje informacij in pregled
poslovanja pravne osebe se smiselno uporabljajo določbe 248. do 253. člena tega
zakona.
(3) Banka Slovenije v odredbi o prenehanju izdajanja
elektronskega denarja osebi naloži, da v roku, ki ne sme biti krajši od osem in
ne daljši od 15 dni, predloži poročilo, v katerem opiše ukrepe, ki jih je
izvedla v zvezi s prenehanjem izdajanja elektronskega denarja, in v katerem se
oseba lahko izjavi o utemeljenosti razlogov za izdajo odredbe. Oseba poročilu
priloži dokaze, iz katerih izhaja, da je izvedla ukrepe v zvezi s prenehanjem
izdajanja elektronskega denarja.
(4) Če se oseba, ki ni pridobila dovoljenja za izdajanje
elektronskega denarja, pri opravljanju dejavnosti predstavlja kot družba za
izdajo elektronskega denarja, ji Banka Slovenije izda odredbo, s katero ji
naloži, da preneha s tem ravnanjem (v nadaljnjem besedilu: odredba o prenehanju
opravljanja dejavnosti kot družba za izdajo elektronskega denarja).
(5) Za odredbo o prenehanju opravljanja dejavnosti kot družba
za izdajo elektronskega denarja se smiselno uporabljata drugi in tretji
odstavek tega člena.
(6) Če Banka Slovenije v zvezi z osebo, ki ni pridobila
dovoljenja za izdajanje elektronskega denarja, ugotovi okoliščine iz prvega ali
četrtega odstavka tega člena, vendar je ta oseba kršitve odpravila pred izdajo
odredbe iz prvega ali četrtega odstavka tega člena, lahko Banka Slovenije pod
pogoji iz osmega odstavka tega člena izda ugotovitveno odločbo, s katero
ugotovi, da je oseba kršila določbe tega zakona in da je ugotovljeno kršitev
odpravila.
(7) Banka Slovenije izda ugotovitveno odločbo iz prejšnjega odstavka,
če lahko glede na naravo in pomen kršitev iz prvega oziroma četrtega odstavka
tega člena za zagotavljanje pravne varnosti in zaščite uporabnikov izdaja
takšne odločbe in objava informacij na podlagi 244. člena tega zakona pomembno prispevata
k izboljšanju praks upravljanja družb za izdajo elektronskega denarja.
(8) Banka Slovenije pred izdajo ugotovitvene odločbe iz
šestega odstavka tega člena kršitelja pisno obvesti o ugotovitvah v zvezi s
kršitvami iz prvega odstavka tega člena in o nameri, da bo izdala ugotovitveno
odločbo o odpravljenih kršitvah, in ga pozove, da se izjavi o dejstvih in
okoliščinah, ki so pomembne za odločitev o izdaji ugotovitvene odločbe o
odpravi kršitev.
266. člen
(odredba o prenehanju opravljanja poravnave medsebojnih
denarnih obveznosti in upravljanja plačilnih sistemov)
(1) Če oseba upravlja plačilni sistem brez dovoljenja Banke Slovenije
za upravljanje plačilnih sistemov po tem zakonu, izda Banka Slovenije odredbo,
s katero ji naloži, da preneha z opravljanjem teh dejavnosti (v nadaljnjem
besedilu: odredba o prenehanju upravljanja plačilnega sistema).
(2) Če osebe iz prvega odstavka 204. člena tega zakona
opravljajo poravnavo medsebojnih denarnih obveznosti v smislu 198. člena tega
zakona brez dovoljenja Banke Slovenije za upravljanje plačilnega sistema, izda
Banka Slovenije odredbo, s katero tem osebam naloži, da prenehajo s poravnavo
medsebojnih denarnih obveznosti v smislu 198. člena tega zakona (v nadaljnjem
besedilu: odredba o prenehanju opravljanja poravnave medsebojnih denarnih
obveznosti).
(3) Za odredbo iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena
se smiselno uporabljajo drugi do osmi odstavek 264. člena tega zakona.
267. člen
(odločba o ugotovitvi razloga za prisilno likvidacijo)
(1) Banka Slovenije izda odločbo, s katero ugotovi, da
obstaja razlog za prisilno likvidacijo pravne osebe (v nadaljnjem besedilu:
odločba o ugotovitvi razloga za prisilno likvidacijo), če pravna oseba ne ravna
po:
1.
odredbi o prenehanju opravljanja plačilnih storitev iz 264. člena tega
zakona oziroma po odredbi o prenehanju izdajanja elektronskega denarja iz 265.
člena tega zakona, ali
2.
odredbi o prenehanju upravljanja plačilnega sistema ali po odredbi o
prenehanju opravljanja poravnave medsebojnih denarnih obveznosti iz prejšnjega
člena.
(2) Banka Slovenije lahko izda odločbo iz prejšnjega odstavka
tudi, če pravna oseba pooblaščeni osebi Banke Slovenije ne omogoči pregleda ali
če kako drugače ovira opravljanje nadzora iz drugega odstavka 264. člena,
drugega odstavka 265. člena tega zakona in tretjega odstavka prejšnjega
člena.
(3) Odločba o ugotovitvi razloga za likvidacijo je
obrazložena.
(4) Banka Slovenije na podlagi dokončne odločbe o ugotovitvi
razloga za prisilno likvidacijo predlaga pristojnemu sodišču, da v skladu z
zakonom, ki ureja prisilno prenehanje gospodarskih družb, zoper pravno osebo
začne postopek prisilne likvidacije.
(5) Sodišče izda sklep o začetku postopka prisilne
likvidacije pravne osebe na podlagi predloga Banke Slovenije iz prejšnjega
odstavka brez ponovnega preizkusa pogojev za začetek tega postopka v treh
delovnih dneh od vložitve predloga.
(6) Proti sklepu o začetku postopka prisilne likvidacije iz
prejšnjega odstavka ni pritožbe.
(7) Banka Slovenije je oproščena plačila taks v postopku
prisilne likvidacije, ki ga sodišče začne na njen predlog iz tretjega odstavka
tega člena.
14.6 Zbiranje in izmenjava informacij
268. člen
(zbiranje in obdelava informacij)
(1) Banka Slovenije je pristojna zbirati in obdelovati
informacije o vseh dejstvih in okoliščinah, vključno z osebnimi podatki, ki jih
je pridobila v zvezi z izvrševanjem svojih nalog in pristojnosti, določenih s
tem zakonom.
(2) Državni organi in nosilci javnih pooblastil na zahtevo
Banke Slovenije posredujejo vse informacije, ki jih ta potrebuje za izvajanje
svojih nalog in pristojnosti pri opravljanju nadzora na podlagi tega zakona.
(3) Za informacije iz prvega odstavka tega člena se štejejo
zlasti informacije o:
1.
pogojih za izdajo dovoljenja za opravljanje plačilnih storitev,
izdajanje elektronskega denarja, upravljanje plačilnih sistemov in drugih
dovoljenj, ki jih je izdala Banka Slovenije na podlagi tega zakona;
2.
članih poslovodstva plačilne institucije, družbe za izdajo elektronskega
denarja ali udeleženca plačilnega sistema in o osebah, odgovornih za vodenje
poslov v zvezi s plačilnimi storitvami oziroma izdajanjem elektronskega denarja
oziroma za vodenje poslov v zvezi z upravljanjem plačilnega sistema, presojo
pogojev za opravljanje funkcije poslovodstva ali funkcije odgovorne osebe;
3.
poslovanju plačilne institucije, družbe za izdajo elektronskega denarja
ali udeleženca plačilnega sistema v drugih državah članicah in poslovanju
plačilne institucije, družbe za izdajo elektronskega denarja ali udeleženca
plačilnega sistema države članice v Republiki Sloveniji;
4.
poslovanju plačilne institucije, družbe za izdajo elektronskega denarja
ali udeleženca plačilnega sistema v tretjih državah in poslovanju plačilne
institucije, družbe za izdajo elektronskega denarja ali udeleženca plačilnega
sistema tretje države v Republiki Sloveniji;
5.
finančnem položaju in poslovanju plačilne institucije, družbe za izdajo
elektronskega denarja, udeleženca plačilnega sistema, imetnikov kvalificiranih
deležev, nadrejenih in podrejenih družb ter drugih pravnih oseb, nad katerimi
je Banka Slovenije pristojna opravljati nadzor;
6.
okoliščinah v zvezi s presojo pogojev za izdajo dovoljenja imetniku
kvalificiranega deleža;
7.
okoliščinah v zvezi z dejavnostjo drugih oseb, kadar so razlogi za sum
glede opravljanja plačilnih storitev, izdajanja elektronskega denarja ali
upravljanja plačilnih sistemov v nasprotju s tem zakonom.
269. člen
(varovanje zaupnih informacij)
(1) Zaupne informacije po tem zakonu so vse informacije, ki
jih pri opravljanju nadzora in drugih nalog po tem zakonu pridobi Banka
Slovenije od subjektov nadzora ali drugih oseb oziroma jih izdela Banka
Slovenije za namene opravljanja nadzora,vključno z internimi ocenami in
poročili Banke Slovenije o poslovanju posameznega subjekta nadzora.
(2) Zaposleni v Banki Slovenije, revizorji in drugi
strokovnjaki,ki delajo ali so delali po pooblastilu Banke Slovenije, morajo vse
informacije, ki so jih pridobili pri opravljanju nalog za Banko Slovenije, v
zvezi z izvajanjem njenih nalog in pristojnostinadzora, varovati kot zaupne in
jih ne smejo razkriti nobeni drugi osebi ali državnemu organu, razen če ta
zakon določa drugače.
(3) Če zakon ne določa drugače, Banka Slovenije zaupnih
informacij o posameznem subjektu nadzora ne sme razkriti drugi osebi ali
državnemu organu, razen v obliki povzetka, iz katerega ni mogoče prepoznati
posameznih subjektov, na katere se zaupne informacije nanašajo.
(4) Prepoved iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne
velja:
1.
za zaupne informacije, ki so potrebne za izvedbo kazenskega ali
predkazenskega postopka,
2.
v primeru stečaja ali prisilne likvidacije plačilne institucije, plačilne
institucije z opustitvijo, ponudnika storitev zagotavljanja informacij o
računih, družbe za izdajo elektronskega denarja, družbe za izdajo elektronskega
denarja z opustitvijo ali udeleženca plačilnega sistema glede zaupnih
informacij, ki so potrebne za uveljavljanje terjatev upnikov do plačilne
institucije in za izvedbo drugih dejanj v stečajnem postopku ali postopku
prisilne likvidacije ter s tema postopkoma povezanih pravdnih postopkov, razen
glede informacij, ki se nanašajo tudi na druge osebe, ki so bile udeležene pri
poskusih finančne reorganizacije plačilne institucije,
3.
za informacije o dovoljenjih za opravljanje plačilnih storitev, o
dovoljenjih za izdajanje elektronskega denarja, o dovoljenjih za upravljanje
plačilnih sistemov ter o dovoljenjih za pridobitev kvalificiranega deleža,
4.
v drugih primerih, ko zakon izrecno določa, da Banka Slovenije ali oseba
iz drugega odstavka tega člena zaupne informacije lahko razkrije javnosti ali
določenim prejemnikom.
(5) Obveznost varovanja zaupnih informacij iz prvega do tretjega
odstavka tega člena velja tudi za informacije, ki jih Banka Slovenije oziroma
osebe iz drugega odstavka tega člena pridobijo na podlagi izmenjave informacij
z drugimi nadzornimi organi.
(6) Banka Slovenije obdeluje osebne podatke, ki jih pridobi v
okviru izvajanja nalog in pooblastil, določenih s tem zakonom, v skladu z
zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ter Uredbo (ES) št. 45/2001
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu
posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti
in o prostem pretoku takih podatkov (UL L št. 8 z dne 12. 1. 2001, str. 1)
popravljena s Popravkom Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta
z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov
v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L
št. 164 z dne 26. 6. 2007, str. 36).
270. člen
(uporaba in posredovanje zaupnih informacij)
(1) Banka Slovenije sme zaupne informacije iz 269. člena tega
zakona uporabiti samo za naslednje namene:
1.
da preveri pogoje za izdajo dovoljenj, o katerih odloča na podlagi tega
zakona;
2.
da izreka ukrepe nadzora in odloča o drugih ukrepih, za katere je
pooblaščena v skladu s tem ali drugim zakonom;
3.
da izreka kazni za prekrške in vloži ovadbo zaradi suma storitve
kaznivega dejanja; in
4.
v postopkih sodnega varstva proti odločbam, ki jih je izdala, in drugih
sodnih postopkih, ki se vodijo v zvezi z izvajanjem njenih nalog in
pristojnosti na podlagi tega zakona ali predpisov EU.
(2) Banka Slovenije lahko zaupne informacije v zvezi s
posamezno plačilno institucijo, plačilno institucijo z opustitvijo, ponudnikom
storitev zagotavljanja informacij o računih, družbo za izdajo elektronskega
denarja, družbo za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo ali udeležencem
plačilnega sistema razkrije drugim osebam izključno pod pogoji, določenimi v
zakonu.
(3) Ne glede na določbe tega člena se za zahteve, ki jih
Banka Slovenije prejme na podlagi zakona, ki ureja dostop do informacij javnega
značaja, uporabljajo določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega
značaja.
271. člen
(razkritje zaupnih informacij)
(1) Banka Slovenije lahko razkrije zaupne informacije
naslednjim osebam:
1.
subjektom, ki jim lahko Banka Slovenije razkrije informacije, ki jih je
pridobila pri opravljanju nadzora nad bankami v skladu z zakonom, ki ureja
bančništvo, in pod pogoji iz zakona, ki ureja bančništvo,
2.
organom Republike Slovenije ali druge države članice, ki so pristojni za
izdajo dovoljenj plačilnim institucijam, plačilnim institucijam z opustitvijo,
ponudnikom storitev zagotavljanja informacij o računih, družbam za izdajo
elektronskega denarja in družbam za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo
ter za nadzor nad plačilnimi institucijami, plačilnimi institucijami z opustitvijo,
družbami za izdajo elektronskega denarja in družbami za izdajo elektronskega
denarja z opustitvijo,
3.
organom Republike Slovenije ali druge države članice, pristojnim za
preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma,
4.
organom Republike Slovenije ali druge države članice, pristojnim za
nadzor nad varstvom osebnih podatkov,
5.
organom Republike Slovenije ali druge države članice, pristojnim za
opravljanje pregleda nad delovanjem plačilnih sistemov in upravljavci plačilnih
sistemov.
(2) Banka Slovenije lahko osebam iz prejšnjega odstavka
razkrije le tiste zaupne informacije, ki jih organ oziroma oseba potrebuje za
izvajanje svojih nalog ali pristojnosti v skladu z veljavnimi predpisi, ki
urejajo njihovo delovanje in pristojnosti. Če zaupne informacije vključujejo
zaupne podatke o posamezni stranki, se ti podatki posredujejo subjektom iz
prejšnjega odstavka le, če bi zaupne podatke, ob upoštevanju drugega odstavka
240. člena tega zakona, lahko ti subjekti zahtevali tudi neposredno od plačilne
institucije, plačilne institucije z opustitvijo, ponudnika storitev
zagotavljanja informacij o računih, družbe za izdajo elektronskega denarja,
družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo ali udeleženca plačilnega
sistema.
(3) Osebe, ki pridobijo zaupne informacije na podlagi tega
člena, smejo te informacije uporabiti samo za izvajanje svojih pristojnosti
nadzora oziroma nalog iz prvega odstavka tega člena in jih ne smejo razkriti
drugi osebi ali državnemu organu, razen v primerih iz četrtega odstavka 269.
člena tega zakona.
272. člen
(razkritje zaupnih informacij Državnemu zboru)
(1) Banka Slovenije lahko zaupne informacije razkrije
Državnemu zboru, kadar ta v skladu z zakonsko določenimi pooblastili izvaja
nadzor nad delovanjem Banke Slovenije v zvezi z izvajanjem njenih nalog in
pooblastil pri opravljanju nadzora, in le v obsegu, ko je posredovanje
posameznih zaupnih informacij nujno za izvajanje pooblastil nadzora nad
delovanjem Banke Slovenije.
(2) Državni zbor mora te informacije varovati kot zaupne in
jih ne sme razkriti drugi osebi ali državnemu organu, razen v primerih iz
četrtega odstavka 269. člena tega zakona.
(3) Banka Slovenije sme zaupne informacije, ki jih je
pridobila od nadzornega organa druge države članice ali pri opravljanju
pregleda poslovanja podružnice, zastopnika ali zunanjega izvajalca plačilne
institucije, družbe za izdajo elektronskega denarja ali udeleženca plačilnega
sistema države članice po tem zakonu, Državnemu zboru razkriti samo s soglasjem
nadzornega organa te države članice.
273. člen
(razkritje zaupnih informacij osebam tretje države)
(1) Banka Slovenije lahko razkrije zaupne informacije osebam iz
tretje države, ki imajo položaj osebe iz prvega odstavka 271. člena tega
zakona, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
je Republika Slovenija s tretjo državo sklenila dogovor o sodelovanju
med navedenimi organi Republike Slovenije in te tretje države, s katerimi je
dogovorjena medsebojna izmenjava zaupnih informacij;
2.
se za navedene osebe tretje države v tej državi uporabljajo pravila o
obveznosti varovanja zaupnih informacij, z vsebino, določeno v 269. in 270.
členu tega zakona, in
3.
je informacija, ki je predmet razkritja osebi tretje države, namenjena
samo potrebam izvajanja nalog pristojnega organa ali nalog oseb iz drugega
odstavka 271. člena tega zakona.
(2) Banka Slovenije sme zaupne informacije, ki jih je
pridobila od nadzornega organa druge države članice ali pri opravljanju
pregleda poslovanja podružnice, zastopnika ali zunanjega izvajalca plačilne
institucije, družbe za izdajo elektronskega denarja ali udeleženca plačilnega
sistema države članice po tem zakonu, razkriti osebam iz prejšnjega odstavka
samo s soglasjem pristojnega organa te države članice.
14.7 Sodelovanje med nadzornimi organi
274. člen
(sodelovanje med nadzornimi organi v Republiki Sloveniji)
(1) Banka Slovenije in organi Republike Slovenije, ki so
pristojni za nadzor nad ponudniki plačilnih storitev, na zahtevo posameznega
nadzornega organa, posredujejo temu organu vse zahtevane podatke glede
ponudnika plačilnih storitev, ki jih ta organ potrebuje v postopku izdaje
dovoljenja, opravljanja nadzora ali pri odločanju o drugih posamičnih zadevah v
skladu s svojimi pristojnostmi.
(2) Nadzorni organi iz prejšnjega odstavka morajo drug
drugega na lastno pobudo obveščati o nepravilnostih ali drugih okoliščinah, ki
jih ugotovijo pri opravljanju nadzora ali drugih svojih nalog in pristojnosti,
če so te ugotovitve pomembne tudi za delo drugih nadzornih organov.
275. člen
(sodelovanje z nadzornimi organi držav članic)
(1) Banka Slovenije sodeluje z nadzornimi organi drugih držav
članic in po potrebi z Evropsko centralno banko, nacionalnimi centralnimi
bankami držav članic, Evropskim bančnim organom in drugimi organi držav članic,
pristojnimi za izvajanje predpisov, ki se uporabljajo za ponudnike plačilnih
storitev.
(2) Banka Slovenije nadzornemu organu države članice na
njegovo zahtevo posreduje vse ustrezne informacije, ki so potrebne za izvajanje
nalog nadzora tega nadzornega organa. Banka Slovenije nadzornemu organu države
članice na lastno pobudo posreduje vse informacije, ki so ključne za izvajanje
nalog nadzora tega nadzornega organa, tudi ali plačilna institucija izpolnjuje
pogoje iz prvega oziroma drugega odstavka 24. člena tega zakona.
(3) Informacija se šteje za ključno po prejšnjem odstavku, če
bi lahko pomembno vplivala za oceno finančne trdnosti nadzorovane finančne
družbe druge države članice.
276. člen
(sodelovanje pri opravljanju nadzora nad podružnico in
zastopnikom plačilne institucije v državi gostiteljici ter v primeru
neposrednega opravljanja plačilnih storitevv državi gostiteljici)
(1) Banka Slovenije pri opravljanju nadzora nad podružnicami,
zastopniki in plačilnimi institucijami v državi gostiteljici sodeluje s
pristojnim nadzornim organom države gostiteljice.
(2) Banka Slovenije predhodno obvesti pristojni nadzorni
organ države gostiteljice, kadar namerava opraviti pregled poslovanja
podružnice ali zastopnika plačilne institucije na območju te države članice.
(3) Banka Slovenije posreduje nadzornemu organu države gostiteljice,
na njegovo zahtevo, vse potrebne informacije o dejstvih in okoliščinah, ki jih
ugotovi pri opravljanju nadzora nad podružnico zastopnikom, ali neposrednim
opravljanjem plačilnih storitev plačilne institucije v državi gostiteljici,
zlasti o ugotovljenih oziroma domnevnih kršitvah. Banka Slovenije posreduje
pristojnemu nadzornemu organu države članice na lastno pobudo vse bistvene
informacije, tudi ali plačilna institucija izpolnjuje pogoje iz prvega oziroma
drugega odstavka 24. člena tega zakona.
(4) Banka Slovenije lahko zaprosi pristojni nadzorni organ
države gostiteljice, da opravi pregled poslovanja podružnice ali zastopnika
plačilne institucije v tej državi gostiteljici, če se s tem postopek nadzora
pospeši oziroma poenostavi oziroma če je to v skladu z interesi učinkovitosti,
enostavnosti, hitrosti oziroma manjših stroškov postopka. Pod enakimi pogoji se
lahko pooblaščene osebe Banke Slovenije udeležijo nadzora, ki ga izvaja
pristojni nadzorni organ države gostiteljice.
(5) Če Banka Slovenije prejme obvestilo pristojnega organa države
gostiteljice, da plačilna institucija s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima
zastopnike ali podružnice na ozemlju te države gostiteljice, ne izpolnjuje
določb nacionalnega prava, ki prenašajo določbe naslovov II, III in IV
Direktive 2015/2366/EU, oceni prejete informacije in brez nepotrebnega
odlašanja sprejme vse ustrezne ukrepe, da plačilna institucija odpravi te
nepravilnosti. Banka Slovenije te ukrepe brez odlašanja sporoči pristojnemu
organu države gostiteljice in pristojnim organom vsake druge zadevne države
članice.
277. člen
(sodelovanje pri opravljanju nadzora nad podružnico in
zastopnikom plačilne institucije države članice v Republiki Sloveniji ter
primeru neposrednega opravljanja plačilnih storitev v Republiki Sloveniji)
(1) Banka Slovenije sodeluje s pristojnim nadzornim organom države
članice pri opravljanju nadzora nad podružnicami in zastopniki plačilne
institucije te države članice na območju Republike Slovenije.
(2) Banka Slovenije posreduje pristojnemu nadzornemu organu
države članice na njegovo zahtevo vse potrebne informacije o dejstvih in
okoliščinah, ki jih ugotovi v zvezi z delovanjem podružnice, zastopnika, ali
neposrednim opravljanjem plačilnih storitev plačilne institucije države članice
v Republiki Sloveniji, zlasti o ugotovljenih kršitvah oziroma domnevnih
kršitvah. Banka Slovenije posreduje pristojnemu nadzornemu organu države
članice na lastno pobudo vse bistvene informacije, tudi o izpolnjevanju pogojev
iz prvega oziroma drugega odstavka 24. člena tega zakona s strani plačilne
institucije.
(3) Nadzorni organ države članice oziroma osebe, ki jih je za
to pooblastil, lahko na območju Republike Slovenije opravijo pregled poslovanja
podružnice ali zastopnika plačilne institucije te države članice. O nameravanem
pregledu poslovanja nadzorni organ države članice predhodno obvesti Banko
Slovenije.
(4) V primeru iz prejšnjega odstavka ima nadzorni organ
države članice oziroma osebe, ki jih za to pooblasti, pri izvedbi pregleda
poslovanja enake pristojnosti kot Banka Slovenije pri opravljanju nadzora nad
plačilno institucijo.
(5) Banka Slovenije na zahtevo pristojnega nadzornega organa
države članice opravi pregled poslovanja podružnice ali zastopnika plačilne
institucije te države članice na območju Republike Slovenije. Nadzorni organ
države članice se lahko, če tako zahteva, udeleži pregleda poslovanja iz prvega
stavka tega odstavka.
(6) Ne glede na odgovornost pristojnih organov države sedeža
Banka Slovenije v primeru ugotovitve, da plačilna institucija s sedežem v drugi
državi članici, ki ima zastopnike ali podružnice na ozemlju Republike
Slovenije, ne izpolnjuje določb 5., 13. ali 16. poglavja tega zakona, brez
odlašanja obvesti pristojni organ države sedeža.
(7) Kadar je v nujnih primerih potrebno takojšnje ukrepanje, da
bi odpravili resno grožnjo skupnim interesom uporabnikov plačilnih storitev v
Republiki Sloveniji, lahko Banka Slovenije sprejme previdnostne ukrepe hkrati s
čezmejnim sodelovanjem med pristojnimi organi, dokler pristojni organi države
sedeža ne sprejmejo potrebnih ukrepov.
(8) Vsi previdnostni ukrepi iz prejšnjega odstavka morajo
biti primerni in sorazmerni s svojim namenom, to je zaščito skupnih interesov
uporabnikov plačilnih storitev v Republiki Sloveniji pred resno grožnjo. Zaradi
teh ukrepov uporabniki plačilnih storitev plačilne institucije v Republiki
Sloveniji ne smejo imeti prednosti pred uporabniki plačilnih storitev plačilne
institucije v drugih državah članicah.
(9) Previdnostni ukrepi iz sedmega odstavka tega člena so
začasni in prenehajo veljati, ko se opredeljene resne grožnje odpravijo, tudi s
pomočjo pristojnih organov države sedeža ali v sodelovanju z njimi ali z
Evropskim bančnim organom, kot je določeno v 278. členu tega zakona.
(10) Glede na nujnost primera Banka Slovenije obvesti
vnaprej, v vsakem primeru pa brez odlašanja, pristojne organe države sedeža in
drugih zadevnih držav članic, Evropsko komisijoin Evropski bančni organ o
previdnostnih ukrepih, sprejetih v skladu s sedmim odstavkom tega člena, in jih
utemelji.
278. člen
(reševanje sporov med pristojnimi organi različnihdržav
članic)
(1) Kadar Banka Slovenije meni, da čezmejno sodelovanje s
pristojnimi organi druge države članice v določeni zadevi ni v skladu s pogoji
iz 48. do 50. člena, 270. do 273. člena ali 275. do 277. člena tega
zakona, lahko zadevo predloži Evropskemubančnemu organu in ga zaprosi za pomoč
v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU.
(2) Če Banka Slovenije ravna po prejšnjem odstavku ali če
pristojni organ druge države članice zadevo predloži Evropskemubančnemu organu,
ker meni, da čezmejno sodelovanje z Banko Slovenije ni v skladu s pogoji,
določenimi v 48. do 50. členu, 270. do 273. členu ali 275. do 277. členu tega
zakona,Banka Slovenije odloži odločanje in počaka na rešitev na podlagi 19.
člena Uredbe 1093/2010/EU.
279. člen
(pristojnosti organov v zvezi s preprečevanjem pranja
denarja in financiranja terorizma)
Določbe tega zakona ne posegajo v obveznosti in pristojnosti nadzornih
organov na podlagi zakona, ki ureja preprečevanjepranja denarja in financiranja
terorizma.
15. POSTOPEK ODLOČANJA BANKE SLOVENIJE V POSAMIČNIH
ZADEVAH
280. člen
(uporaba določb o postopku)
Banka Slovenije odloča v posamičnih zadevah, za katere je
pristojna po tem zakonu, po postopkih, določenih za odločanje Banke Slovenije v
posamičnih zadevah v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, razen če je v tem
poglavju za posamezno vrsto postopka izrecno določeno drugače.
15.1 Postopek odločanja o izdaji dovoljenj
281. člen
(rok za odločitev in izdajo sklepa o odpravi
pomanjkljivosti)
(1) Banka Slovenije odloči o zahtevi za izdajo dovoljenja, za
katero je pristojna na podlagi tega zakona, v treh mesecih od prejema zahteve
za izdajo dovoljenja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek Banka Slovenije odloči o
zahtevi za izdajo dovoljenja za upravljanje plačilnega sistema in dovoljenja za
spremembo pravil plačilnega sistema v šestih mesecih od prejema zahteve za
izdajo dovoljenja.
(3) Če zahteva za izdajo dovoljenja, ki ga izdaja Banka
Slovenije na podlagi tega zakona, ne izpolnjuje procesnih predpostavk za
odločanje v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, izda Banka Slovenije sklep o
odpravi pomanjkljivosti v enem mesecu od prejema zahteve. V tem primeru rok iz
prvega oziroma drugega odstavka tega člena teče od trenutka, ko so bile
pomanjkljivosti odpravljene.
15.2 Postopek odločanja o vpisu podružnice ali zastopnika v
register plačilnih institucij in o izbrisu iz njega
282. člen
(uporaba določb o postopku odločanja o izdaji dovoljenj)
(1) Za odločanje Banke Slovenije o zahtevi za vpis podružnice
ali zastopnika v register plačilnih institucij po 81. in 82. členu tega zakona
se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o postopku odločanja Banke
Slovenije o izdaji dovoljenja, razen če je v podpoglavju 15.2 tega zakona določeno
drugače.
(2) Za odločanje Banke Slovenije o izbrisu podružnice po 2.
točki drugega odstavka ali tretjem odstavku 83. člena tega zakona in o izbrisu
zastopnika po 2. točki petega odstavka 83. člena tega zakona se smiselno
uporabljajo določbe tega zakona o postopku za odvzem dovoljenja Banke Slovenije
za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija.
(3) Pri smiselni uporabi določb tega zakona na podlagi prvega
in drugega odstavka tega člena se namesto besed »izdaja dovoljenja« uporablja
besedilo »vpis podružnice ali zastopnika v register plačilnih institucij« in
namesto besed »odvzem dovoljenja« besedilo »izbris podružnice ali zastopnika iz
registra plačilnih institucij«.
283. člen
(postopek odločanja o zahtevi za vpis podružnice ali
zastopnika plačilne institucije v register plačilnih institucij in za izbris iz
njega)
(1) Banka Slovenije odloči o zahtevi za vpis zastopnika
plačilne institucije v Republiki Sloveniji v register plačilnih institucij v
dveh mesecih od prejema zahteve. Če zahteva za vpis ne izpolnjuje procesnih
predpostavk za odločanje, izda Banka Slovenije sklep o odpravi pomanjkljivosti
v osmih dneh od prejema zahteve.
(2) Banka Slovenije odloči o zahtevi za vpis podružnice ali
zastopnika plačilne institucije v državi gostiteljici v register plačilnih
institucij v treh mesecih od prejema zahteve. Če zahteva za vpis ne izpolnjuje
procesnih predpostavk za odločanje, izda Banka Slovenije sklep o odpravi
pomanjkljivosti v osmih dneh od prejema zahteve.
(3) Banka Slovenije odloči o zahtevi za vpis podružnice v
tretji državi v register plačilnih institucij v treh mesecih od prejema
zahteve. Če zahteva za vpis ne izpolnjuje procesnih predpostavk za odločanje,
izda Banka Slovenije sklep o odpravi pomanjkljivosti v osmih dneh od prejema
zahteve.
(4) Če Banka Slovenije ugodi zahtevi za vpis podružnice ali
zastopnika, ne izda odločbe, ampak podružnico ali zastopnika vpiše v register
plačilnih institucij in o vpisu obvesti plačilno institucijo in zastopnika.
(5) Banka Slovenije začne postopek za izbris podružnice ali
zastopnika iz registra plačilnih institucij, če iz podatkov, s katerimi
razpolaga, izhaja utemeljen sum, da je podan kateri od razlogov za izbris
podružnice ali zastopnika iz registra plačilnih institucij iz 83. člena tega
zakona.
16. IZVENSODNO REŠEVANJE SPOROV
284. člen
(pritožbeni postopek pri Banki Slovenije)
(1) Uporabniki plačilnih storitev in druge zainteresirane
strani, vključno z združenji potrošnikov, lahko pri Banki Slovenije vložijo
pritožbo v zvezi z domnevnimi kršitvami tega zakona s strani ponudnikov
plačilnih storitev.
(2) Banka Slovenije v odgovoru obvesti pritožnika o obstoju postopka
izvensodnega reševanja sporov iz 286. člena tega zakona in da sprožitev
tega postopka ne vpliva na pritožnikovo pravico, da vloži tožbo pred pristojnim
sodiščem zoper ponudnika plačilnih storitev z namenom rešitve spora v zvezi z
opravljanjem plačilnih storitev.
285. člen
(postopek reševanja sporov pri ponudniku plačilnih storitev)
(1) Ponudniki plačilnih storitev vzpostavijo in uporabljajo ustrezne
in učinkovite postopke za reševanje pritožb za obravnavanje pritožb uporabnikov
plačilnih storitev v zvezi s pravicami in obveznosti, ki izhajajo iz 5., 13. in
16. poglavja tega zakona.
(2) Postopke iz prejšnjega odstavka ponudnik plačilnih storitev
zagotavlja v vsaki državi članici, v kateri ponuja plačilne storitve. Postopki
morajo biti na voljo v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov države
članice ali v drugem jeziku, če se o tem dogovorita ponudnik in uporabnik
plačilnih storitev.
(3) Ponudnik plačilnih storitev si čim bolj prizadeva, da bi
v papirni obliki ali če se tako dogovorita ponudnik in uporabnik plačilnih
storitev, na drugem trajnem nosilcu podatkov odgovoril na pritožbo uporabnika
plačilnih storitev. V odgovoru obravnava vse zadeve iz pritožbe v ustreznem
času, najpozneje pa v 15 delovnih dneh od prejema pritožbe.
(4) Kadar v izjemnih primerih zaradi razlogov, na katere
ponudnik plačilnih storitev ne more vplivati, ponudnik odgovora ne more
zagotoviti v 15 delovnih dneh, uporabniku pošlje začasni odgovor, v katerem
jasno navede razloge za zamudo pri odgovoru na pritožbo in določi rok, v
katerem bo uporabnik plačilnih storitev prejel končni odgovor. Rok za prejem
končnega odgovora v nobenem primeru ne sme biti daljši od 35 delovnih dni.
(5) Ponudnik plačilnih storitev uporabnika plačilnih storitev
obvesti o vsaj enem subjektu izvensodnega reševanja sporov, ki je pristojen za
obravnavo sporov v zvezi s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz 5., 13. in
16. poglavja tega zakona. Te informacije so jasne, razumljive in zlahka
dostopne na spletnem mestu ponudnika plačilnih storitev, če ta obstaja, v
podružnici, ter navedene v splošnih pogojih pogodbe, sklenjene med ponudnikom
in uporabnikom plačilnih storitev. V njih je navedeno, kako je mogoče dobiti
več informacij o zadevnem subjektu izvensodnega reševanja sporov in pogojih za
uporabo subjekta.
286. člen
(postopek izvensodnega reševanja sporov)
(1) Ponudnik plačilnih storitev zagotovi postopek
izvensodnega reševanja sporov s potrošniki v zvezi z opravljanjem plačilnih
storitev, zagotavljanjem primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi
računi, zamenjavo plačilnih računov in zagotavljanjem dostopa do osnovnih
plačilnih računov po tem zakonu ter v zvezi z domnevnimi kršitvami obveznosti
ponudnika plačilnih storitev po Uredbi 924/2009/ES in Uredbi 260/2012/EU pred
neodvisnim subjektom, ki izpolnjuje pogoje in zagotavlja postopek v skladu z
določbami zakona, ki ureja izvensodno reševanje potrošniških sporov. Na enak
način se zagotavlja tudi postopek izvensodnega reševanja sporov s prejemniki
plačila v zvezi z domnevnimi kršitvami obveznosti ponudnikov plačilnih storitev
po Uredbi 2015/751/EU.
(2) Sodelovanje ponudnika plačilnih storitev v postopku, ki
ga sproži potrošnik pred neodvisnim izvajalcem izvensodnega reševanja
potrošniških sporov, je obvezno.
(3) Izvajalec izvensodnega reševanja potrošniških sporov
sodeluje z organi, ki so v drugih državah članicah pristojni za izvensodno
reševanje sporov v zvezi s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz 5., 13. in
16. poglavja tega zakona, če reševanje posameznega spora sodi tudi v
pristojnost takega organa druge države članice.
(4) Ponudnik plačilnih storitev potrošniku ne sme zaračunati posebnih
nadomestil v zvezi s postopkom izvensodnega reševanja spora glede opravljanja
plačilnih storitev.
(5) Prvi do četrti odstavek tega člena se ne uporabljajo za
UJP ter druge države organe in občine, kadar opravljajo plačilne storitve v
okviru svojih izključnih pristojnosti na podlagi posebnega zakona.
(6) Prvi do četrti odstavek tega člena se smiselno
uporabljajo tudi za izdajatelje elektronskega denarja v zvezi z njihovimi dolžnostmi
glede izdajanja in unovčevanja elektronskega denarja.
17. POROČANJE
287. člen
(obveznost poročanja ponudnikov plačilnih storitev)
(1) Ponudniki plačilnih storitev, ki vodijo transakcijske
račune imetnikov, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije v skladu z
zakonom, ki ureja Poslovni register Slovenije, za davčne, statistične in druge
z zakoni predpisane namene zbirajo podatke o dospelih neporavnanih obveznostih
teh imetnikov ter o prometu in stanjih na njihovih transakcijskih računih.
(2) Ponudniki plačilnih storitev posredujejo podatke iz
prejšnjega odstavka Finančni upravi Republike Slovenije in agenciji.
(3) Agencija predpiše vsebino, način in roke zbiranja in
posredovanja podatkov iz prvega odstavka tega člena, ob predhodnem soglasju
ministra, pristojnega za finance. Po prejemu soglasja agencija posreduje
predpis iz tega odstavka v objavo v Uradni list Republike Slovenije.
18. KAZENSKE DOLOČBE
288. člen
(kršitve ponudnikov plačilnih storitev v zvezi z
opravljanjem plačilnih storitev)
(1) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje
ponudnik plačilnih storitev, ki pri opravljanju plačilnih storitev v Republiki
Sloveniji:
1.
zaračuna uporabniku nadomestila v nasprotju s 86. členom tega
zakona,
2.
uporabniku pred sklenitvijo okvirne pogodbe o plačilnih storitvah ne
zagotovi splošnih informacij iz 90. člena tega zakona ali jih ne zagotavlja na
način iz 91. člena tega zakona,
3.
uporabniku ne zagotovi splošnih informacij in določil okvirne pogodbe v
skladu z 92. členom tega zakona,
4.
uporabniku ne zagotovi informacij o posamezni plačilni transakciji v
skladu z 93., 94. ali 95. členom tega zakona,
5.
zaračuna uporabniku nadomestila v primeru odpovedi okvirne pogodbe v
nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 98. člena tega zakona ali drugim
odstavkom 99. člena tega zakona,
6.
uporabniku v zvezi z okvirno pogodbo o plačilnem instrumentu za plačila
majhnih vrednosti ne zagotovi informacij o glavnih značilnostih plačilne
storitve v skladu s prvim odstavkom 101. člena tega zakona,
7.
uporabniku ne zagotovi informacij o posamezni plačilni transakciji v
zvezi s plačilnimi instrumenti za plačila majhnih vrednosti v skladu s 102.
členom tega zakona,
8.
uporabniku pred sklenitvijo pogodbe o izvršitvi enkratne plačilne
transakcije ne zagotovi splošnih informacij v skladu s 103. členom tega zakona,
9.
plačniku ne zagotovi informacij o posamezni plačilni transakciji po
prejemu plačilnega naloga na podlagi pogodbe o enkratni plačilni transakciji v
skladu s 106. členom tega zakona, ali ne zagotovi prejemniku plačila informacij
o posamezni plačilni transakciji po izvršitvi plačilne transakcije na podlagi
pogodbe o enkratni plačilni transakciji v skladu s 107. členom tega
zakona,
10.
uporabnika pred odreditvijo plačilne transakcije ne obvesti o posebnem
nadomestilu, ki ga zaračunava za uporabo določenega plačilnega instrumenta
(drugi odstavek 110. člena tega zakona),
11.
uporabniku, ki je potrošnik, pred sklenitvijo pogodbe o plačilnih
storitvah na daljavo ne zagotovi predhodnih informacij v skladu s 113. členom
tega zakona,
12.
uporabniku, ki je potrošnik, pred sklenitvijo pogodbe o enkratni
plačilni transakciji ne zagotovi predhodnih informacij v skladu s 114. členom tega
zakona,
13.
ne izvrši plačilne transakcije po prejemu plačilnega naloga (120. člen
tega zakona),
14.
ne obvesti uporabnika o zavrnitvi izvršitve plačilnega naloga (prvi in
drugi odstavek 121. člena tega zakona),
15.
uporabniku ne omogoči preklica plačilnega naloga v skladu s 122. in 123.
členom tega zakona,
16.
zaračuna uporabniku nadomestila za izvršitev plačilne transakcije v
nasprotju s prvim ali drugim odstavkom 125. člena tega zakona,
17.
ne zagotovi prenosa celotnega zneska plačilne transakcije v skladu s
tretjim odstavkom 125. člena tega zakona oziroma v primeru dogovora iz četrtega
odstavka 125. člena tega zakona ne obvesti uporabnika o celotnem znesku
plačilne transakcije in nadomestil, ki jih je odtegnil,
18.
prejemniku plačila prepreči ali ga kakor koli drugače omejuje, da od
plačnika zahteva plačilo nadomestila ali mu ponudi znižanje za uporabo
določenega plačilnega instrumenta (126. člen tega zakona),
19.
ne izvrši plačilne transakcije v predpisanem roku (127. člen tega
zakona),
20.
ne posreduje plačilnega naloga, ki ga je odredil prejemnik plačila ali
plačnik preko prejemnika plačila, plačnikovemu ponudniku plačilnih storitev v
dogovorjenih rokih tako, da je na dogovorjeni dan zapadlosti mogoče izvršiti
plačilno transakcijo (128. člen tega zakona),
21.
ne omogoči uporabniku, da razpolaga z denarnimi sredstvi na plačilnem
računu in ne zagotovi ustreznega datuma valute odobritve ali obremenitve
plačilnega računa (129., 130. in 131. člen tega zakona),
22.
za izdajo in uporabo plačilnega instrumenta določi neobjektivne,
diskriminatorne oziroma nesorazmerne ukrepe v nasprotju s prvim odstavkom 132.
člena tega zakona,
23.
ne izpolni zahtev v zvezi z varno uporabo plačilnega instrumenta (prvi
in drugi odstavek 133. člena tega zakona),
24.
ne zagotovi sredstev, ki uporabniku na njegovo zahtevo omogočajo, da
dokaže posredovanje obvestila o izgubljenem, ukradenem ali zlorabljenem
plačilnem instrumentu, ali jih ne zagotavlja v zahtevanem obdobju (tretji
odstavek 133. člena tega zakona),
25.
ne povrne zneska neodobrenih oziroma nepravilno izvršenih plačilnih
transakcij in pripadajočih nadomestil oziroma obresti ali ne zagotovi popravka
datuma valute knjiženja v dobro oziroma zneska ne knjiži na plačilnem računu v
skladu s 136., 137, 140. oziroma 142. členom tega zakona,
26.
ne povrne zneska neodobrene plačilne transakcije, za katero je
odgovoren, in Banko Slovenije, policije ali državnega tožilstva ne obvesti v
skladu z drugim odstavkom 136. člena tega zakona,
27.
če uporabnik predloži nepravilno enolično identifikacijsko oznako, ne
ravna v skladu s četrtim ali petim odstavkom 143. člena tega zakona,
28.
v primeru neizvršene ali nepravilno izvršene plačilne transakcije na
zahtevo svojega uporabnika ne ravna v skladu s prvim odstavkom 146. člena tega
zakona,
29.
ne zagotovi uporabniku popravka neodobrene oziroma nepravilno izvršene
plačilne transakcije v skladu s 149. členom tega zakona,
30.
ne povrne uporabniku zneska odobrene in pravilno izvršene plačilne
transakcije oziroma ne zagotovi datuma knjiženja v dobro v skladu s 150. členom
tega zakona,
31.
ne zagotovi pravice do povračila v skladu s šestim odstavkom 150. člena
tega zakona,
32.
ne vzpostavi postopka oziroma pravil za reševanje sporov pri ponudniku
plačilnih storitev v skladu z 285. členom tega zakona ali če tak postopek
oziroma pravila ne izpolnjujejo zahtev iz 285. člena tega zakona,
33.
ne vzpostavi postopka oziroma pravil za izvensodno reševanje sporov v
skladu z 286. členom tega zakona ali če tak postopek oziroma pravila ne
izpolnjujejo zahtev iz 286. člena tega zakona.
(2) Z globo od 1.250 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna
oseba ponudnika plačilnih storitev, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
289. člen
(kršitve ponudnikov plačilnih storitev v zvezi s
primerljivostjo nadomestil, povezanih s plačilnimi računi)
(1) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje
ponudnik plačilnih storitev, ki pri opravljanju plačilnih storitev v Republiki
Sloveniji:
1.
potrošniku pred sklenitvijo okvirne pogodbe ne zagotovi dokumenta z
informacijami o nadomestilih iz prvega odstavka 170. člena tega zakona,
2.
potrošniku dokumenta z informacijami o nadomestilih ne zagotovi na način
ali v obliki iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 170. člena tega zakona,
3.
v dokumentu z informacijami o nadomestilih ne zagotovi,da dokument
razkriva nadomestila v skladu s petim odstavkom 170. člena tega zakona,
4.
potrošniku ne da na voljo glosarja v skladu s prvim, šestim, sedmim in
osmim odstavkom 170. člena tega zakona,
5.
potrošniku dokumenta z informacijami o nadomestilih ali glosarja ne da
na voljo na način ali v obliki v skladu z devetim odstavkom 170. člena tega
zakona,
6.
potrošniku ne zagotovi obračuna nadomestil v skladu s 171. členom tega
zakona,
7.
v pogodbah s potrošniki in pri oglaševanju za potrošnike ne uporablja
standardiziranih izrazov s seznama najbolj reprezentativnih storitve v skladu s
171. členom tega zakona,
8.
potrošnika ne obvesti, ali lahko pogodbo za odprtje plačilnega računa
sklene ločeno oziroma ne zagotovi ločeno informacij o nadomestilih, v skladu s
171. členom tega zakona.
(2) Z globo od 1.250 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje
odgovorna oseba ponudnika plačilnih storitev, ki stori prekršek iz prejšnjega
odstavka.
290. člen
(kršitve ponudnikov plačilnih storitev v zvezi z zamenjavo
plačilnega računa)
(1) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje
ponudnik plačilnih storitev, ki pri opravljanju plačilnih storitev v Republiki
Sloveniji:
1.
potrošniku ne omogoči zamenjave plačilnega računa v skladu s prvim
odstavkom 175. člena tega zakona,
2.
kot prejemni ponudnik plačilnih storitev na zahtevo potrošnika ne začne
postopka zamenjave v skladu z drugim odstavkom 175. člena tega zakona,
3.
kot prejemni ponudnik plačilnih storitev ne izvede nalog iz petega
odstavka 175. člena tega zakona oziroma jih ne izvede pravočasno,
4.
kot prenosni ponudnik plačilnih storitev ne izvede nalog iz šestega
odstavka 175. člena tega zakona oziroma jih ne izvede pravočasno,
5.
kot prejemni ponudnik plačilnih storitev ne izvede nalog iz sedmega
odstavka 175. člena tega zakona oziroma jih ne izvede pravočasno,
6.
kot prejemni ponudnik plačilnih storitev ne obvesti potrošnika v skladu
z osmim odstavkom 175. člena tega zakona,
7.
kot prenosni ponudnik plačilnih storitev blokira plačilni račun pred
datumom, določenim v pooblastilu potrošnika, v nasprotju z devetim odstavkom
175. člena tega zakona,
8.
potrošniku, ki mu sporoči, da želi odpreti plačilni račun pri ponudniku
plačilnih storitev v drugi državi članici, ne zagotovi vseh informacij oziroma
ne izvede vseh aktivnosti v skladu s 176. členom tega zakona,
9.
kot prenosni ali prejemni ponudnik plačilnih storitev potrošniku ne
posreduje njegovih osebnih podatkov in informacij v skladu s prvim odstavkom
177. člena tega zakona,
10.
kot prenosni ponudnik potrošniku ali prejemnemu ponudniku plačilnih
storitev ne posreduje brezplačno informacij, ki jih prejemni ponudnik plačilnih
storitev zahteva v skladu s 1. točko šestega odstavka 175. člena tega zakona
(drugi odstavek 177. člena tega zakona),
11.
kot prenosni ponudnik plačilnih storitev potrošniku za zaprtje
plačilnega računa zaračuna nadomestilo v nasprotju s tretjim odstavkom 177.
člena tega zakona,
12.
kot prenosni ali prejemni ponudnik plačilnih storitev potrošniku zaračuna
nadomestilo v nasprotju s četrtim odstavkom 177. člena tega zakona,
13.
potrošniku nemudoma ne povrne finančne izgube v skladu s 178. členom
tega zakona,
14.
potrošniku ne da na voljo informacij v skladu s 179. členom tega
zakona.
(2) Z globo od 1.250 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje
odgovorna oseba ponudnika plačilnih storitev, ki stori prekršek iz prejšnjega
odstavka.
291. člen
(kršitve bank v zvezi z dostopom do osnovnega plačilnega
računa)
(1) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje
banka, ki pri opravljanju plačilnih storitev v Republiki Sloveniji:
1.
ne spoštuje načela prepovedi razlikovanja iz 180. člena tega
zakona,
2.
potrošnikom ne ponuja osnovnega plačilnega računa v skladu s 181. členom
tega zakona,
3.
prošnje potrošnika za odprtje osnovnega plačilnega računa ne obravnava
pravočasno v skladu s četrtim odstavkom 181. člena tega zakona,
4.
ne zavrne prošnje potrošnika za odprtje osnovnega plačilnega računa v
skladu s šestim odstavkom 181. člena tega zakona,
5.
zavrne prošnjo potrošnika za odprtje osnovnega plačilnega računa v
nasprotju s sedmim odstavkom 181. člena tega zakona,
6.
potrošnika v primeru zavrnitve prošnje za odprtje osnovnega plačilnega
računa ne obvesti o zavrnitvi prošnje v skladu z osmim odstavkom 181. člena
tega zakona,
7.
potrošnika ne obvesti v skladu z devetim odstavkom 181. člena tega
zakona,
8.
odprtje osnovnega plačilnega računa pogojuje z nakupom dodatnih storitev
ali delnic banke v nasprotju z desetim odstavkom 181. člena tega zakona,
9.
v okviru osnovnega plačilnega računa ne zagotavlja katere od storitev iz
prvega odstavka 182. člena tega zakona,
10.
osnovnega plačilnega računa ne zagotavlja vsaj v eurih v skladu z drugim
odstavkom 182. člena tega zakona,
11.
potrošniku v zvezi z osnovnim plačilnim računom ne zagotavlja
neomejenega števila transakcij v skladu s tretjim odstavkom 182. člena tega
zakona,
12.
potrošniku ne zagotovi možnosti izvrševanja plačilnih transakcij z
osnovnega plačilnega računa v skladu s četrtim odstavkom 182. člena tega
zakona,
13.
ne ravna v skladu s petim odstavkom 182. člena tega zakona,
14.
dostop do osnovnega plačilnega računa ali njegovo uporabo omejuje ali
pogojuje z uporabo prekoračitve (šesti odstavek 182. člen tega zakona),
15.
v zvezi z osnovnim plačilnim računom zaračunava nadomestilo v nasprotju
s 183. členom tega zakona,
16.
enostransko prekine okvirno pogodbo za dostop do osnovnega plačilnega
računa v nasprotju z drugim odstavkom 184. člena tega zakona,
17.
ob odpovedi pogodbe za osnovni plačilni račun ne obvesti potrošnika v
skladu s tretjim odstavkom 184. člena tega zakona,
18.
potrošnika v primeru odpovedi okvirne pogodbe za dostop do osnovnega
plačilnega računa ne seznani v skladu s petim odstavkom 184. člena tega zakona,
19.
potrošniku ne da brezplačno na voljo lahko dostopnih informacij o
posebnih značilnostih osnovnega plačilnega računa v skladu z drugim odstavkom
185. člena tega zakona.
(2) Z globo od 1.250 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna
oseba banke, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
292. člen
(druge kršitve ponudnikov plačilnih storitev)
(1) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje
ponudnik plačilnih storitev, ki pri opravljanju plačilnih storitev v Republiki
Sloveniji:
1.
ne upošteva pravil v zvezi z odpiranjem fiduciarnih računov, določenih v
14. členu tega zakona,
2.
ne vzpostavi okvira z ustreznimi ukrepi za zmanjšanje tveganj in
nadzornimi mehanizmi za obvladovanje operativnih in varnostnih tveganj v skladu
s prvim odstavkom 151. člena tega zakona,
3.
ne predloži Banki Slovenije enkrat letno ali v krajših časovnih presledkih,
kot jih določi Banka Slovenije, posodobljene in celovite ocene operativnih in
varnostnih tveganj v skladu z drugim odstavkom 151. člena tega zakona,
4.
v primeru večjega operativnega ali varnostnega incidenta ne obvesti
Banke Slovenije v skladu s prvim odstavkom 152. člena tega zakona,
5.
v primeru, ko bi večji operativni ali varnostni incident lahko vplival
na finančne interese njegovih uporabnikov, uporabnikov ne obvesti v skladu z
drugim odstavkom 152. člena tega zakona,
6.
ne predloži Banki Slovenije vsaj enkrat letno statističnih podatkov o
prevarah v skladu s šestim odstavkom 152. člena tega zakona,
7.
ne opravi močne avtentikacije, kadar je ta zahtevana v skladu s 153.
členom tega zakona,
8.
v primeru odreditve elektronskih plačilnih transakcij iz 2. točke prvega
odstavka 153. člena tega zakona ne uporabi močne avtentikacije strank, ki
vsebuje elemente za dinamično povezavo transakcije z določenim zneskom in
določenim prejemnikom plačila v skladu z drugim odstavkom 153. člena tega
zakona,
9.
v primeru, ko je zahtevana močna avtentikacija, ne vzpostavi ustreznih
varnostnih ukrepov, s katerimi zavaruje zaupnost in celovitost osebnih
varnostnih elementov uporabnikov plačilnih storitev v skladu s tretjim
odstavkom 153. člena tega zakona,
10.
ne posreduje Banki Slovenije podatkov o nadomestilih iz prvega odstavka
173. člena tega zakona na način, v obliki in rokih, določenih s predpisom,
izdanim na podlagi drugega odstavka 173. člena tega zakona,
11.
omogoči imetniku plačilnega računa razpolaganje z denarnimi sredstvi v
nasprotju s prvim odstavkom 188. člena tega zakona,
12.
ne povrne denarnih sredstev in zaračunanih nadomestil ter obresti v
skladu s četrtim in petim odstavkom 188. člena tega zakona,
13.
če nadomestilo, ki ga ponudnik plačilnih storitev zaračunava za
izvajanje rubeža in izvrševanje prenosa denarnih sredstev ter opravljanje
drugih dejanj na podlagi sklepa o izvršbi ali zavarovanju, ni v skladu z
zahtevo iz 190. člena tega zakona,
14.
ne predloži ali ne predloži pravilnih in popolnih podatkov o višini
nadomestil v skladu z drugim odstavkom 190. člena tega zakona,
15.
ne objavi ali ne objavi pravilnih in popolnih podatkov o višini
nadomestil v skladu s tretjim odstavkom 190. člena tega zakona,
16.
ne zagotavlja podatkov za vzpostavitev in vodenje registra
transakcijskih računov v skladu s prvim odstavkom 192. člena tega zakona,
17.
krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov iz 240. člena tega zakona,
18.
obdeluje zaupne podatke v nasprotju z 242. členom tega zakona,
19.
ne poroča v skladu z 287. členom tega zakona.
(2) Z globo od 1.250 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje
odgovorna oseba ponudnika plačilnih storitev, ki stori prekršek iz prejšnjega
odstavka.
293. člen
(kršitve ponudnikov storitve odreditve plačil)
(1) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje
ponudnik storitve odreditve plačil, ki pri opravljanju plačilnih storitev v
Republiki Sloveniji:
1.
plačniku ali prejemniku plačila, ne zagotovi informacij v skladu s 104.
členom tega zakona,
2.
ponudniku, ki vodi račun plačnika, ne zagotovi podatkov v skladu s 105.
členom tega zakona,
3.
ravna v nasprotju z obveznostmi iz tretjega odstavka 118. člena tega
zakona.
(2) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje
ponudnik storitve odreditve plačil, če je odgovoren za neizvršitev, nepravilno
izvršitev ali pozno izvršitev plačilne transakcije v skladu s 141. členom tega
zakona in ponudniku plačilnih storitev, ki vodi račun, na njegovo zahtevo ne
zagotovi nadomestila v skladu s tretjim odstavkom 141. člena tega zakona.
(3) Z globo od 1.250 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna
oseba ponudnika storitve odreditve plačil, ki stori prekršek iz prvega ali
drugega odstavka tega člena.
294. člen
(kršitve ponudnikov storitve zagotavljanja informacij o
računih)
(1) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje
ponudnik storitve zagotavljanja informacij o računih, ki pri opravljanju
plačilnih storitev v Republiki Sloveniji ravna v nasprotju z obveznostmi iz
drugega odstavka 119. člena tega zakona.
(2) Z globo od 1.250 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje
odgovorna oseba ponudnika storitve zagotavljanja informacij o računih, ki stori
prekršek iz prejšnjega odstavka.
295. člen
(kršitve ponudnikov plačilnih storitev, ki izdajajo kartične
plačilne instrumente)
(1) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje
ponudnik plačilnih storitev, ki izdaja kartične plačilne instrumente, ki pri
opravljanju plačilnih storitev v Republiki Sloveniji zahteva potrdilo, ali je
na plačilnem računu plačnika razpoložljiv znesek, potreben za izvršitev
kartične plačilne transakcije, čeprav niso izpolnjeni pogoji iz drugega
odstavka 117. člena tega zakona.
(2) Z globo od 1.250 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna
oseba ponudnika plačilnih storitev, ki izdaja kartične plačilne instrumente, ki
stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
296. člen
(kršitve ponudnikov plačilnih storitev, ki vodijo račune)
(1) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje
ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun, ki pri opravljanju plačilnih
storitev v Republiki Sloveniji:
1.
na zahtevo ponudnika plačilnih storitev, ki izdaja kartične plačilne
instrumente, ne potrdi, ali je na plačilnem računu plačnika razpoložljivi
znesek, potreben za izvršitev kartične plačilne transakcije, v skladu s prvim
odstavkom 117. člena tega zakona,
2.
na zahtevo ponudnika plačilnih storitev, ki izdaja kartične plačilne
instrumente, o potrditvi razpoložljivega zneska na plačilnem računu plačnika ne
odgovori v obliki odgovora »da« ali »ne« v skladu s tretjim odstavkom 117.
člena tega zakona,
3.
na podlagi potrdila ponudniku plačilnih storitev, ki izdaja kartične
plačilne instrumente, blokira sredstva na plačilnem računu plačnika v nasprotju
s četrtim odstavkom 117. člena tega zakona,
4.
plačniku na njegovo zahtevo ne sporoči istovetnosti ponudnika plačilnih
storitev, ki izdaja kartične plačilne instrumente, ali svojega odgovora, v
skladu s petim odstavkom 117. člena tega zakona,
5.
v primeru, ko plačnik pridobiva plačilne storitve iz 7. točke
prvega odstavka 5. člena tega zakona, ne izvede dejavnosti v skladu s četrtim
odstavkom 118. člena tega zakona, razen če so podane okoliščine iz prvega
odstavka 135. člena tega zakona,
6.
opravljanje storitev odreditve plačil pogojujejo z obstojem pogodbenega
razmerja s ponudnikom storitve odreditve plačil v nasprotju s petim odstavkom
118. člena tega zakona,
7.
v primeru, ko uporabnik uporablja plačilne storitve iz 8. točke prvega
odstavka 5. člena tega zakona, ne izvede dejavnosti v skladu s tretjim
odstavkom 119. člena tega zakona, razen če so podane okoliščine iz prvega
odstavka 135. člena tega zakona,
8.
opravljanje storitev zagotavljanja informacij o računih pogojuje z
obstojem pogodbenega razmerja s ponudnikom storitve odreditve plačil v
nasprotju s četrtim odstavkom 119. člena tega zakona.
9.
v primeru, ko plačnik pridobiva plačilne storitve iz 7. točke
prvega odstavka 5. člena tega zakona ali ko uporabnik uporablja plačilne
storitve iz 8. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona, o zavrnitvi
dostopa do plačilnega računa in o razlogih zanjo plačnika ne obvesti v skladu z
drugim odstavkom 135. člena tega zakona,
10.
v primeru, ko plačnik pridobiva plačilne storitve iz 7. točke
prvega odstavka 5. člena tega zakona ali ko uporabnik uporablja plačilne
storitve iz 8. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona, ne omogoči
dostopa do plačilnega računa, ko razlogi za zavrnitev dostopa prenehajo, v
skladu s tretjim odstavkom 135. člena tega zakona, razen če so podane
okoliščine iz četrtega odstavka 135. člena tega zakona,
11.
v primeru, ko plačnik pridobiva plačilne storitve iz 7. točke
prvega odstavka 5. člena tega zakona ali ko uporabnik uporablja plačilne
storitve iz 8. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona, o incidentu,
povezanem s ponudnikom storitev zagotavljanja informacij o računih ali s
ponudnikom storitev odreditve plačil, ne obvesti organa, pristojnega za nadzor,
v skladu s petim odstavkom 135. člena tega zakona,
12.
v primeru, ko prejemnik plačila odredi plačilno transakcijoali je ta
odrejena prek njega v okviru kartične plačilne transakcije in njen točen znesek
v trenutku, ko plačnik da soglasje za izvršitev plačilne transakcije, ni znan,
blokira plačilni račun plačnika v nasprotju s prvim odstavkom 139. člena
tega zakona,
13.
v primeru, da ne sprosti sredstev, blokiranih na plačilnem računu
plačnika, v skladu z drugim odstavkom 139. člena tega zakona,
14.
v primeru transakcije pri storitvi odreditve plačil plačniku ne povrne
zneska neizvršene ali nepravilno izvršene plačilne transakcije, ali, če je bila
plačilna transakcija izvršena v breme plačnikovega plačilnega računa, ne
vzpostavi takšnega stanja plačilnega računa, kakršno bi bilo, če do napačne
izvršitve ne bi prišlo, v skladu s prvim odstavkom 141. člena tega zakona,
15.
ponudniku storitev odreditve plačil in ponudniku storitev zagotavljanja
informacij o računih ne omogoči, da upoštevata postopke avtentikacije, ki jih
je zagotovil uporabniku v skladu s petim odstavkom 153. člena tega zakona.
(2) Z globo od 1.250 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje
odgovorna oseba ponudnika plačilnih storitev, ki vodi račun, ki stori prekršek
iz prejšnjega odstavka.
297. člen
(kršitve bank)
(1) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje
ponudnik plačilnih storitev iz 1. točke prvega odstavka 20. člena tega zakona,
ki pri opravljanju plačilnih storitev v Republiki Sloveniji:
1.
ne omogoči dostopa do svojih storitev, povezanih s plačilnimi računi, v
skladu s prvim odstavkom 25. člena tega zakona,
2.
Banki Slovenije ne sporoči ustrezno utemeljenih razlogov za zavrnitev
dostopa do svojih storitev, povezanih s plačilnimi računi, v skladu z drugim
odstavkom 25. člena tega zakona.
(2) Z globo od 1.250 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna
oseba ponudnika plačilnih storitev iz 1. točke prvega odstavka 20. člena
tega zakona, ki je storila prekršek iz prejšnjega odstavka.
298. člen
(kršitve v zvezi z drugimi plačilnimi transakcijami)
(1) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje
ponudnik plačilnih storitev, ki stori prekršek iz 1. do 12. točke prvega
odstavka 288. člena tega zakona v zvezi z izvrševanjem drugih plačilnih
transakcij iz 155. člena tega zakona, razen če je ponudnik pri tem ravnal v
skladu s 156. členom tega zakona.
(2) Z globo od 1.250 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje
odgovorna oseba ponudnika plačilnih storitev, ki stori prekršek iz prejšnjega
odstavka.
299. člen
(kršitve pri opravljanju plačilnih storitev v drugi državi
članici)
(1) Ponudnik plačilnih storitev s sedežem v Republiki
Sloveniji ne odgovarja za prekršek iz prvega odstavka 288. člena tega
zakona, ki ga stori v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev prek podružnice
ali zastopnika v drugi državi članici.
(2) Ponudnik plačilnih storitev s sedežem v Republiki
Sloveniji se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka 288. člena tega
zakona, ki ga stori pri neposrednem opravljanju plačilnih storitev v drugi
državi članici.
(3) Ponudnik plačilnih storitev se kaznuje za prekršek na
podlagi prejšnjega odstavka le, če je kršitev kazniva tudi po pravu države
članice, v kateri je kršitev storjena.
(4) Ponudnik plačilnih storitev s sedežem v Republiki
Sloveniji se ne kaznuje za prekršek na podlagi drugega odstavka tega člena, če:
1.
je pristojni organ v državi, kjer ponudnik plačilnih storitev neposredno
opravlja plačilne storitve, že izrekel kazen ponudniku plačilnih storitev
zaradi kršitve in je bila kazen že izvršena ali je bilo v skladu z mednarodno
pogodbo odločeno, da bo izvršena v Republiki Sloveniji,
2.
je bil v državi, kjer ponudnik plačilnih storitev neposredno opravlja
plačilne storitve, s pravnomočno odločbo oproščen ali mu je bila kazen
odpuščena, ali je izvršitev kazni zastarala,
3.
se za kršitev po pravu države, kjer ponudnik plačilnih storitev
neposredno opravlja plačilne storitve, storilec preganja na zahtevo
oškodovanca, takšna zahteva pa ni bila vložena.
(5) Odgovorna oseba ponudnika plačilnih storitev se kaznuje za
prekršek, ki ga stori ponudnik plačilnih storitev s sedežem v Republiki
Sloveniji pri neposrednem opravljanju plačilnih storitev v drugi državi
članici, če so v zvezi s kršitvijo odgovorne osebe izpolnjeni pogoji iz tretjega
oziroma četrtega odstavka tega člena.
300. člen
(kršitve pri izdajanju elektronskega denarja v drugi državi
članici)
(1) Izdajatelj elektronskega denarja s sedežem v Republiki Sloveniji
ne odgovarja za prekršek iz prvega odstavka 304. člena tega zakona, ki ga stori
v zvezi z izdajanjem elektronskega denarja prek podružnice v drugi državi
članici.
(2) Izdajatelj elektronskega denarja s sedežem v Republiki Sloveniji
se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka 304. člena tega zakona, ki ga stori
pri neposrednem izdajanju elektronskega denarja v drugi državi članici.
(3) Izdajatelj elektronskega denarja se kaznuje za prekršek na
podlagi prejšnjega odstavka le, če je kršitev kazniva tudi po pravu države
članice, v kateri je kršitev storjena.
(4) Izdajatelj elektronskega denarja s sedežem v Republiki Sloveniji
se ne kaznuje za prekršek na podlagi drugega odstavka tega člena, če:
1.
je pristojni organ v državi, kjer izdajatelj elektronskega denarja
neposredno izdaja elektronski denar, že izrekel kazen izdajatelju elektronskega
denarja zaradi kršitve in je bila kazen že izvršena ali je bilo v skladu z
mednarodno pogodbo odločeno, da bo izvršena v Republiki Sloveniji,
2.
je bil v državi, kjer izdajatelj elektronskega denarja neposredno izdaja
elektronski denar, s pravnomočno odločbo oproščen ali mu je bila kazen
odpuščena, ali je izvršitev kazni zastarala,
3.
se za kršitev po pravu države, kjer izdajatelj elektronskega denarja
neposredno izdaja elektronski denar, storilec preganja na zahtevo oškodovanca,
takšna zahteva pa ni bila vložena.
(5) Odgovorna oseba izdajatelja elektronskega denarja se
kaznuje za prekršek, ki ga stori izdajatelj elektronskega denarja s sedežem v
Republiki Sloveniji pri neposrednem izdajanju elektronskega denarja v drugi
državi članici, če so v zvezi s kršitvijo odgovorne osebe izpolnjeni pogoji iz
tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena.
301. člen
(kršitve pri neposrednem opravljanju plačilnih storitev v
Republiki Sloveniji)
(1) Če ponudnik plačilnih storitev s sedežem v drugi državi
članici stori prekršek iz 288. člena tega zakona pri neposrednem opravljanju
plačilnih storitev v Republiki Sloveniji, Banka Slovenije o ugotovljenih
kršitvah obvesti nadzorni organ države sedeža po postopku iz podpoglavja 14.7
tega zakona.
(2) Ne glede na prvi odstavek 288. člena tega zakona se
ponudnik plačilnih storitev s sedežem v drugi državi članici, ki stori prekršek
iz 288. člena tega zakona pri neposrednem opravljanju plačilnih storitev v
Republiki Sloveniji, ne kaznuje za prekršek po tem zakonu, če pristojni nadzorni
organ države sedeža zoper tega ponudnika začne ustrezni postopek zaradi te
kršitve.
302. člen
(kršitve pri opravljanju plačilnih storitev ali izdajanju
elektronskega denarja v Republiki Sloveniji prek zastopnika ali podružnice)
(1) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje
plačilna institucija ali družba za izdajo elektronskega denarja, ki ima na
ozemlju Republike Slovenije zastopnike ali podružnice in ki Banki Slovenije na
njeno zahtevo ne poroča o dejavnostih, ki se opravljajo na ozemlju Republike
Slovenije v skladu z 51. členom tega zakona.
(2) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje
plačilna institucija, ki ima na ozemlju Republike Slovenije zastopnike na
podlagi uresničevanja pravice do ustanavljanja in ki ne imenuje osrednje
kontaktne točke v skladu z 52. členom tega zakona.
(3) Z globo od 1.250 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna
oseba plačilne institucije ali družbe za izdajo elektronskega denarja, ki je
storila prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 1.250 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna
oseba plačilne institucije, ki je storila prekršek iz drugega odstavka tega
člena.
303. člen
(kršitve pri neposrednem izdajanju elektronskega denarja v
Republiki Sloveniji)
(1) Če izdajatelj elektronskega denarja s sedežem v drugi
državi članici stori prekršek iz 304. člena tega zakona pri neposrednem
izdajanju elektronskega denarja v Republiki Sloveniji, Banka Slovenije o
ugotovljenih kršitvah obvesti nadzorni organ države sedeža po postopku iz
podpoglavja 14.7 tega zakona.
(2) Ne glede na prvi odstavek 304. člena tega zakona se
izdajatelj elektronskega denarja s sedežem v drugi državi članici, ki stori
prekršek iz 304. člena tega zakona pri neposrednem izdajanju elektronskega
denarja v Republiki Sloveniji, ne kaznuje za prekršek po tem zakonu, če
pristojni nadzorni organ države sedeža zoper tega izdajatelja začne ustrezni
postopek zaradi te kršitve.
304. člen
(kršitve izdajateljev elektronskega denarja)
(1) Z globo od 20.000 do 150.000 eurov se za prekršek kaznuje
izdajatelj elektronskega denarja, če:
1.
imetniku elektronskega denarja pred sklenitvijo pogodbe o izdajanju
elektronskega denarja ne posreduje informacij o pogojih unovčenja sredstev in
nadomestilih (drugi odstavek 159. člena tega zakona),
2.
obrestuje elektronski denar v časovnem obdobju od izdaje do potrošnje
ali ponudi imetniku elektronskega denarja druge koristi, povezane s časovnim
obdobjem, v katerem imetnik hrani elektronski denar (tretji odstavek 159. člena
tega zakona),
3.
imetniku na njegovo zahtevo ne izplača elektronskega denarja v skladu s
160. členom tega zakona.
(2) Z globo od 1.500 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna
oseba izdajatelja elektronskega denarja, ki stori prekršek iz prejšnjega
odstavka.
305. člen
(kršitve družb za izdajo elektronskega denarja in družb za
izdajo elektronskega denarja z opustitvijo)
(1) Z globo od 20.000 do 150.000 eurov se za prekršek kaznuje
družba za izdajo elektronskega denarja ali družba za izdajo elektronskega
denarja z opustitvijo, če:
1.
izdaja elektronski denar, ne da bi za opravljanje te storitve pridobila
dovoljenje Banke Slovenije (prvi odstavek 162. člena ali prvi odstavek 167.
člena tega zakona),
2.
ne obvesti Banke Slovenije o dejstvih in okoliščinah iz prvega odstavka
40. člena v povezavi s petim odstavkom 161. člena tega zakona,
3.
ne hrani dokumentacije v skladu z drugim odstavkom 40. člena v povezavi
s petim odstavkom 161. člena tega zakona,
4.
je udeležena pri združitvi ali delitvi družb, pri kateri družba za
izdajo elektronskega denarja nadaljuje opravljanje storitev izdajanja
elektronskega denarja ali plačilnih storitev, in pred izvedbo združitve ali
delitve ne pridobi dovoljenja Banke Slovenije v skladu z 41. členom v povezavi
s petim odstavkom 161. člena tega zakona,
5.
ne obvesti Banke Slovenije o dejstvih in okoliščinah v skladu s petim
odstavkom 42. člena v povezavi s petim odstavkom 161. člena tega zakona,
6.
po prenehanju dovoljenja za izdajanje elektronskega denarja sklepa nove
posle v nasprotju s prepovedjo iz sedmega odstavka 42. člena v povezavi s petim
odstavkom 161. člena tega zakona,
7.
začne izdajati elektronski denar v državi gostiteljici ali tretji državi
prek podružnice v nasprotju s prvim odstavkom 44. člena v povezavi s petim
odstavkom 161. člena tega zakona,
8.
začne neposredno izdajati elektronski denar v državi gostiteljici, ne da
bi o tem obvestila Banko Slovenije (drugi odstavek 47. člena v povezavi s petim
odstavkom 161. člena tega zakona) ali v nasprotju z drugim odstavkom 49. člena
tega zakona,
9.
za izvajanje operativnih nalog, povezanih z izdajanjem elektronskega
denarja ali opravljanjem plačilnih storitev, uporabi zunanje izvajalce v državi
gostiteljici, ne da bi o tem obvestila Banko Slovenije v skladu s tretjim
odstavkom 47. člena tega zakona v povezavi s petim odstavkom
161. člena tega zakona,
10.
ne obvesti Banke Slovenije v skladu s četrtim odstavkom 43. člena v
povezavi s petim odstavkom 161. člena tega zakona ali v skladu s prvim ali
petim odstavkom 45. člena v povezavi s petim odstavkom 161. člena tega
zakona ali v skladu s tretjim ali četrtim odstavkom 49. člena v povezavi s
petim odstavkom 161. člena tega zakona,
11.
ne vzpostavi ali ne vzdržuje zanesljivega in celovitega sistema
upravljanja in sistema notranjih kontrol (prvi odstavek 54. člena v povezavi s
petim odstavkom 161. člena tega zakona),
12.
ne poroča Banki Slovenije v skladu z drugim odstavkom 66. člena v
povezavi s petim odstavkom 164. člena tega zakona,
13.
ne zagotavlja varstva denarnih sredstev imetnikov v skladu s 166. členom
tega zakona,
14.
vodi poslovne knjige, sestavlja knjigovodske listine, vrednoti
knjigovodske postavke ali sestavlja računovodska poročila v nasprotju s prvim
odstavkom 73. člena v povezavi s petim odstavkom 161. člena tega zakona,
15.
ne predloži pravočasno Banki Slovenije nerevidiranih računovodskih
izkazov ali jih predloži brez ločenih računovodskih informacij (drugi odstavek
73. člena v povezavi s petim odstavkom 161. člena tega zakona),
16.
ne predloži pravočasno Banki Slovenije letnega poročila in revizorjevega
poročila o revidiranju letnega poročila ali ga predloži brez mnenja revizorja o
ločenih računovodskih informacijah (tretji odstavek 73. člena v povezavi s
petim odstavkom 161. člena tega zakona).
(2) Z globo od 1.500 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje
odgovorna oseba družbe za izdajo elektronskega denarja, ki stori prekršek iz
prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 20.000 do 150.000 eurov se za prekršek kaznuje
družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo, če ne obvesti Banke
Slovenije o dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za
izdajanje elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja z
opustitvijo (167. člen tega zakona).
306. člen
(druge kršitve plačilnih institucij in plačilnih institucij z
opustitvijo)
(1) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje
plačilna institucija ali plačilna institucija z opustitvijo, če:
1.
uporabnikom ponuja posojila v zvezi s plačilnimi storitvami v nasprotju
s prvim odstavkom 29. člena tega zakona,
2.
opravlja plačilne storitve, ne da bi za opravljanje teh storitev
pridobila dovoljenje Banke Slovenije (34. člen tega zakona),
3.
ne obvesti Banke Slovenije o dejstvih in okoliščinah iz prvega odstavka
40. člena tega zakona,
4.
ne hrani dokumentacije v skladu z drugim odstavkom 40. člena tega
zakona,
5.
je udeležena pri združitvi ali delitvi družb, pri kateri plačilna
institucija nadaljuje opravljanje plačilnih storitev, in pred izvedbo združitve
ali delitve ne pridobi dovoljenja Banke Slovenije v skladu z 41. členom tega
zakona,
6.
ne obvesti Banke Slovenije o dejstvih in okoliščinah v skladu s petim
odstavkom 42. člena tega zakona,
7.
po prenehanju dovoljenja za opravljanje plačilnih storitev sklepa nove
posle v nasprotju s prepovedjo iz sedmega odstavka 42. člena tega zakona,
8.
začne opravljati plačilne storitve v državi gostiteljici ali tretji
državi prek podružnice ali zastopnika v nasprotju s prvim odstavkom 44. člena
tega zakona,
9.
začne neposredno opravljati plačilne storitve v državi gostiteljici, ne
da bi o tem obvestila Banko Slovenije (drugi odstavek 47. člena tega zakona)
ali v nasprotju z drugim odstavkom 49. člena tega zakona,
10.
za izvajanje operativnih nalog, povezanih z opravljanjem plačilnih
storitev, uporabi zunanje izvajalce v državi gostiteljici, ne da bi o tem
obvestila Banko Slovenije (tretji odstavek 47. člena tega zakona),
11.
ne obvesti Banke Slovenije v skladu s četrtim odstavkom 43. člena, prvim
ali petim odstavkom 45. člena tega zakona ali tretjim ali četrtim odstavkom 49.
člena tega zakona,
12.
ne vzpostavi oziroma ne vzdržuje zanesljivega in celovitega sistema upravljanja
in sistema notranjih kontrol (prvi odstavek 54. člena tega zakona),
13.
ne poroča Banki Slovenije v skladu z drugim odstavkom 66. člena tega
zakona oziroma v skladu z zahtevami in pravili, ki jih predpiše Banka Slovenije
v skladu s 67. členom tega zakona,
14.
ne zagotovi varstva denarnih sredstev uporabnikov v skladu z 68. oziroma
69. členom tega zakona,
15.
zagotavlja varstvo denarnih sredstev uporabnikov za predvideni delež
denarnih sredstev uporabnikov brez dovoljenja Banke Slovenije (70. člen tega
zakona),
16.
ne obvešča Banke Slovenije o spremembah v zvezi z ukrepi za varovanje
sredstev uporabnikov (72. člen tega zakona),
17.
vodi poslovne knjige, sestavlja knjigovodske listine, vrednoti
knjigovodske postavke ali sestavlja računovodska poročila v nasprotju s prvim
odstavkom 73. člena tega zakona,
18.
ne predloži pravočasno Banki Slovenije nerevidiranih računovodskih
izkazov ali jih predloži brez ločenih računovodskih informacij (drugi odstavek
73. člena tega zakona),
19.
ne predloži pravočasno Banki Slovenije letnega poročila in revizorjevega
poročila o revidiranju letnega poročila ali ga predloži brez mnenja revizorja o
ločenih računovodskih informacijah (tretji odstavek 73. člena tega zakona).
(2) Z globo od 1.250 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna
oseba plačilne institucije ali plačilne institucije z opustitvijo, ki je
storila prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje
plačilna institucija z opustitvijo, če ne obvesti Banke Slovenije o dejstvih in
okoliščinah, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za opravljanje plačilnih
storitev izvrševanja denarnih nakazil kot plačilna institucija z opustitvijo
(šesti odstavek 76. člena tega zakona).
307. člen
(kršitve plačilnih institucij ali družb za izdajo elektronskega
denarja)
(1) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje
plačilna institucija ali družba za izdajo elektronskega denarja, ki:
1.
ne posreduje Banki Slovenije poročil oziroma informacij o zadevah,
pomembnih za opravljanje nadzora in izvrševanje drugih pristojnosti in nalog
Banke Slovenije (drugi odstavek 248. člena tega zakona in drugi odstavek
248. člena v povezavi s petim odstavkom 161. člena tega zakona),
2.
ne ravna v skladu s pozivom Banke Slovenije (tretji odstavek 248. člena
tega zakona in tretji odstavek 248. člena v povezavi s petim odstavkom 161.
člena tega zakona),
3.
ne posreduje pooblaščeni osebi Banke Slovenije na njeno zahtevo poročil
in informacij o zadevah, pomembnih za opravljanje pregleda poslovanja (tretji
odstavek 252. člena tega zakona in tretji odstavek 252. člena v povezavi s
petim odstavkom 161. člena tega zakona).
(2) Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje
član poslovodstva ali oseba, ki je v plačilni instituciji neposredno odgovorna
za vodenje poslov v zvezi s plačilnimi storitvami ali v družbi za izdajo
elektronskega denarja neposrednoodgovorna za vodenje poslov v zvezi z
izdajanjem elektronskega denarja, če:
1.
ne posreduje Banki Slovenije poročil oziroma informacij o zadevah,
pomembnih za opravljanje nadzora in izvrševanje drugih pristojnosti in nalog
Banke Slovenije (drugi odstavek 248. člena tega zakona in drugi odstavek
248. člena v povezavi s petim odstavkom 161. člena tega zakona),
2.
ne ravna v skladu s pozivom Banke Slovenije (tretji odstavek 248. člena
tega zakona in tretji odstavek 248. člena v povezavi s petim odstavkom 161.
člena tega zakona),
3.
ne posreduje pooblaščeni osebi Banke Slovenije na njeno zahtevo poročil
in informacij o zadevah, pomembnih za opravljanje pregleda poslovanja (tretji
odstavek 252. člena tega zakona in tretji odstavek 252. člena v povezavi s
petim odstavkom 161. člena tega zakona).
(3) Z globo od 200 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje zaposleni
pri plačilni instituciji, ki ni član poslovodstva ali oseba, ki je v plačilni
instituciji neposredno odgovorna za vodenje poslov v zvezi s plačilnimi
storitvami ali zaposleni v družbi za izdajo elektronskega denarja, ki ni
neposredno odgovoren za vodenje poslov v zvezi z izdajanjem elektronskega
denarja, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
308. člen
(kršitve revizijske družbe in pooblaščenega revizorja)
(1) Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje
revizijska družba, če pooblaščeni revizor nemudoma ne obvesti Banke Slovenije o
dejstvih in okoliščinah iz prvega oziroma drugega odstavka 74. člena tega
zakona ali iz prvega oziroma drugega odstavka 74. člena v povezavi s petim
odstavkom 161. člena tega zakona ali če ne posreduje podatkov v skladu s
tretjim odstavkom 74. člena tega zakona ali v skladu s tretjim odstavkom 74. člena
v povezavi s petim odstavkom 161. člena tega zakona.
(2) Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje
pooblaščeni revizor, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
309. člen
(kršitve v zvezi z upravljanjem plačilnih sistemov)
(1) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje
upravljavec plačilnega sistema, ki:
1.
ne uskladi pravil plačilnega sistema v skladu s četrtim odstavkom 201.
člena tega zakona,
2.
spremeni pravila plačilnega sistema v nasprotju s prvim odstavkom 213.
člena tega zakona,
3.
ne obvešča Banke Slovenije o dejstvih in okoliščinah iz prvega odstavka
225. člena tega zakona,
4.
ne poroča Banki Slovenije v skladu z zahtevami in pravili, ki jih izda
Banka Slovenije na podlagi petega odstavka 225. člena tega zakona,
5.
obdeluje zaupne podatke v nasprotju z 242. členom tega zakona.
(2) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje
klirinška družba, ki:
1.
ne obvesti Banke Slovenije o dejstvih in okoliščinah iz prvega odstavka
232. člena tega zakona,
2.
ne hrani dokumentacije v skladu z drugim odstavkom 232. člena tega
zakona,
3.
ne obvesti Banke Slovenije o okoliščinah v skladu s petim odstavkom 233.
člena tega zakona,
4.
po prenehanju dovoljenja za opravljanje plačilnih storitev sklepa nove
posle v nasprotju s prepovedjo iz sedmega odstavka 233. člena tega zakona,
5.
ne zagotovi minimalnega kapitala v skladu s prvim odstavkom 234. člena
tega zakona,
6.
ne zagotovi varnega in zanesljivega poslovanja ter sistema upravljanja
in sistema notranjih kontrol v skladu z 235. členom tega zakona,
7.
vodi poslovne knjige v nasprotju z zahtevo iz prvega odstavka 236. člena
tega zakona,
8.
pravočasno ne predloži Banki Slovenije nerevidiranih računovodskih
izkazov ali jih predloži brez ločenih računovodskih informacij (tretji odstavek
236. člena tega zakona),
9.
pravočasno ne predloži Banki Slovenije letnega poročila in revizorjevega
poročila o revidiranju letnega poročila ali ga predloži brez mnenja revizorja o
ločenih računovodskih informacijah (četrti odstavek 236. člena tega zakona).
(3) Z globo od 1.250 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna
oseba upravljavca plačilnega sistema, ki je storil prekršek iz prvega odstavka
tega člena, oziroma odgovorna oseba klirinške družbe, ki je storila prekršek iz
prejšnjega odstavka.
(4) Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje član
poslovodstva klirinške družbe ali oseba, ki je v klirinški družbi neposredno
odgovorna za vodenje poslov v zvezi z upravljanjem plačilnega sistema, če:
1.
ne posreduje Banki Slovenije poročil oziroma informacij o zadevah,
pomembnih za opravljanje nadzora oziroma izvrševanje drugih pristojnosti in
nalog Banke Slovenije (drugi odstavek 248. člena tega zakona),
2.
ne ravna v skladu s pozivom Banke Slovenije (tretji odstavek 248. člena
tega zakona),
3.
ne posreduje pooblaščeni osebi Banke Slovenije na njeno zahtevo poročil
in informacij o zadevah, pomembnih za opravljanje pregleda poslovanja (tretji
odstavek 252. člena tega zakona).
(5) Z globo od 200 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje
zaposleni v klirinški družbi, ki ni član poslovodstva ali oseba, ki je v
klirinški družbi neposredno odgovorna za vodenje poslov, če stori prekršek iz
prejšnjega odstavka.
(6) Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje
revizijska družba, če stori prekršek iz prejšnjega člena v zvezi z obveščanjem
Banke Slovenije. Če prekršek iz prejšnjega člena stori pooblaščeni revizor v
zvezi z opravljanjem revizijskega pregleda klirinške družbe, se kaznuje z globo
od 2.500 do 10.000 eurov.
310. člen
(kršitve drugih oseb)
(1) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje
pravna oseba ali podjetnik, ki:
1.
opravlja plačilne storitve v nasprotju z 20. členom tega zakona,
2.
opravlja dejavnost ali obe dejavnosti iz prve in druge alineje 11. točke
prvega odstavka 3. člena tega zakona in ki Banki Slovenije ne pošlje obvestila
v skladu s prvim odstavkom 23. člena tega zakona,
3.
opravlja dejavnosti iz 12. točke prvega odstavka 3. člena tega
zakona in ki Banki Slovenije ne pošlje obvestila oziroma ji ne zagotovi letnega
revizijskega mnenja v skladu s tretjim odstavkom 23. člena tega zakona,
4.
kot prejemnik plačila plačniku za uporabo določenega plačilnega
instrumenta zaračuna nadomestilo, ki presega neposredne stroške, ki jih ima
zaradi uporabe določenega plačilnega instrumenta, v nasprotju z drugim
odstavkom 126. člena tega zakona,
5.
kot prejemnik plačila zahteva nadomestilo za uporabo plačilnih
instrumentov, za katere poglavje II Uredbe 2015/751/EU določa uporabo
medbančnih provizij, in za tiste plačilne storitve, za katere se uporablja
Uredba 260/2012/EU, v nasprotju s tretjim odstavkom 126. člena tega zakona,
6.
opravlja storitve izdajanja elektronskega denarja v nasprotju s 158.
členom tega zakona,
7.
pridobi poslovni delež, delnice ali druge pravice v nasprotju s 33.
členom tega zakona,
8.
upravlja plačilni sistem v nasprotju z 210. členom tega zakona,
9.
pooblaščeni osebi Banke Slovenije ne omogoči pregleda na način, določen
v 245., 252., 253., drugem odstavku 264. in drugem odstavku 265. člena tega
zakona.
(2) Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna
oseba ali podjetnik, ki:
1.
stranki ne zagotovi informacij o morebitnih provizijah za dvig gotovine
iz prvega, drugega in šestega odstavka 103., 106., 107. in 109. člena tega
zakona pred dvigom gotovine, pa tudi na potrdilu o prejemu gotovine ob koncu
transakcije po dvigu (15. točka prvega odstavka 3. člena tega zakona),
2.
plačnika pred odreditvijo plačilne transakcije ne seznani z
informacijami o menjalnem tečaju in nadomestilih, ki jih bo kot prejemnik
plačila zaračunal plačniku v zvezi s pretvorbo valute (109. člen tega zakona),
3.
uporabnika pred odreditvijo plačilne transakcije ne obvesti, da mora
uporabnik za uporabo določenega plačilnega instrumenta plačati posebno
nadomestilo (prvi in drugi odstavek 110. člena tega zakona).
(3) Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje oseba
iz prvega ali drugega odstavka 204. člena tega zakona s sedežem v Republiki
Sloveniji, ki:
1.
ne obvesti Banke Slovenije o udeležbi ali posredni udeležbi v plačilnih
sistemih v skladu s tretjim odstavkom 225. člena tega zakona,
2.
ne obvesti stranke ali druge osebe o plačilnih sistemih, v katerih je
udeležena (četrti odstavek 225. člena tega zakona).
(4) Z globo od 500 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki ravna v nasprotju s šestim odstavkom 192. člena tega zakona.
(5) Z globo od 200 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna
oseba pravne osebe in odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni
lokalni skupnosti, ki je storila prekršek iz prvega do tretjega odstavka tega
člena in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki je storila
prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
(6) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje
posameznik, ki stori prekršek iz prvega ali drugega odstavka tega člena.
311. člen
(sankcije za kršitve Uredbe 924/2009/ES)
(1) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje
ponudnik plačilnih storitev, ki pri opravljanju plačilnih storitev v Republiki
Sloveniji:
1.
ne obračuna nadomestil v skladu s 3. členom ali tretjim odstavkom 4.
člena Uredbe 924/2009/ES,
2.
ne prikaže obračunanih nadomestil ali ne zagotovi informacij v skladu s
prvim do četrtim odstavkom 3a. člena in 3b. členom Uredbe
924/2009/ES,
3.
uporabniku ne sporoči informacij v skladu s petim in šestim odstavkom
3a. člena Uredbe 924/2009/ES,
4.
ne zagotovi informacij iz prvega do četrtega odstavka 3a. člena
Uredbe 924/2009/ES v skladu s sedmim odstavkom 3a. člena Uredbe
924/2009/ES,
5.
ne zagotovi informacij iz petega in šestega odstavka 3a. člena
Uredbe 924/2009/ES v skladu s sedmim odstavkom 3a. člena Uredbe
924/2009/ES,
6.
uporabniku ne sporoči podatkov v skladu s prvim odstavkom 4. člena
Uredbe 924/2009/ES,
7.
ne obračuna pristojbin za izmenjavo v skladu s 6. ali 7. členom Uredbe
924/2009/ES,
8.
ki ni dosegljiv v skladu z 8. členom Uredbe 924/2009/ES.
(2) Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik
posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek
iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje
odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost,
ki je ponudnik plačilnih storitev, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega
člena.
312. člen
(sankcije za hujše kršitve Uredbe 2015/847/EU)
(1) Z globo od 12.000 do 120.000 eurov se za prekršek kaznuje
pravna oseba, če:
1.
kot ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila ali kot ponudnik
posredniških plačilnih storitev ugotovi, da ponudnik plačilnih storitev
plačnika večkrat ne zagotovi zahtevanih informacij o plačniku ali prejemniku
plačila, in tega ne sporoči Uradu Republike Slovenije za preprečevanje pranja
denarja in Banki Slovenije (drugi pododstavek drugega odstavka 8. člena in
drugi pododstavek drugega odstavka 12. člena Uredbe 2015/847/EU);
2.
kot ponudnik plačilnih storitev v treh delovnih dneh od prejema zahteve
Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja temu ne pošlje
informacij, ki spremljajo prenose sredstev, in s tem povezane evidence (14.
člen Uredbe 2015/847/EU).
(2) Z globo od 4.000 do 40.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik
posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja plačilne storitve v skladu z
veljavnimi predpisi, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 800 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje
odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika oziroma odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja
dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
313. člen
(sankcije za druge kršitve Uredbe 2015/847/EU)
(1) Z globo od 6.000 do 60.000 eurov se za prekršek kaznuje
pravna oseba, če:
1.
kot ponudnik plačilnih storitev plačnika večkrat ne zagotovi, da prenos
sredstev spremljajo zahtevane informacije o plačniku in prejemniku plačila, ali
če pred prenosom sredstev ne preveri točnosti zahtevanih informacij o plačniku
na predpisan način (prvi, drugi in četrti odstavek 4. člena Uredbe
2015/847/EU),
2.
kot ponudnik plačilnih storitev plačnika v predpisanem roku ponudniku
plačilnih storitev prejemnika plačila ali ponudniku posredniških plačilnih
storitev ne da na voljo zahtevanih informacij o plačniku ali prejemniku plačila
(drugi odstavek 5. člena Uredbe 2015/847/EU),
3.
kot ponudnik plačilnih storitev plačnika ne upošteva določb o prenosu
sredstev izven EU (6. člen Uredbe 2015/847/EU),
4.
kot ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila ob prejemu prenosov,
kadar informacije o plačniku ali prejemniku plačila manjkajo, so nepopolne ali
niso bile izpolnjene z znaki ali vnosi, ki so dopustni v skladu s pravili
sistema sporočil ali plačilnega sistema in sistema poravnave, večkrat ne izvede
učinkovitih postopkov, ki upoštevajo oceno tveganosti (prvi in drugi odstavek
8. člena Uredbe 2015/847/EU),
5.
kot ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila v razmerju do
ponudnika plačilnih storitev plačnika, ki večkrat ne zagotovi zahtevanih
informacij o plačniku ali prejemniku plačila, ne sprejme ustreznih ukrepov
(prvi pododstavek drugega odstavka 8. člena Uredbe 2015/847/EU),
6.
kot ponudnik posredniških plačilnih storitev ne zagotovi, da se vse
prejete informacije o plačniku in prejemniku plačila, ki spremljajo prenos
sredstev, hranijo skupaj s prenosom (10. člen Uredbe 2015/847/EU),
7.
kot ponudnik posredniških plačilnih storitev ne vzpostavi učinkovitih
postopkov za odkrivanje odsotnosti zahtevanih informacij o plačniku in
prejemniku plačila (prvi odstavek 12. člena Uredbe 2015/847EU),
8.
kot ponudnik posredniških plačilnih storitev ob prenosu sredstev, kadar
informacije o plačniku ali prejemniku plačila manjkajo, so nepopolne ali niso
bile izpolnjene z znaki ali vnosi, ki so dopustni v skladu s pravili sistema
sporočil ali plačilnega sistema in sistema poravnave, večkrat ne izvede
učinkovitih postopkov, ki upoštevajo oceno tveganosti (drugi odstavek 12. člena
Uredbe 2015/847/EU),
9.
kot ponudnik posredniških plačilnih storitev v razmerju do drugega
ponudnika plačilnih storitev, ki večkrat ne zagotovi zahtevanih informacij o
plačniku ali prejemniku plačila, ne sprejme ustreznih ukrepov (prvi pododstavek
drugega odstavka 12. člena Uredbe 2015/847/EU),
10.
kot ponudnik plačilnih storitev plačnika ali kot ponudnik plačilnih
storitev prejemnika plačila ali kot ponudnik posredniških plačilnih storitev ne
vodi evidence ali jo vodi pomanjkljivo ali je ne vodi deset let (prvi odstavek
16. člena Uredbe 2015/847/EU).
(2) Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik
posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja plačilne storitve v skladu z
veljavnimi predpisi, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 400 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje
odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika oziroma odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja
dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
314. člen
(posebne sankcije za kršitve Uredbe 2015/847/EU)
(1) Če je narava storjenega prekrška iz 312. in 313. člena
tega zakona posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine
protipravno pridobljene premoženjske koristi, zaradi storilčevega naklepa
oziroma njegovega namena koristoljubnosti, zaradi ponavljanja ali
sistematičnosti storitve prekrška, se pravna oseba iz prvega odstavka
312. člena tega zakona in pravna oseba iz prvega odstavka prejšnjega člena
kaznujeta z globo v višini do:
1.
1.000.000 eurov ali
2.
dvakratnega zneska premoženjske koristi, pridobljene s kršitvijo, kadar
je to korist mogoče določiti, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.
(2) Če je narava storjenega prekrška iz 312. in 313. člena
tega zakona posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine
protipravno pridobljene premoženjske koristi, zaradi storilčevega naklepa
oziroma njegovega namena koristoljubnosti,zaradi ponavljanja ali
sistematičnosti storitve prekrška,se samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, iz drugega odstavka 312. člena
tega zakona in iz drugega odstavka prejšnjega člena kaznuje z globo v višini
do:
1.
500.000 eurov ali
2.
dvakratnega zneska premoženjske koristi, pridobljene s kršitvijo, kadar
je to korist mogoče določiti, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.
(3) Odgovorna oseba pravne osebe iz prvega odstavka tega
člena ter odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in odgovorna
oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, iz prejšnjega odstavka se
kaznujejo z globo v višini do 250.000 eurov.
(4) Pravna oseba iz prvega odstavka tega člena, ki je
kreditna ali finančna institucija, se kaznuje z globo v višini do:
1.
5.000.000 eurov ali
2.
deset odstotkov skupnega letnega prometa v predhodnem poslovnem letu, če
ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.
(5) Kadar je pravna oseba iz prejšnjega odstavka oseba, ki
obvladuje eno ali več odvisnih družb ali ki je odvisna družba, se za podatek o
skupnem letnem prometu v predhodnem poslovnem letu upošteva letno konsolidirano
poročilo v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
(6) Samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, iz drugega odstavka tega člena, ki je kreditna
ali finančna institucija, se kaznuje z globo v višini do:
1.
2.500.000 eurov ali
2.
deset odstotkov skupnega letnega prometa v predhodnem poslovnem letu, če
ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.
(7) Odgovorna oseba pravne osebe iz četrtega odstavka tega
člena ter odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in odgovorna
oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, iz prejšnjega odstavka se
kaznuje z globo v višini do 500.000 eurov.
(8) Zoper pravno osebo iz prvega in četrtega odstavka tega
člena in zoper samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost, iz drugega in šestega odstavka tega člena se
poleg izreka globe lahko odredi tudi odvzem dovoljenja za opravljanje
dejavnosti po določbah 258. ali 259. člena tega zakona, kadar pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, za opravljanje svoje dejavnosti potrebuje tako dovoljenje.
(9) Uvedbo postopka za izdajo odredbe o odvzemu dovoljenja za
opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka lahko predlaga tudi Urad
Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja.
(10) Zoper odgovorno osebo iz tretjega in sedmega odstavka tega
člena se poleg izreka globe odredi tudi začasna prepoved izvrševanja vodstvenih
nalog za čas najmanj treh mesecev in največ enega leta v skladu z določbami
zakona, ki ureja delovna razmerja.
(11) Odredbo o začasni prepovedi izvrševanja vodstvenih nalog
iz prejšnjega odstavka izda organ, ki je izvrševanje vodstvenih nalog dovolil,
v postopku, ki ga uvede organ sam, ali na predlog Urada Republike Slovenije za
preprečevanje pranja denarja, v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna
razmerja.
315. člen
(uporaba določb o prekrških)
Do sprememb določb o višinah in razponih glob, ki jih določa
zakon, ki ureja prekrške, se višine in razponi glob, ki so določeni v prejšnjem
členu, uporabljajo ne glede na določbe zakona, ki ureja prekrške.
316. člen
(sankcije za hujše kršitve Uredbe 260/2012/EU)
(1) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje
pravna oseba, če kot:
1.
ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila, ki je dostopen za
nacionalne kreditne prenose v okviru plačilne sheme, ne izpolnjuje obveznosti
iz prvega odstavka 3. člena Uredbe 260/2012/EU,
2.
ponudnik plačilnih storitev plačnika, ki je dostopen za nacionalne
direktne obremenitve v okviru plačilne sheme, ne izpolnjuje obveznosti iz
drugega odstavka v povezavi s tretjim odstavkom 3. člena Uredbe 260/2012/EU,
3.
ponudnik plačilnih storitev uporablja plačilne sheme, ki ne izpolnjujejo
pogojev iz prvega odstavka 4. člena Uredbe 260/2012/EU.
(2) Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik
posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek
iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje
odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki je ponudnik plačilnih
storitev, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
317. člen
(sankcije za lažje kršitve Uredbe 260/2012/EU)
(1) Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se za prekršek kaznuje
pravna oseba, če kot:
1.
ponudnik plačilnih storitev izvaja transakcije s kreditnim prenosom v
nasprotju z zahtevami iz 5. člena Uredbe 260/2012/EU,
2.
ponudnik plačilnih storitev izvaja transakcije z direktno obremenitvijo
v nasprotju z zahtevami iz 5. člena Uredbe 260/2012/EU,
3.
ponudnik plačilnih storitev zahteva od uporabnika plačilnih storitev, da
navede kodo BIC plačnika ali prejemnika plačila po datumih, določenih v sedmem
odstavku 5. člena Uredbe 260/2012/EU,
4.
ponudnik plačilnih storitev zaračunava večstranske pristojbine za
izmenjavo ali kakšno drugo dogovorjeno nadomestilo z enakim namenom ali
učinkom, za transakcije z direktno obremenitvijo (prvi odstavek 8. člena Uredbe
260/2012/EU),
5.
ponudnik plačilnih storitev za R-transakcije uporablja večstransko
pristojbino za izmenjavo, čeprav niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 8.
člena Uredbe 260/2012/EU.
(2) Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje samostojni
podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori
prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 200 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje
odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki je ponudnik plačilnih
storitev, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
318. člen
(sankcije za druge kršitve Uredbe 260/2012/EU)
(1) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje
upravitelj ali če ni uradnega upravitelja, sodelujoči v sistemu za plačila na
drobno, ki je pravna oseba, če ne izpolnjuje zahtev iz drugega odstavka 4.
člena Uredbe 260/2012/EU.
(2) Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik
posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek
iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje
odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki je upravitelj ali sodelujoči
v sistemu za plačila na drobno, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega
člena.
319. člen
(sankcije za kršitve Uredbe 260/2012/EU, ki jih stori
plačnik ali prejemnik plačila)
(1) Z globo od 1.250 do 12.500 eurov se za prekršek kaznuje plačnik,
ki je pravna oseba in želi izvršiti kreditni prenos prejemniku plačila, ki ima
odprt plačilni račun v EU, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 9. člena
Uredbe 260/2012/EU.
(2) Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje plačnik, ki je
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 200 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba
pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno
opravlja dejavnost ali državnega organa ali samoupravne lokalne skupnosti, ki
stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 1.250 do 12.500 eurov se za prekršek kaznuje prejemnik
plačila, ki je pravna oseba in sprejema kreditni prenos ali uporabi direktno
obremenitev za unovčenje sredstev od plačnika, ki ima odprt račun v EU, če
ravna v nasprotju z drugim odstavkom 9. člena Uredbe 260/2012/EU.
(5) Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje prejemnik
plačila, ki je samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(6) Z globo od 200 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba
pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno
opravlja dejavnost ali državnega organa ali samoupravne lokalne skupnosti, ki
stori prekršek iz četrtega odstavka tega člena.
320. člen
(sankcije za hujše kršitve Uredbe 2015/751/EU)
(1) Z globo od 12.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje
pravna oseba, če kot:
1.
ponudnik plačilnih storitev za transakcijo z debetno kartico nudi ali
zahteva medbančno provizijo za posamezno transakcijo, ki presega višino,
določeno v prvem odstavku 3. člena Uredbe 2015/751/EU,
2.
ponudnik plačilnih storitev za transakcijo s kreditno kartico nudi ali
zahteva medbančno provizijo za posamezno transakcijo, ki presega višino,
določeno v 4. členu Uredbe 2015/751/EU,
3.
upravljavec sheme plačilnih kartic v licenčnih pogodbah ali pravilih
sheme plačilnih kartic za izdajanje plačilnih kartic ali pridobivanje kartičnih
plačilnih transakcij določi ozemeljske omejitve oziroma zahteve ali obveznosti,
ki so prepovedane v skladu s 6. členom Uredbe 2015/751/EU,
4.
upravljavec sheme plačilnih kartic in obdelovalec ne izpolnjuje zahtev
iz prvega odstavka 7. člena Uredbe 2015/751/EU.
(2) Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik
posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek
iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje
odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega
odstavka tega člena.
321. člen
(sankcije za lažje kršitve Uredbe 2015/751/EU)
(1) Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se za prekršek kaznuje
pravna oseba, če kot:
1.
upravljavec sheme plačilnih kartic v pravilih za obdelavo omogoča
ozemeljsko diskriminacijo v nasprotju s četrtim odstavkom 7. člena Uredbe
2015/751/EU,
2.
obdelovalec znotraj EU, ki ne izpolnjuje zahtev iz petega odstavka 7.
člena Uredbe 2015/751/EU,
3.
upravljavec sheme plačilnih kartic ravna v nasprotju s prvim odstavkom
8. člena Uredbe 2015/751/EU,
4.
ponudnik plačilnih storitev ne izpolnjuje zahtev iz drugega odstavka 8.
člena Uredbe 2015/751/EU,
5.
upravljavec sheme plačilnih kartic ravna v nasprotju s četrtim odstavkom
8. člena Uredbe 2015/751/EU,
6.
upravljavec sheme plačilnih kartic, izdajatelj ali pridobitelj uporablja
načela preusmerjanja ali enakovredne ukrepe, v nasprotju s petim odstavkom 8.
člena Uredbe 2015/751/EU,
7.
upravljavec sheme plačilnih kartic, izdajatelj, pridobitelj, obdelovalec
in drug ponudnik tehničnih storitev ravna v nasprotju s šestim odstavkom 8.
člena Uredbe 2015/751/EU,
8.
prejemnik plačila ravna v nasprotju s šestim odstavkom 8. člena Uredbe
2015/751/EU,
9.
pridobitelj svojemu prejemniku plačila nudi in zaračunava provizijo, ki
se zaračuna trgovcu, v nasprotju z zahtevami iz prvega odstavka 9. člena Uredbe
2015/751/EU,
10.
pridobitelj v svoje sporazume s prejemniki plačila ne vključi informacij
v skladu z drugim odstavkom 9. člena Uredbe 2015/751/EU,
11.
upravljavec sheme plačilnih kartic ali ponudnik plačilnih storitev
uporablja pravila, ki so v nasprotju s prvim odstavkom 10. člena Uredbe
2015/751/EU v povezavi z drugim odstavkom 10. člena Uredbe 2015/751/EU,
12.
prejemnik plačila, ki se odloči, da ne bo sprejemal vseh kartic ali
drugih plačilnih instrumentov sheme plačilnih kartic, potrošnikov o tem ne
obvesti v skladu s četrtim odstavkom 10. člena Uredbe 2015/751/EU,
13.
izdajatelj ne izpolnjuje obveznosti iz petega odstavka 10. člena Uredbe
2015/751/EU,
14.
upravljavec sheme plačilnih kartic ali pridobitelj ravna v nasprotju s
prvim odstavkom 11. člena Uredbe 2015/751/EU,
15.
upravljavec sheme plačilnih kartic ali pridobitelj ravna v nasprotju z
drugim odstavkom 11. člena Uredbe 2015/751/EU,
16.
ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila po izvršeni posamezni
kartični plačilni transakciji prejemniku plačila ne zagotovi informacij v
skladu s prvim odstavkom 12. člena Uredbe 2015/751/EU,
17.
pridobitelj v pogodbah s prejemniki plačil ne izpolnjuje zahtev iz
drugega odstavka 12. člena Uredbe 2015/751/EU.
(2) Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje samostojni
podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori
prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 200 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje
odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika, posameznika,
ki samostojno opravlja dejavnost ali državnega organa ali samoupravne lokalne
skupnosti, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
322. člen
(prekrškovni organ)
(1) Prekrškovni organ, ki v skladu z zakonom, ki ureja
prekrške, odloča o prekrških, storjenih po tem zakonu, in izreka sankcije
zaradi prekrška po tem zakonu, je Banka Slovenije.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je prekrškovni organ, ki v
skladu z zakonom, ki ureja prekrške, odloča o prekrških iz četrtega odstavka
310. člena tega zakona, in izreka sankcije zaradi teh prekrškov, Finančna
uprava Republike Slovenije.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena je prekrškovni
organ, ki v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, odloča o prekrških iz 2. točke
prvega odstavka 312. člena tega zakona ter drugega in tretjega odstavka v
povezavi z 2. točko prvega odstavka 312. člena tega zakona in izreka sankcije
zaradi teh prekrškov, Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja.
323. člen
(višina globe v hitrem prekrškovnem postopku)
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa
tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem
zakonom.
Zakon o plačilnih storitvah, storitvah
izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih – ZPlaSSIED (Uradni list
RS, št. 7/18) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»19. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
324. člen
(uskladitev z zahtevo glede
novega dovoljenja za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija)
(1) Plačilne institucije, ki so do 13. januarja 2018
pridobile dovoljenje za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija
in začele opravljati dejavnosti v skladu z Zakonom o plačilnih storitvah in
sistemih (Uradni list RS, št. 58/09, 34/10, 9/11, 32/12, 81/15 in 47/16; v
nadaljnjem besedilu: ZPlaSS), lahko še šest mesecev po uveljavitvi tega zakona
opravljajo navedene dejavnosti v skladu z zahtevami iz ZPlaSS, ne da bi morale
zaprositi za dovoljenje v skladu s 35. členom tega zakona ali spoštovati druge
določbe 2. poglavja tega zakona ali določbe, na katere se sklicujejo
določbe 2. poglavja tega zakona.
(2) Plačilne institucije iz prejšnjega odstavka, ki nameravajo
plačilne storitve opravljati tudi po preteku šestih mesecev od uveljavitve tega
zakona, do 1. maja 2018 vložijo zahtevo za opravljanje plačilnih storitev
kot plačilna institucija v skladu s 35. členom tega zakona.
(3) Če plačilna institucija iz prvega odstavka tega člena, ki
je do 1. maja 2018 vložila zahtevo za opravljanje plačilnih storitev kot
plačilna institucija v skladu s 35. členom tega zakona, v šestih mesecih po
uveljavitvi tega zakona ne pridobi dovoljenja za opravljanje plačilnih storitev
v skladu s tem zakonom, Banka Slovenije začne postopek odvzema dovoljenja za
opravljanje plačilnih storitev, ki ga je plačilna institucija pridobila v
skladu z zahtevami ZPlaSS, in ji prepove opravljati plačilne storitve.
(4) Plačilnim institucijam iz prvega odstavka tega člena, ki
do 1. maja 2018 ne vložijo zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje
plačilnih storitev kot plačilna institucija v skladu s 35. členom tega zakona,
dovoljenje za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija, ki so ga
pridobile v skladu z zahtevami ZPlaSS, preneha s potekom šest mesečnega obdobja
po uveljavitvi tega zakona.
325. člen
(uskladitev z zahtevo glede
novega dovoljenja za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija z
opustitvijo)
(1) Plačilne institucije z opustitvijo, ki so do
13. januarja 2018 pridobile dovoljenje za opravljanje plačilnih storitev
kot plačilna institucija z opustitvijo in začele opravljati dejavnosti v skladu
z ZPlaSS, lahko do 13. januarja 2019 opravljajo navedene dejavnosti v
skladu z zahtevami iz ZPlaSS, ne da bi morale zaprositi za dovoljenje v skladu
s 76. členom tega zakona ali spoštovati druge določbe 3. poglavja tega zakona
ali določbe, na katere se sklicujejo določbe 3. poglavja.
(2) Plačilne institucije z opustitvijo iz prejšnjega
odstavka, ki nameravajo plačilne storitve opravljati tudi po 13. januarju
2019, do 1. oktobra 2018 vložijo zahtevo za opravljanje plačilnih storitev
kot plačilna institucija z opustitvijo v skladu s 76. členom tega zakona.
(3) Če plačilna institucija z opustitvijo iz prvega odstavka
tega člena, ki je do 1. oktobra 2018 vložila zahtevo za opravljanje plačilnih
storitev kot plačilna institucija z opustitvijo v skladu s 76. členom tega
zakona do 13. januarja 2019 ne pridobi dovoljenja za opravljanje plačilnih
storitev v skladu s tem zakonom, Banka Slovenije začne postopek odvzema
dovoljenja za opravljanje plačilnih storitev, ki ga je plačilna institucija z
opustitvijo pridobila v skladu z zahtevami ZPlaSS, in ji prepove opravljati
plačilne storitve.
(4) Plačilnim institucijam z opustitvijo iz prvega odstavka
tega člena, ki do 1. oktobra 2018 ne vložijo zahteve za izdajo dovoljenja
za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija z opustitvijo v
skladu s 76. členom tega zakona, dovoljenje za opravljanje plačilnih storitev
kot plačilna institucija z opustitvijo, ki so ga pridobile v skladu z zahtevami
ZPlaSS, preneha s 13. januarjem 2019.
326. člen
(veljavnost dovoljenj za
opravljanje plačilnih storitev iz 7. točke prvega odstavka 5. člena ZPlaSS)
Ne glede na 324. člen tega zakona Banka Slovenije plačilnim institucijam,
ki jim je bilo izdano dovoljenje za opravljanje plačilnih storitev iz 7. točke
prvega odstavka 5. člena ZPlaSS, izda dovoljenje za opravljanje plačilnih
storitev, ki veljajo za plačilne storitve iz 3. točke prvega odstavka
5. člena tega zakona, če ima do 13. januarja 2020 dokazila, da so
izpolnjene zahteve iz 3. točke prvega odstavka 31. člena tega zakona in iz
55. do 62. člena tega zakona.
327. člen
(veljavnost dovoljenj za opravljanje
dejavnosti izdajanja elektronskega denarja)
(1) Družbe za izdajo elektronskega denarja in družbe za
izdajo elektronskega denarja z opustitvijo, ki so do 13. januarja 2018
pridobile dovoljenje za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja
kot družba za izdajo elektronskega denarja ali družba za izdajo elektronskega
denarja z opustitvijo in začele opravljati dejavnosti v skladu z ZPlaSS, lahko
še šest mesecev po uveljavitvi tega zakona opravljajo te dejavnosti v Republiki
Sloveniji ali drugi državi članici, ne da bi morale zaprositi za dovoljenje v
skladu s 161. členom tega zakona ali izpolnjevati druge zahteve iz podpoglavja
7.2 tega zakona ali zahteve, na katere se sklicujejo določbe v podpoglavju 7.2
tega zakona.
(2) Družbe za izdajo elektronskega denarja in družbe za
izdajo elektronskega denarja z opustitvijo iz prejšnjega odstavka, ki
nameravajo dejavnosti v skladu s tem zakonom opravljati tudi po preteku šestih
mesecev po uveljavitvi tega zakona, do 1. maja 2018 vložijo zahtevo za
opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja kot družba za izdajo
elektronskega denarja ali družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo
v skladu s tem zakonom.
(3) Če družba za izdajo elektronskega denarja ali družba za
izdajo elektronskega denarja z opustitvijo iz prvega odstavka tega člena, ki je
do 1. maja 2018 vložila zahtevo za opravljanje storitev izdajanja
elektronskega denarja v skladu s tem zakonom, v šestih mesecih po uveljavitvi
tega zakona ne pridobi dovoljenja za opravljanje storitev izdajanja
elektronskega denarja v skladu s tem zakonom, Banka Slovenije začne postopek
odvzema dovoljenja za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja, ki
ga je družba za izdajo elektronskega denarja ali družba za izdajo elektronskega
denarja z opustitvijo pridobila v skladu z zahtevami ZPlaSS, in ji prepove
opravljati storitve izdajanja elektronskega denarja.
(4) Družbam za izdajo elektronskega denarja in družbam za
izdajo elektronskega denarja z opustitvijo iz prvega odstavka tega člena, ki do
1. maja 2018 ne vložijo zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje
storitev izdajanja elektronskega denarja v skladu s tem zakonom, dovoljenje za
opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja kot družba za izdajo
elektronskega denarja ali družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo,
ki so ga pridobile v skladu z zahtevami ZPlaSS, preneha s potekom šest
mesečnega obdobja po uveljavitvi tega zakona.
328. člen
(veljavnost dovoljenj za
oblikovanje plačilnih sistemov in opravljanje storitev upravljanja plačilnih
sistemov ter veljavnost določitve statusa pomembnega plačilnega sistema)
(1) Dovoljenja za oblikovanje plačilnega sistema in
dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja plačilnega sistema, ki so bila
izdana v skladu z ZPlaSS in veljajo ob začetku veljavnosti tega zakona, se z
dnem začetka veljavnosti tega zakona štejejo za dovoljenja za upravljanje
plačilnega sistema, izdana po tem zakonu.
(2) Za plačilni sistem, ki je status pomembnega plačilnega
sistema pridobil z odločbo o določitvi statusa pomembnega plačilnega sistema v
skladu z ZPlaSS, se z dnem začetka veljavnosti tega zakona šteje, da ima status
pomembnega plačilnega sistema po tem zakonu.
329. člen
(veljavnost pogodbenih
razmerij)
Pogodbena razmerja v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev,
sklenjena pred začetkom veljavnosti tega zakona, ostanejo v veljavi tudi po
uveljavitvi tega zakona.
330. člen
(uskladitev podatkov o
transakcijskih računih podjetnikov in zasebnikov)
Podjetniki in zasebniki, ki na dan uveljavitve tega zakona za
opravljanje dejavnosti uporabljajo transakcijske račune, podatki katerih v
registru transakcijskih računov niso javni in brezplačno dostopni, najkasneje
do 30. junija 2018 ponudnikom plačilnih storitev, ki vodijo transakcijske
račune, zagotovijo podatke iz sedme alineje 2. točke drugega odstavka
192. člena tega zakona.
331. člen
(uskladitev odpiranja
fiduciarnih računov)
Fiduciarni računi, ki ne izpolnjujejo pogojev iz 14. člena
tega zakona in so pri bankah odprti na dan uveljavitve tega zakona, se lahko
uporabljajo še do 13. januarja 2020.
332. člen
(prepoved zlorabe
neskladnosti z regulativnimi tehničnimi standardi iz 98. člena Direktive
2015/2366/EU za blokiranje ali oviranje uporabe storitev odreditve plačil in
storitev zagotavljanja informacij o računih)
Posamezni ponudniki plačilnih storitev, ki vodijo račune v
skladu z 21. členom tega zakona, dokler ne izpolnjujejo regulativnih tehničnih
standardov, ki jih sprejme Evropska komisija v skladu s četrtim odstavkom 98.
člena Direktive 2015/2366/EU (v nadaljnjem besedilu: tehnični standardi), ne
smejo zlorabljati neskladnosti svojega delovanja s tehničnimi standardi za
blokiranje ali oviranje uporabe storitev odreditve plačil v skladu s 118.
členom tega zakona in storitev zagotavljanja informacij o računih v skladu s
119. členom tega zakona za račune, ki jih vodijo.
333. člen
(postopki v teku)
(1) Postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona
na podlagi ZPlaSS in v katerih Banka Slovenije do uveljavitve tega zakona še ni
odločila, se končajo v skladu s tem zakonom.
(2) V postopkih iz prejšnjega odstavka lahko vložnik zahtevo,
ki je bila procesno popolna v skladu z določbami ZPlaSS, dopolnijo do
1. maja 2018 v skladu z zahtevami iz tega zakona in na njegovi podlagi
sprejetih predpisov. Z dnem prejema dopolnitve zahteve vložnika, ki ne sme biti
kasnejši od roka, določenega v prejšnjem stavku začnejo ponovno teči roki za
odločitev Banke Slovenije v postopkih iz prejšnjega odstavka.
334. člen
(izdaja predpisov)
(1) Banka Slovenije izda podzakonske akte na podlagi tega
zakona v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek Banka Slovenije izda akt iz
drugega odstavka 173. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi
regulativnih tehničnih standardov, ki jih sprejme Evropska komisija v skladu s
četrtim odstavkom 3. člena Direktive 2014/92/EU.
(3) Minister, pristojen za finance, objavi dan uveljavitve
regulativnih tehničnih standardov, ki jih sprejme Evropska komisija v skladu s
četrtim odstavkom 3. člena Direktive 2014/92/EU v Uradnem listu Republike
Slovenije.
(4) Minister, pristojen za finance, izda podzakonski akt iz
189. člena tega zakona do 30. junija 2018.
(5) Agencija izda podzakonske akte iz desetega odstavka 192.
člena, četrtega odstavka 195. člena in tretjega odstavka 287. člena tega zakona
do 30. junija 2018.
335. člen
(razveljavitev predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o
plačilnih storitvah in sistemih (Uradni list RS, št. 58/09, 34/10, 9/11,
32/12, 81/15 in 47/16).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za register
transakcijskih računov iz 191. člena tega zakona do 30. junija 2018
uporabljajo določbe 143. do 148. člena ZPlaSS.
(3) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati
naslednji podzakonski predpisi, ki pa se, če niso v neskladju s tem zakonom,
uporabljajo še do izdaje podzakonskih predpisov po tem zakonu:
1.
Akt o vzpostavitvi in vodenju registra transakcijskih računov (Uradni
list RS, št. 49/10, 27/11 in 59/16),
2.
Navodilo o vsebini, načinu in rokih zbiranja in posredovanjapodatkov o
dospelih neporavnanih obveznostih poslovnih subjektov ter o prometu in stanjih
na njihovih transakcijskih računih (Uradni list RS, št. 102/09, 49/10 in
107/12),
3.
Navodilo za vlaganje zahtev za pridobitev osebnih podatkov fizičnih oseb
iz registra transakcijskih računov v elektronski obliki (Uradni list RS, št.
49/10),
4.
Pravilnik o načinu ravnanja ponudnikov plačilnih storitev v zvezi z
izvrševanjem sklepov o izvršbi oziroma zavarovanju, ki jih izdajo davčni organi
(Uradni list RS, št. 43/10),
5.
Sklep o kapitalu plačilnih institucij (Uradni list RS, št. 73/09 in
30/11),
6.
Sklep o plačilnih sistemih (Uradni list RS, št. 73/09 in 5/11),
7.
Sklep o višini zneskov letnih nadomestil za nadzor in taks za odločanje
o zahtevah za izdajo dovoljenj Banke Slovenije po Zakonu o plačilnih storitvah
in sistemih (Uradni list RS, št. 78/09, 32/11 in 85/16),
8.
Sklep o vsebini zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje plačilnih
storitev kot plačilna institucija, hibridna plačilna institucija ali plačilna
institucija z opustitvijo (Uradni list RS, št. 73/09),
9.
Sklep o vsebini zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev
izdajanja elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja,
družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo ter dovoljenja za pridobitev
kvalificiranega deleža v družbi za izdajo elektronskega denarja (Uradni list
RS, št. 30/11),
10.
Sklep o vsebini zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev
upravljanja plačilnega sistema kot klirinška družba (Uradni list RS, št.
73/09),
11.
Sklep o značilnostih osnovnega plačilnega računa in načinu izračuna
višine primernega nadomestila za zagotavljanje osnovnega plačilnega računa
(Uradni list RS, št. 52/16), in
12.
Tarifa nadomestil stroškov za posredovanje podatkov o transakcijskih
računih fizičnih oseb iz registra transakcijskih računov (Uradni list RS, št.
49/10).
336. člen
(začetek uporabe posameznih
določb)
(1) Določbe 117., 118., 119. in 153. člena tega zakona, ki
urejajo uporabo varnostnih ukrepov, se začnejo uporabljati osemnajst mesecev po
uveljavitvi regulativnih tehničnih standardov, ki jih sprejme Evropska komisija
v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Direktive 2015/2366/EU.
(2) Podpoglavje 8.1 tega zakona, razen drugega odstavka 173.
člena tega zakona, se začne uporabljati devet mesecev po uveljavitvi
regulativnih tehničnih standardov, ki jih sprejme Evropska komisija v skladu s
četrtim odstavkom 3. člena Direktive 2014/92/EU.
(3) Minister, pristojen za finance, v Uradnem listu Republike
Slovenije objavi obvestilo o začetku uporabe določb iz prvega in drugega
odstavka tega člena.
(4) Poglavje 11. tega zakona, četrti odstavek 310. člena in
drugi odstavek 322. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. julija
2018.
(5) Prvi stavek prvega odstavka 96. člena tega zakona se
začne uporabljati dva meseca po uveljavitvi tega zakona.
337. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, razen 334. člena tega zakona, ki začne veljati naslednji
dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o plačilnih
storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih –
ZPlaSSIED-A (Uradni list RS, št. 102/20) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
26. člen
(izdaja predpisov)
Agencija izda splošni akt iz desetega odstavka spremenjenega
192. člena zakona v 12 mesecih od uveljavitve tega zakona.
27. člen
(razveljavitev predpisov)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Akt o vodenju
registra transakcijskih računov (Uradni list RS, št. 35/18 in 41/18 –
popr.), ki pa se uporablja še do začetka uporabe splošnega akta iz prejšnjega
člena.
28. člen
(začetek uporabe)
(1) Spremenjeni 191., 192., 193., 194. in 195. člen
zakona se začnejo uporabljati tri mesece po uveljavitvi splošnega akta iz
desetega odstavka spremenjenega 192. člena zakona.
(2) Do začetka uporabe določb iz prejšnjega odstavka se
uporabljajo 191., 192., 193., 194. in 195. člen Zakona o plačilnih
storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih
(Uradni list RS, št. 7/18 in 9/18 – popr.).
(3) Novi 3. in 5. točka prvega odstavka 311. člena
zakona se začneta uporabljati 19. aprila 2021.
29. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.