Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Družinskega zakonika obsega:
-
Družinski zakonik – DZ (Uradni list RS, št. 15/17 z dne 31. 3. 2017),
-
Zakon o nevladnih organizacijah – ZNOrg (Uradni list RS, št. 21/18 z dne
30. 3. 2018),
-
Zakon o spremembah Družinskega zakonika – DZ-A (Uradni list RS, št.
22/19 z dne 5. 4. 2019),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o matičnem registru – ZMatR-C
(Uradni list RS, št. 67/19 z dne 8. 11. 2019),
-
Zakon o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi
težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju – ZOOMTVI (Uradni list RS, št.
200/20 z dne 29. 12. 2020),
-
Odločbo o ugotovitvi, da sta prvi stavek 3. člena in 16. člen
Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih bila in da prvi stavek
3. člena Družinskega zakonika je v neskladju z Ustavo, o razveljavitvi
prve alineje 22. člena Družinskega zakonika in o razveljavitvi sodbe
Upravnega sodišča ter odpravi odločbe Ministrstva za delo, družino, socialne
zadeve in enake možnosti in odločbe Upravne enote (Uradni list RS, št. 94/22 z
dne 13. 7. 2022),
-
Odločbo o ugotovitvi, da sta bila 135. in 138. člen Zakona o
zakonski zvezi in družinskih razmerjih v neskladju z Ustavo, o razveljavitvi
prvega stavka tretjega odstavka 2. člena Zakona o partnerski zvezi in o
ugotovitvi, da sta prvi odstavek 213. člena in 223. člen Družinskega
zakonika v neskladju z Ustavo ter odločba o razveljavitvi sodbe Upravnega
sodišča in o odpravi odločbe Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in
enake možnosti (Uradni list RS, št. 94/22 z dne 13. 7. 2022),
-
Zakon o spremembah Družinskega zakonika – DZ-B (Uradni list RS, št. 5/23
z dne 16. 1. 2023).
DRUŽINSKI ZAKONIK (DZ)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 7)
Prvi del: UVODNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakonika)
Ta zakonik ureja zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost,
razmerja med starši in otroki, oblike pomoči države pri težavah partnerskega in
družinskega življenja, ukrepe za varstvo koristi otroka ter preživljanje,
posvojitev, podelitev starševske skrbi sorodniku, rejništvo in skrbništvo za
otroke in odrasle osebe, ki potrebujejo posebno varstvo.
2. člen
(družina)
(1) Družina je življenjska skupnost otroka, ne glede na
starost otroka, z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta
skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in
pravice.
(2) Zaradi koristi otrok uživa družina posebno varstvo
države.
3. člen
(zakonska zveza)
(1) Zakonska zveza je življenjska skupnost dveh oseb, katere
sklenitev, pravne posledice in prenehanje ureja ta zakonik.
(2) Pomen zakonske zveze je v zasnovanju družine.
4. člen
(zunajzakonska skupnost)
(1) Zunajzakonska skupnost je dalj časa trajajoča življenjska
skupnost dveh oseb, ki nista sklenila zakonske zveze, in ni razlogov, zaradi
katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Taka skupnost ima v
razmerju med njima enake pravne posledice po tem zakoniku, kakor če bi sklenila
zakonsko zvezo; na drugih pravnih področjih pa ima taka skupnost pravne
posledice, če zakon tako določa.
(2) Če je odločitev o pravici ali obveznosti odvisna od
vprašanja obstoja življenjske skupnosti iz prejšnjega odstavka, se o tem
vprašanju odloči v postopku za ugotovitev te pravice ali obveznosti. Odločitev
o tem vprašanju ima pravni učinek samo v stvari, v kateri je bilo to vprašanje
rešeno.
5. člen
(otrok)
Po tem zakoniku je otrok oseba, ki še ni dopolnila 18 let,
razen če je že prej pridobila popolno poslovno sposobnost.
6. člen
(starševska skrb)
(1) Starševska skrb je celota obveznosti in pravic staršev,
da v skladu s svojimi zmožnostmi ustvarijo razmere, v katerih bo zagotovljen
celovit otrokov razvoj.
(2) Starševska skrb pripada skupaj obema staršema.
7. člen
(načelo otrokove koristi)
(1) Starši v vseh dejavnostih v zvezi z otrokom skrbijo za
korist otroka. Otroke vzgajajo s spoštovanjem do njihove osebe, individualnosti
in dostojanstva.
(2) Starši imajo pri skrbi in odgovornosti za korist otroka
prednost pred vsemi drugimi.
(3) Starši delajo v korist otroka, če, zlasti ob upoštevanju
osebnosti otroka, njegove starosti in razvojne stopnje ter hotenj, primerno
zadovoljujejo njegove materialne, čustvene in psihosocialne potrebe z
ravnanjem, ki kaže na njihovo skrb in odgovornost do otroka, ter mu nudijo
primerno vzgojno vodstvo in ga spodbujajo v njegovem razvoju.
(4) Državni organi, izvajalci javnih služb, nosilci javnih
pooblastil, organi lokalnih skupnosti ter druge fizične in pravne osebe morajo
v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za korist otroka.
(5) Država zagotavlja pogoje za delovanje nevladnih
organizacij in strokovnih institucij za razvijanje pozitivnega starševstva.
8. člen
(posebno varstvo otrok)
Otroci uživajo posebno varstvo države vselej, kadar je
ogrožen njihov zdrav razvoj in kadar to zahtevajo druge koristi otrok.
9. člen
(posvojitev)
Posvojitev je posebna oblika varstva otrok, s katero nastane
med posvojiteljico ali posvojiteljem (v nadaljnjem besedilu: posvojitelj) in
otrokom enako razmerje, kakor je med starši in njihovimi otroki.
10. člen
(rejništvo)
Rejništvo je posebna oblika varstva otrok, ki jim je potrebna
oskrba in vzgoja pri osebah, ki niso njihovi starši.
11. člen
(skrbništvo)
(1) Skrbništvo je posebna oblika varstva otrok, za katere ne
skrbijo starši, in odraslih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje
pravice in koristi.
(2) Po določbah tega zakonika država zagotavlja varstvo tudi
drugim osebam, ki nimajo možnosti same skrbeti za svoje pravice in koristi.
12. člen
(sistemi varstva in svetovanja)
Država s sistemom vzgoje in izobraževanja, zdravstva,
socialnega varstva ter svetovanja omogoča ljudem, da se vsestransko pripravijo
na skladno partnersko in družinsko življenje, pomaga pa jim tudi reševati
probleme v medsebojnih razmerjih in v razmerjih do otrok.
13. člen
(mediacija v družinskih zadevah)
Mediacija v družinskih zadevah (v nadaljnjem besedilu:
mediacija) je postopek, v katerem udeleženke ali udeleženci (v nadaljnjem
besedilu: udeleženec) prostovoljno s pomočjo ene ali več nevtralnih tretjih
oseb – mediatork ali mediatorjev (v nadaljnjem besedilu: mediator) skušajo
doseči mirno rešitev spora, ki izvira iz medsebojnih družinskih razmerij.
14. člen
(pristojnost sodišč)
(1) Za odločanje o zadevah iz tega zakonika, za katere so po
tem zakoniku pristojna sodišča, so na prvi stopnji stvarno pristojna okrožna
sodišča, razen če drug zakon določa drugače.
(2) Sodne zadeve iz tega zakonika, ki se vodijo v zvezi z
razmerji med starši in otroki, posvojitvijo, podelitvijo starševske skrbi
sorodnikom, rejništvom in skrbništvom, se rešujejo prednostno.
15. člen
(pristojnost centrov za socialno delo in ministrstva)
(1) Za odločanje o upravnih zadevah po tem zakoniku so
pristojni centri za socialno delo, če v tem zakoniku ni drugače določeno.
(2) O pritožbah zoper odločbe centrov za socialno delo odloča
ministrstvo, pristojno za družino.
(3) Upravne zadeve iz tega zakonika se rešujejo prednostno.
16. člen
(medsebojno sodelovanje)
Pri uresničevanju nalog, določenih s tem zakonikom, morajo
med seboj sodelovati centri za socialno delo in drugi nosilci javnih
pooblastil, izvajalci javnih služb, državni in pravosodni organi, organi
lokalnih skupnosti ter humanitarne in druge nevladne organizacije.
17. člen
(resolucija o družinski politiki)
(1) Državni zbor sprejme na predlog Vlade Republike Slovenije
resolucijo o družinski politiki (v nadaljnjem besedilu: resolucija) za obdobje
10 let.
(2) Resolucijo pripravi ministrstvo, pristojno za družino, v
sodelovanju z drugimi ministrstvi, nevladnimi organizacijami ter strokovnjaki
in strokovnjakinjami s tega področja, obsega pa zlasti:
-
temeljne usmeritve in cilje na področju družinske politike,
-
oceno stanja ter opredelitev ključnih konceptov in problemov na področju
družinske politike,
-
ključne ukrepe in naloge na področju družinske politike ter njihove
nosilce in roke za izvedbo,
-
podatke, ki se bodo v okviru državne statistike, anket ali mnenjskih
raziskav zbirali, obdelovali, povezovali, shranjevali, analizirali in
izkazovali,
-
program za otroke in družine,
-
opredelitev načina spremljanja in poročanja o izvajanju resolucije,
-
opredelitev okvirnega obsega sredstev za izvedbo ukrepov iz resolucije
ter način njihovega zagotavljanja.
18. člen
(Svet Republike Slovenije za otroke in družino)
(1) Svet Republike Slovenije za otroke in družino (v
nadaljnjem besedilu: svet) je na podlagi tega zakonika ustanovljeno stalno
strokovno posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije.
(2) Svet opravlja naslednje naloge:
-
spremlja in ocenjuje položaj otrok in družine, s poudarkom na
uresničevanju pravic otrok,
-
predlaga strokovna izhodišča za sprejem zakonodaje in strateških
dokumentov na področju otrok in družine,
-
obravnava predloge zakonov s področja otrok in družine in pripravlja
strokovna mnenja o predlogih zakonov,
-
pripravlja pobude za usklajeno delovanje pristojnih organov na področju
otrok in družine in za sodelovanje med pristojnimi organi, strokovnimi
institucijami ter nevladnimi organizacijami,
-
spremlja izvajanje sprejete zakonodaje in ukrepov na področju otrok in
družine.
(3) Svet enkrat letno poroča o svojem delu Vladi Republike
Slovenije. Poročilo vsebuje tudi oceno stanja na področju pravic otrok.
(4) Člani sveta so predstavniki nevladnih organizacij in
strokovnih institucij s področja otrok in družine ter predstavniki Vlade
Republike Slovenije.
(5) Člane sveta imenuje Vlada Republike Slovenije za obdobje
petih let na predlog ministra, pristojnega za družino, ki predhodno objavi
javni poziv nevladnim organizacijam in strokovnim institucijam za posredovanje
predlogov za člane sveta.
(6) Svet sprejme pravila o svojem delovanju, s katerimi uredi
način delovanja sveta.
(7) Strokovna, administrativna in tehnična dela za svet
opravlja ministrstvo, pristojno za družino.
19. člen
(sredstva iz proračuna)
(1) Če ni financiranje zagotovljeno na podlagi drugega
zakona, Republika Slovenija iz proračuna zagotavlja sredstva za:
-
izvajanje nalog iz resolucije iz 17. člena tega zakonika,
-
delovanje sveta iz 18. člena tega zakonika,
-
spremljanje in preučevanje stanja na področju otrok in družine,
-
usposabljanja s področja otrok in družine,
-
pripravo strokovnih podlag za načrtovanje ukrepov na področju otrok in
družine,
-
sofinanciranje programov v podporo družini.
(2) Če je bil znesek javnih sredstev v pogodbi, sklenjeni za
izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka, določen glede na predvidevanje, da
sredstva proračuna za ta namen v času veljavnosti pogodbe ne bodo manjša, kot
so bila ob podpisu pogodbe, pa so se kasneje zmanjšala v takšnem obsegu, da
nalog ni več mogoče izpolniti v dogovorjenem obsegu, se pogodba iz tega razloga
v javnem interesu spremeni.
Drugi del: ZAKONSKA ZVEZA
1. Splošne določbe
20. člen
(temelj in pomen zakonske zveze)
Zakonska zveza temelji na svobodni odločitvi skleniti
zakonsko zvezo, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju,
razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči.
21. člen
(enakopravnost zakoncev)
V zakonski zvezi sta zakonca enakopravna.
2. Pogoji za obstoj zakonske zveze
22. člen
(pogoji za obstoj)
Za obstoj zakonske zveze je potrebno, da:
-
(razveljavljena)
-
osebi izjavita svoje soglasje, da skleneta zakonsko zvezo in
-
osebi izjavita svoje soglasje pred pristojnim državnim organom.
3. Pogoji za veljavnost zakonske zveze
23. člen
(svobodna izjava volje)
(1) Zakonske zveze ni mogoče skleniti brez svobodne izjave
volje bodočih zakoncev, da želita skleniti zakonsko zvezo.
Svobodne izjave volje ni, če je bila izjava izsiljena ali
dana v zmoti.
(2) Izjava volje za sklenitev zakonske zveze je izsiljena, če
jo je zakonec dal iz strahu, povzročenem z resno grožnjo.
(3) Izjava volje za sklenitev zakonske zveze je dana v zmoti
glede osebe zakonca, če je zakonec mislil, da sklepa zakonsko zvezo s pravo
osebo, a jo je sklenil z drugo, ali če je sklenil zakonsko zvezo z osebo, ki ni
tista, za katero se je izdajala.
24. člen
(polnoletnost in spregled mladoletnosti)
(1) Zakonske zveze ne more skleniti otrok.
(2) Sodišče lahko zaradi utemeljenih razlogov dovoli
sklenitev zakonske zveze otroku, ki je že dopolnil 15 let, če je dosegel tako
telesno in duševno zrelost, da lahko razume pomen in posledice pravic in
obveznosti, ki nastanejo s sklenitvijo zakonske zveze.
25. člen
(razsodnost)
Zakonske zveze ne more skleniti nerazsodna oseba ali oseba,
ki je ob sklenitvi zakonske zveze začasno razsodna, vendar pa zaradi vzroka, ki
povzroča njeno nerazsodnost, ni sposobna z drugim zakoncem oblikovati
življenjske skupnosti z vsebino, ki jo določa ta zakonik.
26. člen
(že sklenjena zakonska zveza)
Oseba ne more skleniti nove zakonske zveze, dokler njena prej
sklenjena zakonska zveza ne preneha.
27. člen
(obstoj in spregled sorodstvenega razmerja)
(1) Zakonske zveze ne morejo skleniti med seboj sorodniki v
ravni črti, niti sorodniki v stranski črti do vštetega četrtega kolena.
(2) Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja za razmerja,
ki nastanejo pri posvojitvi, razen za sklenitev zakonske zveze med
posvojiteljem in posvojenim otrokom.
(3) Sodišče lahko zaradi utemeljenih razlogov dovoli sklenitev
zakonske zveze med otroki bratov in sester ter med otroki polbratov in
polsester.
28. člen
(obstoj skrbništva)
Dokler traja skrbništvo, lahko skrbnica ali skrbnik (v
nadaljnjem besedilu: skrbnik) in njegova varovanka ali varovanec (v nadaljnjem
besedilu: varovanec) med seboj skleneta zakonsko zvezo samo z dovoljenjem
sodišča.
29. člen
(mnenje centra za socialno delo)
Sodišče pri odločitvi v postopku po drugem odstavku 24.
člena, tretjem odstavku 27. člena in 28. členu tega zakonika upošteva mnenje
centra za socialno delo, kadar ga pridobi v skladu z določbami zakona, ki ureja
nepravdni postopek.
4. Postopek pred sklenitvijo zakonske zveze
30. člen
(prijava zakonske zveze)
(1) Osebi, ki nameravata skleniti zakonsko zvezo, se osebno
prijavita pri upravni enoti, na območju katere nameravata skleniti zakonsko
zvezo.
(2) Ob vložitvi prijave javna uslužbenka ali javni uslužbenec
(v nadaljnjem besedilu: matičar) opozori osebi iz prejšnjega odstavka na pogoje
za obstoj in veljavnost zakonske zveze ter na obveznosti in pravice, ki
izhajajo iz zakonske zveze.
(3) V prijavi osebi izjavita, da svobodno sklepata zakonsko
zvezo in da so izpolnjeni pogoji za veljavnost zakonske zveze.
(4) Če je vsaj ena izmed oseb, ki nameravata skleniti
zakonsko zvezo, tujka ali tujec (v nadaljnjem besedilu: tujec) in ob prijavi
obstajajo razlogi za sum, da nameravata skleniti zakonsko zvezo izključno ali
predvsem z namenom pridobitve dovoljenja za prebivanje v skladu z zakonom, ki
ureja dovoljenja za prebivanje tujcev, ali z namenom pridobitve državljanstva
Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja državljanstvo, in nimata
namena oblikovati življenjske skupnosti v skladu s tem zakonikom, se izvede
posebni ugotovitveni postopek v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni
postopek.
(5) Osebi, ki nameravata skleniti zakonsko zvezo, morata k
prijavi priložiti dokazila o tistih podatkih, ki jih ni mogoče ugotoviti na
podlagi uradnih evidenc Republike Slovenije.
31. člen
(ugotavljanje pogojev za obstoj in veljavnost zakonske
zveze)
Matičar ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za obstoj in
veljavnost zakonske zveze na podlagi podatkov iz matičnega registra in na
podlagi podatkov iz petega odstavka 30. člena tega zakonika.
32. člen
(zavrnitev sklenitve zakonske zveze z odločbo)
(1) Če se ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji za obstoj in
veljavnost zakonske zveze po tem zakonu, upravna enota, pri kateri sta se osebi
prijavili za sklenitev zakonske zveze, z odločbo zavrne sklenitev zakonske
zveze.
(2) O pritožbi zoper odločbo iz prejšnjega odstavka odloča
ministrstvo, pristojno za družino.
5. Sklenitev zakonske zveze
33. člen
(pristojnost za sklepanje zakonske zveze)
(1) Zakonska zveza se sklene pred matičarjem in načelnico ali
načelnikom (v nadaljnjem besedilu: načelnik) upravne enote ali od njega
pooblaščeno osebo.
(2) Zakonska zveza se lahko sklene tudi pred matičarjem in
županjo ali županom občine (v nadaljnjem besedilu: župan), na območju katere se
zakonska zveza sklepa.
34. člen
(sklenitev zakonske zveze v uradnih prostorih)
(1) Zakonska zveza se sklepa v uradnih prostorih, ki jih
določi načelnik upravne enote v soglasju z ministrom, pristojnim za javno
upravo.
(2) Sredstva za uporabo prostorov za sklenitev zakonske zveze
iz prejšnjega odstavka se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
(3) Minister, pristojen za družino, v soglasju z ministrom,
pristojnim za javno upravo, predpiše pogoje, ki jih mora izpolnjevati
pooblaščena oseba za sklepanje zakonske zveze, minimalne standarde za uradne
prostore in njihovo opremljenost, način in postopek sklepanja zakonske zveze,
višino in način plačila oziroma povračila stroškov za osebe, ki sodelujejo pri
sklepanju zakonske zveze, ter druga vprašanja v zvezi s sklenitvijozakonske
zveze.
35. člen
(sklenitev zakonske zveze zunaj uradnih prostorov)
(1) Zakonska zveza se lahko sklene zunaj uradnih prostorov,
če tako želita bodoča zakonca in če sta pripravljena poravnati s tem nastale
dodatne stroške. Upravna enota z odločbo zavrne vlogo za sklenitev zakonske
zveze zunaj uradnih prostorov, če bi bila taka sklenitev zakonske zveze težko
izvedljiva.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se sredstva
zagotovijo v proračunu Republike Slovenije, če bodoča zakonca skleneta zakonsko
zvezo zunaj uradnih prostorov iz razlogov, ki onemogočajo njuno navzočnost v uradnih
prostorih.
(3) O pritožbi zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena
odloča ministrstvo, pristojno za družino.
36. člen
(osebe, navzoče pri sklenitvi zakonske zveze)
(1) Za sklenitev zakonske zveze je potrebna navzočnost obeh
bodočih zakoncev, matičarja, načelnika upravne enote ali od njega pooblaščene
osebe ali župana in dveh prič.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se zakonska zveza
lahko sklene brez navzočnosti prič, če bodoča zakonca tako želita.
(3) Priča pri sklepanju zakonske zveze je lahko oseba, ki je
poslovno sposobna.
37. člen
(dejanje sklenitve zakonske zveze)
(1) Matičar ugotovi, ali sta bodoča zakonca osebi, ki sta
prijavili namen skleniti zakonsko zvezo.
(2) Načelnik upravne enote ali od njega pooblaščena oseba ali
župan prebere slovesni nagovor, nato pa vpraša vsakega bodočega zakonca
posebej, ali želi skleniti zakonsko zvezo.
(3) Zakonska zveza je veljavno sklenjena, ko bodoča zakonca
osebno in ob hkratni navzočnosti pritrdilno odgovorita na vprašanje, ali želita
skleniti zakonsko zvezo.
(4) Po pritrdilnem odgovoru načelnik upravne enote ali od
njega pooblaščena oseba ali župan razglasi, da je zakonska zveza sklenjena.
(5) Matičar zakoncema izroči izpisek iz matičnega registra o
sklenjeni zakonski zvezi.
(6) Pri dejanju sklenitve zakonske zveze po tem in 39. členu
tega zakonika sme državni organ predvajati dogodku primerno glasbo, kot
sestavni del dejanja.
38. člen
(sklenitev zakonske zveze samo pred matičarjem)
Ne glede na določbo 33. člena tega zakonika se lahko na željo
bodočih zakoncev zakonska zveza sklene samo pred matičarjem.
39. člen
(dejanje sklenitve zakonske zveze pred matičarjem)
(1) Matičar ugotovi, ali sta bodoča zakonca osebi, ki sta
prijavili namen skleniti zakonsko zvezo.
(2) Matičar vpraša vsakega bodočega zakonca posebej, ali želi
skleniti zakonsko zvezo.
(3) Zakonska zveza je veljavno sklenjena, ko bodoča zakonca
osebno in ob hkratni navzočnosti pritrdilno odgovorita na vprašanje, ali želita
skleniti zakonsko zvezo.
(4) Po pritrdilnem odgovoru matičar razglasi, da je zakonska
zveza sklenjena.
(5) Matičar zakoncema izroči izpisek iz matičnega registra o
sklenjeni zakonski zvezi.
6. Ponovitev slovesnosti ob jubileju sklenitve zakonske
zveze
40. člen
(ponovitev slovesnosti)
(1) Zakonca, ki želita ponovitev slovesnosti ob jubileju
sklenitve zakonske zveze (v nadaljnjem besedilu: ponovitev slovesnosti), se
prijavita pri upravni enoti, na območju katere nameravata ponoviti slovesnost.
(2) Ponovitev slovesnosti se izvede pred načelnikom upravne
enote ali od njega pooblaščeno osebo ali županom.
41. člen
(določitev postopka izvedbe ponovitve slovesnosti)
Minister, pristojen za družino, v soglasju z ministrom,
pristojnim za javno upravo, predpiše način izvedbe ponovitve slovesnosti,
višino in način plačila za osebe, ki sodelujejo pri ponovitvi slovesnosti, ter
druga vprašanja v zvezi z izvedbo ponovitve slovesnosti.
7. Neobstoječa zakonska zveza
42. člen
(neobstoječa zakonska zveza)
Če niso izpolnjeni pogoji iz 22. člena tega zakonika, se
šteje, da zakonska zveza ne obstaja. Neobstoječa zakonska zveza nima pravnih
posledic.
43. člen
(tožba za ugotovitev neobstoja zakonske zveze)
(1) Tožbo za ugotovitev neobstoja zakonske zveze lahko
vložijo osebe, ki imajo pravni interes, in državni tožilec.
(2) Pobudo za vložitev tožbe za ugotovitev neobstoja zakonske
zveze državnemu tožilcu lahko posredujejo upravni in drugi državni organi,
nosilci javnih pooblastil, izvajalci javnih služb in organi lokalnih skupnosti.
(3) Pravica zahtevati ugotovitev neobstoja zakonske zveze ne
zastara.
44. člen
(nadaljevanje postopka za ugotovitev neobstoja zakonske
zveze)
Tožbe za ugotovitev neobstoja zakonske zveze ne morejo
vložiti dediči, lahko pa nadaljujejo postopek, ki ga je začel zapustnik.
8. Neveljavna zakonska zveza
45. člen
(neveljavna zakonska zveza)
Zakonska zveza, ki je sklenjena v nasprotju z določbami 23.
člena, prvega odstavka 24. člena, 25., 26. ter prvega in drugega odstavka 27.
člena tega zakonika, je neveljavna.
46. člen
(nebistvene kršitve obličnosti pri sklepanju zakonske zveze)
Nebistvena kršitev obličnosti pri sklepanju zakonske zveze ne
vpliva na veljavnost zakonske zveze.
47. člen
(bistvene kršitve pri sklepanju zakonske zveze)
(1) Zakonska zveza je neveljavna, če pri sklenitvi nista bila
navzoča oba zakonca.
(2) Zakonska zveza je neveljavna, če ni bila sklenjena z
namenom oblikovanja življenjske skupnosti zakoncev.
48. člen
(tožba za razveljavitev zakonske zveze)
(1) Tožbo za razveljavitev zakonske zveze, sklenjene v
nasprotju z določbami prvega odstavka 24. člena, 25., 26., prvega in drugega
odstavka 27. člena ali 47. člena tega zakonika, lahko vložita zakonca in vsi,
ki imajo pravni interes za to razveljavitev.
(2) Če je bila zakonska zveza sklenjena v nasprotju z
določbami prvega odstavka 24. člena, 25., 26., prvega in drugega odstavka 27.
člena ali drugega odstavka 47. člena tega zakonika, lahko vloži tožbo za
razveljavitev zakonske zveze tudi državni tožilec. Pobudo za vložitev tožbe za
razveljavitev zakonske zveze državnemu tožilcu lahko posredujejo upravni in
drugi državni organi, nosilci javnih pooblastil, izvajalci javnih služb in
organi lokalnih skupnosti.
(3) Po prenehanju razloga iz 25. člena tega zakonika lahko
vloži tožbo za razveljavitev zakonske zveze samo eden ali drugi zakonec.
(4) Tožba za razveljavitev zakonske zveze iz razlogov,
navedenih v prvem odstavku tega člena, se lahko vloži tudi po prenehanju
zakonske zveze.
(5) Pravica zahtevati razveljavitev zakonske zveze v primerih
iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena ne zastara.
49. člen
(sklenitev nove zakonske zveze med trajanjem prejšnje)
(1) Nova zakonska zveza, sklenjena v času, ko je še trajala
prejšnja zakonska zveza katerega izmed zakoncev, se ne razveljavi, če je
prejšnja zakonska zveza prenehala.
(2) Pravne posledice nove zakonske zveze nastopijo s
prenehanjem prejšnje zakonske zveze.
50. člen
(veljavnost zakonske zveze, sklenjene med sorodniki)
Zakonska zveza, sklenjena brez dovoljenja sodišča med
sorodniki, med katerimi jo je mogoče skleniti samo s tem dovoljenjem, ostane v
veljavi, če sodišče, pri katerem poteka postopek za razveljavitev zakonske
zveze, ugotovi, da obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi se lahko dovolila
njena sklenitev.
51. člen
(razveljavitev zakonske zveze, sklenjene pod prisilo ali v
zmoti)
(1) Razveljavitev zakonske zveze, sklenjene pod prisilo ali v
zmoti, sme zahtevati zakonec, ki je bil prisiljen ali je v zmoti privolil v
zakonsko zvezo.
(2) Razveljavitve zakonske zveze iz prejšnjega odstavka ni
mogoče zahtevati, če je preteklo eno leto od dne, ko je prisila minila ali je
bila zmota spoznana, zakonca pa sta ta čas živela skupaj.
52. člen
(veljavnost zakonske zveze, ki jo je sklenil otrok)
Zakonska zveza, ki jo je brez dovoljenja sodišča sklenil
otrok, ostane v veljavi, če sodišče, pri katerem teče postopek za razveljavitev
zakonske zveze, ugotovi, da obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi se dovolila
njena sklenitev, ali če je otrok med postopkom dopolnil starost 18 let.
53. člen
(nadaljevanje postopka za razveljavitev zakonske zveze)
Tožbe za razveljavitev zakonske zveze ne morejo vložiti
dediči, lahko pa nadaljujejo postopek, ki ga je začel zapustnik.
54. člen
(pravne posledice razveljavitve zakonske zveze)
Če se zakonska zveza razveljavi, njene pravne posledice
prenehajo z dnem razveljavitve.
55. člen
(uporaba določb pri razveljavitvi)
Pri razveljavitvi zakonske zveze se glede premoženjskih
razmerij in daril med zakoncema uporabljajo določbe, ki se uporabljajo v
razveznem postopku.
9. Pravice in obveznosti zakoncev
56. člen
(temelj obveznosti)
Razmerja med zakoncema temeljijo na vzajemnem spoštovanju,
zaupanju in medsebojni pomoči.
57. člen
(svobodno odločanje o rojstvu otrok)
Zakonca svobodno odločata o rojstvu otrok. Do skupnih otrok
imata enake pravice in obveznosti.
58. člen
(svobodna izbira poklica in dela)
Vsak zakonec si svobodno izbira poklic in delo.
59. člen
(stanovanjsko varstvo)
(1) Zakonca sporazumno določita stanovanje, v katerem bosta
skupaj živela in ki bo njun dom in dom otrok, ki bodo živeli z njima.
(2) Zakonca smeta le skupno in sporazumno odtujiti, obremeniti
ali oddati v najem, ustanoviti pravico služnosti ali kakšno drugo pravico na
stanovanju v skupnem premoženju iz prejšnjega odstavka, ki bi ovirala njegovo
uporabo.
(3) Če je najemnik stanovanja iz prvega odstavka tega člena
le eden od zakoncev, ta ne sme odpovedati najemnega razmerja brez pisnega
soglasja drugega zakonca. V nasprotnem primeru odpoved najemnega razmerja nima
pravnega učinka.
(4) Če je zakonec soglasje iz drugega ali tretjega odstavka
tega člena odrekel brez upravičenega razloga, odloči o tem sodišče. Pri tem
sodišče upošteva stanovanjske potrebe zakoncev, njune upravičene interese,
potrebe in koristi otrok, ki živijo z njima, in druge okoliščine primera.
60. člen
(odločanje o skupnih zadevah)
O skupnih zadevah odločata zakonca sporazumno.
61. člen
(prispevek zakoncev)
Za zadovoljevanje vseh potreb življenjske skupnosti in za
preživljanje družine prispevata zakonca v sorazmerju s svojimi zmožnostmi.
62. člen
(preživljanje med zakoncema v času zakonske zveze)
(1) Zakonec, ki nima sredstev za življenje in brez svoje
krivde ni zaposlen, lahko zahteva, da ga drugi zakonec preživlja, kolikor je v
njegovi moči.
(2) Med trajanjem zakonske zveze se za preživninska razmerja
med zakoncema smiselno uporabljajo določbe tega zakonika o preživninskih razmerjih
med razvezanima zakoncema.
10. Premoženjska razmerja med zakonci
63. člen
(premoženjski režim)
Premoženjski režim zakoncev je celota pravil, ki urejajo
premoženjske odnose med zakoncema in v razmerju do tretjih oseb.
64. člen
(sklepanje pravnih poslov)
(1) Zakonca lahko sklepata med seboj vse pravne posle, ki jih
lahko sklepata tudi z drugimi osebami, ter na tej podlagi ustanavljata pravice
in obveznosti.
(2) Pogodbe glede premoženjskih pravic in obveznosti, ki jih
sklepata zakonca med seboj, morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ni treba skleniti
pogodbe v obliki notarskega zapisa za običajna manjša darila, ki so sorazmerna
s premoženjskim stanjem darovalca, če za razpolaganje s tem premoženjem ni
drugače določeno z zakonom.
65. člen
(domneva zakonitega premoženjskega režima)
Za zakonca velja zakoniti premoženjski režim, razen če se o
vsebini premoženjskega režima dogovorita s pogodbo o ureditvi
premoženjskopravnih razmerij. V tem primeru velja za njiju pogodbeni
premoženjski režim.
66. člen
(zakoniti premoženjski režim)
Zakoniti premoženjski režim med zakoncema je režim
premoženjske skupnosti za skupno premoženje zakoncev in režim ločenega
premoženja za posebno premoženje vsakega od zakoncev.
67. člen
(skupno premoženje)
Skupno premoženje zakoncev so vse premoženjske pravice, ki so
bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in
življenjske skupnosti zakoncev. Skupno premoženje zakoncev je tudi premoženje,
ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz
premoženja, ki iz njega izhaja.
68. člen
(deleža zakoncev na skupnem premoženju)
(1) Skupno premoženje zakoncev pripada zakoncema skupaj. Na
skupnem premoženju zakoncev deleži vsakega od njiju niso določeni.
(2) Zakonec ne more razpolagati s svojim nedoločenim deležem
na skupnem premoženju s pravnimi posli med živimi, zlasti ga ne more odsvojiti
ali obremeniti.
(3) Na stvareh iz skupnega premoženja imata zakonca skupno
lastnino.
69. člen
(skupno upravljanje in razpolaganje)
(1) Zakonca upravljata in razpolagata s skupnim premoženjem
skupno in sporazumno.
(2) Če eden od zakoncev razpolaga s premičnino manjše
vrednosti ali če opravlja pravne posle rednega upravljanja skupnega premoženja,
se šteje, da ima soglasje drugega zakonca.
70. člen
(dogovor o upravljanju in razpolaganju)
(1) Zakonca se lahko dogovorita o drugačnem upravljanju
skupnega premoženja in drugačnem razpolaganju z njim, kakor je to določeno v
69. členu tega zakonika.
(2) Če se dogovorita, da bo s skupnim premoženjem upravljal
ali razpolagal le eden od njiju, mora ta upoštevati tudi koristi drugega
zakonca. Vsak od njiju lahko kadarkoli odstopi od dogovora o upravljanju ali
razpolaganju, ne sme pa tega storiti ob neprimernem času.
(3) Dogovor iz prvega odstavka tega člena ne sme biti v
nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 59. člena tega zakonika.
71. člen
(razdelitev skupnega premoženja)
(1) Skupno premoženje zakoncev se razdeli, če njuna zakonska
zveza preneha. Med trajanjem zakonske zveze se skupno premoženje razdeli na
podlagi sporazuma ali na predlog enega od zakoncev.
(2) Sporazum iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi sporazum
zakoncev o obsegu skupnega premoženja.
(3) Če v pogodbi o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, s
katero zakonca spreminjata zakoniti premoženjski režim, ni določen način
delitve skupnega premoženja, se to razdeli po pravilih zakonitega
premoženjskega režima, razen če se zakonca sporazumeta drugače. Delitev se
opravi po stanju ob začetku učinkovanja pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih
razmerij.
72. člen
(dolgovi in terjatve na skupnem premoženju)
Pred ugotavljanjem deleža vsakega od zakoncev na skupnem
premoženju se ugotovijo njuni dolgovi in terjatve glede tega premoženja.
73. člen
(višina deležev na skupnem premoženju)
O višini deležev na skupnem premoženju se zakonca lahko
dogovorita ali pa na zahtevo enega od njiju o tem odloči sodišče.
74. člen
(deleža zakoncev pri delitvi skupnega premoženja)
(1) Pri delitvi skupnega premoženja se šteje, da sta deleža
na njem enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu
premoženju v drugačnem razmerju. Neznatna razlika v prispevkih posameznega
zakonca k skupnemu premoženju se ne upošteva.
(2) V sporu o tem, kolikšen je delež vsakega zakonca na
skupnem premoženju, upošteva sodišče vse okoliščine primera, zlasti dohodke
vsakega od zakoncev, pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in
vzgojo otrok, opravljanje gospodinjskih del, skrb za dom in družino, za
ohranitev premoženja ter vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri
upravljanju, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.
75. člen
(način delitve premoženja)
(1) Ko so dogovorjeni oziroma določeni deleži na skupnem
premoženju, se zakonca lahko dogovorita o načinu delitve premoženja. Za delitev
šteje tudi njun dogovor, da postaneta solastnika stvari v sorazmerju s svojima
deležema iz skupnega premoženja.
(2) Če dogovor o načinu delitve premoženja ni dosežen,
sodišče premoženje razdeli po pravilih, ki veljajo za delitev skupnega
premoženja.
76. člen
(predmeti za opravljanje poklica in osebni predmeti)
(1) Ob delitvi skupnega premoženja zakoncev se zakoncu na
njegov predlog na račun njegovega deleža dodelijo tisti predmeti, ki so
namenjeni za opravljanje njegovega poklica ali druge dejavnosti oziroma mu omogočajo
pridobivanje dohodka.
(2) Enako velja za predmete, ki so namenjeni izključno osebni
rabi enega od zakoncev in niso njegovo posebno premoženje.
77. člen
(posebno premoženje)
(1) Posebno premoženje vsakega od zakoncev je tisto, ki ga je
pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med trajanjem zakonske
zveze.
(2) Ne glede na izvor ali način pridobitve so posebno
premoženje zakonca stvari manjše vrednosti za izključno njegovo osebno rabo.
78. člen
(razpolaganje s posebnim premoženjem)
(1) Na stvareh, ki so posebno premoženje enega od zakoncev,
zakonec izvaja lastninsko pravico samostojno.
(2) Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za
ostalo posebno premoženje enega od zakoncev.
79. člen
(vlaganja v nepremičnine)
(1) Če zakonec vlaga delo ali sredstva v nepremičnino, ki je
posebno premoženje drugega zakonca, se lahko sporazumeta o obstoju in višini
njegove terjatve in o njenem zavarovanju.
(2) Če sporazum ni dosežen, lahko zakonec zahteva, da sodišče
odloči o obstoju in višini njegove terjatve ter o njenem zavarovanju po
predpisih stvarnega prava in po določbah zakona, ki ureja izvršbo in
zavarovanje.
80. člen
(vlaganja v podjetje)
(1) Če zakonec vlaga svoj prispevek v gospodarsko družbo ali
v drugo pravno osebo ali v podjetje samostojnega podjetnika posameznika ali
samostojne podjetnice posameznice, ki predstavlja posebno premoženje drugega
zakonca, zakonca s pogodbo določita obliko udeležbe zakonca, ki vlaga svoj
prispevek.
(2) Če takega dogovora ni, se šteje, da gre za udeležbo po
pravilih obligacijskega prava o družbeni pogodbi.
81. člen
(podjetniško premoženje zakoncev)
(1) Če zakonca skupaj opravljata pridobitno dejavnost ali sta
pri njej udeležena in sta sklenila družbeno pogodbo, pogodbo o delu ali drugo
tovrstno pogodbo, ki ureja konkretno razmerje, se za obravnavanje njunih
premoženjskih vprašanj iz te dejavnosti ne uporabljajo pravila njunega
premoženjskega režima po tem zakoniku.
(2) Če zakonca nista sklenila pogodbe iz prejšnjega odstavka
in imata sklenjeno pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, vendar se v
njej nista izrecno dogovorila o vprašanjih, ki izvirajo iz skupne pridobitne
dejavnosti ali udeležbe pri njej, se pravila njunega pogodbenega premoženjskega
režima uporabijo tudi pri odločanju o teh vprašanjih.
(3) Če zakonca nista sklenila pogodbe iz prvega odstavka tega
člena in tudi nista sklenila pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij
ali pa sta jo sklenila, vendar z razlago njenih določb ni mogoče rešiti
vprašanj iz njune skupne pridobitne dejavnosti ali udeležbe pri njej, se
uporabljajo pravila zakonitega premoženjskega režima.
82. člen
(skupne obveznosti zakoncev)
(1) Skupne obveznosti zakoncev so tiste, ki po splošnih
predpisih obremenjujejo oba zakonca, obveznosti, nastale v zvezi s skupnim
premoženjem, in obveznosti, ki jih prevzame zakonec za tekoče potrebe
življenjske skupnosti z drugim zakoncem ali družine. Za te obveznosti
odgovarjata zakonca nerazdelno s skupnim in tudi s posebnim premoženjem vsakega
od njiju.
(2) Zakonec lahko od drugega zakonca terja povračilo za to,
kar je ob poravnavi obveznosti, ki bremeni oba, plačal več, kakor znaša njegov
del obveznosti.
83. člen
(določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju)
(1) Upnik lahko na podlagi pravnomočne sodbe zahteva, da
sodišče določi delež dolžnika na skupnem premoženju in nato zahteva izvršbo na
ta delež.
(2) Če je v izvršilnem postopku dovoljena prodaja deleža, ki
ga ima zakonec na skupnem premoženju, ima drugi zakonec prednostno pravico
kupiti ta delež po ceni, ki se določi po določbah zakona, ki ureja izvršbo in
zavarovanje.
(3) V postopku osebnega stečaja nad zakoncem sodišče, ki vodi
ta postopek, s sklepom o preizkusu izločitvenih pravic na predlog upravitelja
določi, da je delež stečajnega dolžnika na skupnem premoženju enak polovici,
razen če je drug zakonec vložil prijavo izločitvene pravice iz petega odstavka
tega člena.
(4) Če je po presoji upravitelja delež stečajnega dolžnika na
skupnem premoženju večji od polovice, mora upravitelj kot zakoniti zastopnik
stečajnega dolžnika zahtevati določitev deleža stečajnega dolžnika. Za spor iz
prejšnjega stavka se uporablja drugi odstavek 74. člena tega zakonika.
(5) Drug zakonec lahko v postopku osebnega stečaja nad
zakoncem vloži prijavo izločitvene pravice, s katero uveljavlja, da je njegov
delež na skupnem premoženju večji. Če drugi zakonec take prijave ne vloži, se
šteje, da je v postopku osebnega stečaja prijavil izločitveno pravico na deležu
skupnega premoženja, ki je enak polovici.
84. člen
(posebne obveznosti zakonca)
(1) Posebne obveznosti zakonca so tiste, ki jih je imel pred
sklenitvijo zakonske zveze, in tiste, ki jih prevzame po sklenitvi zakonske
zveze, a ne predstavljajo skupne obveznosti zakoncev po prvem odstavku 82.
člena tega zakonika.
(2) Za posebne obveznosti odgovarja zakonec s svojim posebnim
premoženjem in svojim deležem na skupnem premoženju.
85. člen
(pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij)
(1) Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij je
pogodba, s katero se zakonca dogovorita o vsebini njunega premoženjskega
režima, ki se razlikuje od zakonitega. V njej lahko sporazumno uredita tudi
druga premoženjska razmerja za čas trajanja zakonske zveze kakor tudi za primer
razveze.
(2) Za zakonca velja pogodbeni premoženjski režim od
sklenitve pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, če se v njej ne
dogovorita drugače.
(3) Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki jo
skleneta bodoča zakonca, učinkuje z dnem sklenitve zakonske zveze ali z dnem po
sklenitvi zakonske zveze, ki ga določita bodoča zakonca v pogodbi o ureditvi
premoženjskopravnih razmerij.
(4) Pogodba o ureditvi premoženjsko pravnih razmerji se vpiše
v register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.
(5) Če s tem zakonikom ni določeno drugače, se za sklepanje
pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med bodočima zakoncema smiselno
uporabljajo določbe tega zakonika o sklepanju pogodb o ureditvi
premoženjskopravnih razmerij med zakoncema.
(6) Zakonca morata pred sklenitvijo pogodbe o ureditvi
premoženjskopravnih razmerij drug drugega seznaniti s svojim premoženjskim
stanjem, sicer je pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij izpodbojna.
(7) Določbe tega zakonika o pogodbi o ureditvi
premoženjskopravnih razmerij se smiselno uporabljajo za pogodbe o ureditvi
premoženjskopravnih razmerij med zunajzakonskima partnerjema.
86. člen
(sporazum o preživljanju v pogodbi o ureditvi
premoženjskopravnih razmerij)
Del pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij je lahko
tudi sporazum o medsebojnem preživljanju in sporazum o preživnini za primer
razveze zakonske zveze.
87. člen
(notarjeva obveznost pojasnitve)
(1) Pred sklenitvijo pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih
razmerij mora notar zakonca seznaniti z zakonitim premoženjskim režimom in ju
poučiti o premoženjskih pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz tega zakonika.
(2) Pred sklenitvijo pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih
razmerij mora notar zakoncema nepristransko svetovati in se prepričati, da sta
oba v celoti razumela pomen in pravne posledice vsebine pogodbe o ureditvi
premoženjskopravnih razmerij, ki jo želita skleniti, prav tako pa se mora
prepričati, da njena vsebina ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali
moralnim načelom.
(3) Notar zakonca seznani z registrom pogodb o ureditvi
premoženjskopravnih razmerij in podatki, ki se vanj vpisujejo, ter ju pouči, da
se pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij vpiše v register pogodb o
ureditvi premoženjskopravnih razmerij, in o pravnih posledicah takšnega vpisa.
88. člen
(hramba in vpogled v pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih
razmerij)
(1) Sklenjene pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij
hranijo notarji v skladu s predpisi o notariatu.
(2) V vsebino pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij
lahko vpogledajo osebe, za katere tako določa zakon, ki ureja notariat. Te
osebe lahko zahtevajo tudi overjen ali navadni prepis notarskega zapisa.
(3) V vsebino pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij
lahko vpogleda tudi sodišče za namen postopka, v katerem je odločitev odvisna
od vsebine pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.
89. člen
(neveljavnost pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih
razmerij)
(1) Če je pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij
neveljavna, za zakonca velja zakoniti premoženjski režim.
(2) Če je pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij v
svojih določbah nejasna, tako da ni mogoče ugotoviti vsebine premoženjskega
režima, o katerem sta se zakonca želela dogovoriti, oziroma pravila, po katerem
sta želela obravnavati medsebojna premoženjska razmerja, velja zakoniti
premoženjski režim.
90. člen
(register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij)
(1) Register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij
je računalniško vodena zbirka podatkov, ki jo vodi Notarska zbornica Slovenije.
(2) Ko bodoča zakonca, ki sta sklenila pogodbo o ureditvi
premoženjskopravnih razmerij, skleneta zakonsko zvezo, pošljeta izpisek iz
matičnega registra o sklenjeni zakonski zvezi notarju, pri katerem sta sklenila
pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.
(3) Notar, ki sestavi pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih
razmerij ali spremembo pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, pošlje
Notarski zbornici Slovenije zahtevo za vpis v register pogodb o ureditvi
premoženjskopravnih razmerij v osmih dneh od prejema izpiska iz matičnega
registra o sklenjeni zakonski zvezi ali v osmih dneh od sklenitve ali spremembe
pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, kadar je sklenjena ali
spremenjena po sklenitvi zakonske zveze. Kadar zakonca skleneta ali spremenita
pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki ne učinkuje z dnem
sklenitve zakonske zveze, ali z dnem sklenitve ali spremembe pogodbe o ureditvi
premoženjskopravnih razmerij, pošlje notar Notarski zbornici Slovenije zahtevo
za vpis v register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij v osmih dneh
od dneva začetka učinkovanja pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.
(4) Kadar zakonca skleneta zakonsko zvezo v tujini, morata
poslati notarju izpisek o sklenitvi zakonske zveze iz matičnega registra, če ni
v mednarodni pogodbi drugače določeno. Notar pošlje Notarski zbornici Slovenije
zahtevo za vpis v register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij v
osmih dneh od prejema izpiska.
(5) Notar, ki sestavi pogodbo ali spremembo pogodbe o
ureditvi premoženjskopravnih razmerij, v zahtevi za vpis v register pogodb o
ureditvi premoženjskopravnih razmerij navede podatke iz drugega odstavka 93.
člena tega zakonika, s katerimi razpolaga.
(6) Zahtevo za vpis prenehanja veljavnosti pogodbe o ureditvi
premoženjskopravnih razmerij pošljeta notarju, ki je sestavil pogodbo, zakonca,
ki sta sklenila pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ali njuni
pravni nasledniki. Notar pošlje zahtevo za vpis prenehanja pogodbe o ureditvi
premoženjskopravnih razmerij, ki vsebuje datum prenehanja, Notarski zbornici
Slovenije v osmih dneh od prejema zahteve.
91. člen
(vsebina registra)
(1) Register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij
vsebuje podatke o sklenjenih pogodbah o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.
(2) Register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij
vsebuje naslednje podatke:
-
zaporedno številko in datum vpisa,
-
osebno ime zakoncev ali zunajzakonskih partnerjev, EMŠO oziroma datum,
kraj in državo rojstva za zakonca ali zunajzakonskega partnerja, ki je tuj
državljan, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča zakoncev ali
zunajzakonskih partnerjev,
-
osebno ime in sedež notarja, ki hrani pogodbo o ureditvi
premoženjskopravnih razmerij,
-
datum sklenitve, datum začetka učinkovanja, datum spremembe in datum
prenehanja veljavnosti pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.
(3) Podatki v registru pogodb o ureditvi premoženjskopravnih
razmerij se hranijo trajno.
92. člen
(vzpostavitev registra)
Register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij
vzpostavi Notarska zbornica Slovenije.
93. člen
(podatki v registru)
(1) Podatki iz 91. člena tega zakonika se zbirajo in
uporabljajo za izkazovanje obstoja pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih
razmerij.
(2) Javni so naslednji podatki pogodbe o ureditvi
premoženjskopravnih razmerij, ki je vpisana v register pogodb o ureditvi
premoženjskopravnih razmerij:
-
osebno ime in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča zakoncev
ali zunajzakonskih partnerjev,
-
osebno ime in sedež notarja, ki hrani pogodbo o ureditvi
premoženjskopravnih razmerij,
-
datum vpisa v register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij,
datum sklenitve, datum začetka učinkovanja, datum spremembe in datum prenehanja
veljavnosti pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.
(3) Javnost podatka o tem, da obstaja pogodba o ureditvi
premoženjskopravnih razmerij, ne izključuje splošnih pravil o zaupanju v
zemljiško knjigo in o domnevi lastninske pravice, ki jih določata zakon, ki
ureja stvarnopravna razmerja, in zakon, ki ureja zemljiško knjigo.
94. člen
(nevpisana pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij)
Če pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij ni vpisana
v registru pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, se v razmerju do
tretjih oseb domneva, da velja za premoženjska razmerja med zakoncema zakoniti
premoženjski režim.
11. Prenehanje zakonske zveze
95. člen
(način prenehanja zakonske zveze)
Zakonska zveza preneha s smrtjo enega zakonca, z
razglasitvijo enega zakonca za mrtvega, z razveljavitvijo ali z razvezo zakonske
zveze.
96. člen
(sporazumna razveza)
(1) Sodišče razveže zakonsko zvezo na podlagi sporazuma
zakoncev, če sta se sporazumela o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok
ter o njihovih stikih s starši v skladu z določbami tega zakonika in če sta
predložila v obliki izvršljivega notarskega zapisa sklenjen sporazum o delitvi
skupnega premoženja, o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik
stanovanja, in o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez
svoje krivde ni zaposlen.
(2) Preden sodišče razveže zakonsko zvezo, mora ugotoviti,
ali je s sporazumom zakoncev poskrbljeno za varstvo, vzgojo in preživljanje
skupnih otrok ter za stike med otroki in starši v skladu s koristjo otrok. Če
sodišče ugotovi, da sporazum zakoncev iz prejšnjega odstavka ni v skladu s
koristjo otrok, predlog za sporazumno razvezo zavrne.
(3) (prenehal
veljati)
97. člen
(sporazumna razveza pred notarjem)
(1) Če se zakonca, ki nimata skupnih otrok, nad katerimi
izvajata starševsko skrb, želita razvezati, in se sporazumeta o delitvi
skupnega premoženja, o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik
stanovanja, v katerem živita, in o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje,
in brez svoje krivde ni zaposlen, pri notarju zahtevata, da sestavi notarski
zapis sporazuma zakoncev o razvezi zakonske zveze.
(2) Zakonska zveza je razvezana z dnem podpisa notarskega
zapisa iz prejšnjega odstavka. Notarski zapis iz prejšnjega odstavka je pravna
podlaga za vpis razveze zakonske zveze v matični register.
(3) Notar pošlje notarski zapis iz prvega odstavka tega člena
upravni enoti, ki vpiše razvezo zakonske zveze v matični register, v osmih dneh
po podpisu notarskega sporazuma.
98. člen
(razveza)
(1) Če je zakonska zveza iz katerega koli vzroka nevzdržna,
sme vsak zakonec zahtevati razvezo zakonske zveze.
(2) Kadar sodišče razveže zakonsko zvezo na podlagi
prejšnjega odstavka, odloči tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok
ter o njihovih stikih s starši v skladu s tem zakonom.
(3) Preden sodišče odloči po prejšnjem odstavku, mora
ugotoviti, kako bodo koristi otroka najbolje zagotovljene.
(4) (prenehal
veljati)
99. člen
(uporaba določb)
Ob razveljavitvi zakonske zveze se za razmerja zakoncev iz
neveljavne zakonske zveze do skupnih otrok smiselno uporabljajo določbe za
razmerja do skupnih otrok ob razvezi zakonske zveze.
12. Razmerja med razvezanima zakoncema
100. člen
(pravica do preživnine)
(1) Nepreskrbljeni zakonec, ki nima sredstev za preživljanje
in brez svoje krivde ni zaposlen, lahko od drugega zakonca zahteva preživnino v
postopku za razvezo zakonske zveze, lahko pa tudi s posebno tožbo, ki jo mora
vložiti v enem letu od pravnomočno razvezane zakonske zveze.
(2) S tožbo iz prejšnjega odstavka sme razvezani zakonec po
koncu postopka za razvezo zakonske zveze zahtevati preživnino le, če so pogoji
za preživljanje obstajali že v času razveze in obstajajo tudi, ko zakonec
zahteva preživnino.
(3) Sodišče zahtevek za preživnino zavrne, če bi bilo plačilo
preživnine zakoncu, ki zahteva preživnino, glede na vzroke, ki so pripeljali do
nevzdržnosti zakonske zveze, krivično do drugega zakonca, ali če je zakonec, ki
zahteva preživnino, pred ali med postopkom za razvezo zakonske zveze ali po
razvezi storil kaznivo dejanje zoper drugega zakonca, otroka ali starše drugega
zakonca.
101. člen
(sporazum o preživnini)
(1) Zakonca lahko v obliki izvršljivega notarskega zapisa
skleneta sporazum o preživnini za primer razveze zakonske zveze ob sklenitvi
zakonske zveze, med njenim trajanjem ali ob razvezi.
(2) Sporazum iz prejšnjega odstavka, zlasti sporazum o
odpovedi pravice do preživnine, ne sme ogroziti koristi otrok.
102. člen
(določitev preživnine za določen čas)
Zakoncu iz 100. člena tega zakonika, ki potrebuje krajši čas,
da si uredi življenjske razmere po razvezi zakonske zveze, se lahko določi
preživnina za ta čas.
103. člen
(določitev višine preživnine)
Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in
zmožnosti zavezanca.
104. člen
(določitev preživnine)
(1) Preživnina se določi v mesečnem znesku in za naprej ter
se lahko zahteva od dneva vložitve tožbe, s katero je bila zahtevana
preživnina.
(2) Izjemoma se preživnina lahko določi v enkratnem znesku
ali na drug način, če to opravičujejo posebni razlogi.
(3) Preživnina, določena na način iz prejšnjega odstavka, ne
sme bistveno poslabšati položaja upravičenca, ki bi ga imel, če bi prejemal
preživnino vnaprej v mesečnih zneskih, niti ne sme biti preveliko breme za
zavezanca.
105. člen
(prednost pri odločanju o preživnini)
Med razvezanima zakoncema ni obveznosti preživljanja, če bi
bilo s tem ogroženo njuno lastno preživljanje ali preživljanje otrok, ki jih
morata preživljati po 183. členu tega zakonika.
106. člen
(sprememba višine in odprava preživnine)
(1) Sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša,
zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo
potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila
preživnina določena, ali če je upravičenec storil kaznivo dejanje zoper
zavezanca, otroka ali starše zavezanca.
(2) O zvišanju, znižanju ali odpravi preživnine lahko
upravičenec in zavezanec skleneta sporazum v obliki izvršljivega notarskega
zapisa, pri čemer sporazum ne sme ogroziti koristi otrok.
107. člen
(usklajevanje preživnin)
(1) Z izvršilnim naslovom določena preživnina se uskladi
enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki
Sloveniji. Uskladitev se opravi v mesecu januarju, pri čemer se upošteva
kumulativna rast cen življenjskih potrebščin od meseca, od katerega je bila
preživnina nazadnje določena ali usklajena. Količnik uskladitve preživnin
objavi minister, pristojen za družino, v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Sodno poravnavo, pravnomočno sodno odločbo ali izvršljivi
notarski zapis mora sodišče ali notar poslati pristojnemu centru za socialno
delo, če ni bilo dogovorjeno drugačno usklajevanje.
(3) Center za socialno delo pisno obvesti upravičenca in
zavezanca o vsakokratni uskladitvi in novem znesku preživnine. Obvestilo centra
za socialno delo je skupaj s sodno poravnavo, pravnomočno sodno odločbo ali
izvršljivim notarskim zapisom izvršilni naslov.
108. člen
(prenehanje pravice do preživnine)
Pravica do preživnine preneha, če razvezani zakonec, ki jo je
prejemal, pridobi premoženje ali svoje dohodke, s katerimi se lahko preživlja,
če sklene novo zakonsko zvezo ali če živi v zunajzakonski skupnosti.
109. člen
(stanovanjsko varstvo ob razvezi)
(1) Ob razvezi zakonske zveze lahko vsak od zakoncev zahteva,
da mu drugi zakonec prepusti v uporabo stanovanje, v katerem skupaj živita ali
sta živela, ali del tega stanovanja.
(2) Sodišče odloči o prepustitvi stanovanja v uporabo
zakoncu, če tako zahtevajo koristi otrok, upoštevajo pa se tudi stanovanjske
potrebe zakoncev in njuni upravičeni interesi.
(3) Če je ob razvezi le eden od zakoncev lastnik ali imetnik
stavbne pravice ali pravice do užitka ali rabe na zemljišču, na katerem je
stanovanje, ali je le eden od zakoncev etažni lastnik stanovanja ali
upravičenec služnosti stanovanja ali navedene pravice pripadajo enemu izmed
zakoncev skupaj s tretjo osebo, sodišče stanovanje v celoti ali delno dodeli v
uporabo drugemu zakoncu samo, če ta nima drugega primernega stanovanja in bi
zaradi zavrnitve njegovega zahtevka nastal izjemno težak življenjski položaj
zanj in za otroke.
(4) Sodišče dodeli stanovanje v uporabo le za določen čas, ki
je potreben, da se zakonec in otroci vživijo v nov položaj in si uredijo
življenjske razmere.
(5) Sodišče dodeli stanovanje zakoncu v uporabo za največ
šest mesecev. Na predlog zakonca, ki zahteva prepustitev stanovanja v uporabo,
sodišče dodelitev stanovanja podaljša še za največ šest mesecev.
(6) Če sodišče dodeli zakoncu v uporabo stanovanje, na
zahtevo drugega zakonca določi tudi znesek uporabnine, ki ga mora ta zakonec
plačati kot nadomestilo za uporabo stanovanja, razen če zakonec nima dovolj
sredstev za življenje.
(7) Zakonec, ki je drugemu zakoncu zavezan prepustiti
stanovanje v uporabo, mora opustiti vse, kar bi temu zakoncu oteževalo ali
preprečilo uporabo stanovanja ali njegovega dela.
(8) Če ob razvezi zakonske zveze zakonec, nad katerim drugi
zakonec izvaja nasilje, ali če izvaja nasilje nad njegovimi otroki, zahteva, da
mu drugi zakonec prepusti v izključno uporabo stanovanje, v katerem skupaj
živita ali sta živela, se uporabi zakon, ki ureja preprečevanje nasilja v
družini.
110. člen
(vračanje daril)
(1) Običajnih daril, ki sta si jih zakonca dala pred
sklenitvijo zakonske zveze ali med trajanjem zakonske zveze, ni treba vračati,
če so v sorazmerju s premoženjskimi razmerami darovalca.
(2) Druga darila, zlasti taka, ki niso v sorazmerju s
premoženjskimi razmerami darovalca, se morajo vrniti, razen če se zakonca
dogovorita drugače v obliki notarskega zapisa.
(3) Darila se vrnejo v stanju, v kakršnem so bila ob vložitvi
tožbe za vrnitev darila.
(4) Za odsvojena darila se vrne njihova vrednost v denarju
ali stvar, prejeta zanje.
111. člen
(nadaljevanje razveznega postopka po pravnih naslednikih)
(1) Pravica do tožbe za razvezo zakonske zveze ne preide na
dediče, tožnikovi dediči pa smejo nadaljevati že začeti postopek, da bi
dokazali utemeljenost tožbenega zahtevka.
(2) Darila, ki jih je preživeli zakonec dobil od svojega
zakonca, pa tudi darila, ki jih je slednjemu dal, se vračajo po pravilih, ki
veljajo za darila po razvezi zakonske zveze.
Tretji del: RAZMERJA MED STARŠI IN OTROKI
1. Ugotavljanje očetovstva in materinstva
112. člen
(otrokova mati)
Za otrokovo mater velja ženska, ki ga je rodila.
113. člen
(oče otroka, rojenega v zakonski zvezi)
(1) Za očeta otroka, rojenega v zakonski zvezi, velja mož
otrokove matere.
(2) Če preneha zakonska zveza s smrtjo moža otrokove matere,
otrok pa se rodi v 300 dneh po prenehanju zakonske zveze, velja za otrokovega
očeta umrli materin mož.
(3) Za otrokovega očeta, rojenega v zakonski zvezi, ki jo je
mati sklenila v 300 dneh po prenehanju prejšnje zakonske zveze, velja materin
mož iz nove zakonske zveze, ne glede na razlog prenehanja prejšnje zakonske
zveze.
114. člen
(oče otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi)
Za očeta otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi ali v času 300
dni po prenehanju zakonske zveze s smrtjo moža otrokove matere, velja moški, ki
prizna očetovstvo, ali katerega očetovstvo se ugotovi s sodno odločbo.
115. člen
(priznanje očetovstva)
Moški lahko prizna očetovstvo pri centru za socialno delo,
pred matičarjem, v javni listini ali v oporoki.
116. člen
(pogoja za priznanje očetovstva)
Očetovstvo lahko prizna moški, ki je sposoben razumeti pomen
in posledice priznanja.
117. člen
(soglasje k priznanju očetovstva)
(1) Priznanje očetovstva velja in se vpiše v matični
register, če se z njim strinjata otrokova mati in oseba, katere očetovstvo se
priznava, če je dopolnila 15 let in je sposobna razumeti pomen in posledice
soglasja k priznanju.
(2) Mati lahko poda soglasje k priznanju očetovstva, če je
sposobna razumeti pomen in posledice soglasja k priznanju.
118. člen
(soglasje v posebnih primerih)
(1) Kadar mati ni več živa ali njeno prebivališče ni znano,
otrok pa v skladu s prvim odstavkom 117. člena tega zakonika sam ni sposoben
dati soglasja k priznanju očetovstva, lahko poda soglasje otrokov skrbnik z
dovoljenjem centra za socialno delo.
(2) Kadar mati ni več živa ali njeno prebivališče ni znano,
moški pa je otroka, ki je zapustil potomce, priznal po otrokovi smrti, lahko
podajo soglasje k priznanju očetovstva otrokovi otroci, če teh ni, pa otrokovi
potomci naslednjega kolena.
119. člen
(priznanje v posebnih primerih)
(1) Prizna se lahko tudi spočet, a še ne rojen otrok, če s
tem soglaša njegova mati.
(2) Priznanje očetovstva še ne rojenega otroka ima pravni
učinek samo, če se otrok rodi živ.
(3) Otroka se lahko prizna tudi po njegovi smrti, vendar
samo, če je zapustil potomce.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko prizna
mrtvorojenega otroka ali otroka, ki umre takoj po rojstvu.
120. člen
(postopek priznanja očetovstva otroka, ki ni rojen v
zakonski zvezi)
(1) Ko matičar prejme obvestilo o rojstvu otroka, ki ni rojen
v zakonski zvezi ali v času 300 dni po prenehanju zakonske zveze s smrtjo moža
otrokove matere, o tem obvesti pristojni center za socialno delo, ki pozove
otrokovo mater, da poda izjavo, koga šteje za otrokovega očeta. Otrokova mati
lahko poda tako izjavo tudi brez poziva.
(2) Če mati poda izjavo iz prejšnjega odstavka, pristojni
center za socialno delo pozove osebo, ki jo je otrokova mati navedla kot
otrokovega očeta, da prizna očetovstvo.
121. člen
(tožba matere za ugotovitev očetovstva)
(1) Mati lahko tožbo za ugotovitev očetovstva vloži v enem
letu po rojstvu otroka ali v enem letu od dneva, ko je izvedela za okoliščine,
ki so odločilne za vložitev tožbe.
(2) Če v primeru iz 120. člena tega zakonika oseba, ki jo je
mati navedla kot otrokovega očeta, ne prizna očetovstva, lahko mati vloži tožbo
za ugotovitev očetovstva v enem letu od podane izjave, koga šteje za otrokovega
očeta.
122. člen
(tožba otroka za ugotovitev očetovstva)
(1) Otrok, ki ni rojen v zakonski zvezi ali v 300 dneh po
prenehanju zakonske zveze, če je ta prenehala s smrtjo moža otrokove matere,
ali otrok, za katerega je bilo očetovstvo izpodbito, lahko vloži tožbo za
ugotovitev očetovstva najpozneje v petih letih od dneva, ko je izvedel za okoliščine,
ki so odločilne za vložitev tožbe.
(2) Petletni rok za tožbo, ki jo vloži otrok, ne sme začeti
teči preden otrok po zakonu, ki ureja pravdni postopek, ne more samostojno
opravljati procesnih dejanj.
123. člen
(tožba za ugotovitev očetovstva po smrti domnevnega očeta)
Po smrti moškega, katerega očetovstvo naj bi se ugotovilo,
lahko osebe iz 121. in 122. člena tega zakonika vložijo tožbo proti njegovim
pravnim naslednikom.
124. člen
(tožba za ugotovitev očetovstva, če ni materinega soglasja)
(1) Če se mati ne strinja s priznanjem očetovstva ali ne poda
izjave v enem mesecu po prejemu obvestila matičarja o danem priznanju
očetovstva, lahko tisti, ki je priznal otroka za svojega, vloži tožbo za
ugotovitev, da je on otrokov oče.
(2) Tožbo lahko vloži v enem letu od priznanja očetovstva.
125. člen
(tožba moškega za ugotovitev očetovstva)
Kdor misli, da je otrokov oče, lahko v enem letu od takrat,
ko je izvedel za okoliščine, iz katerih domneva, da je otrokov oče, vloži tožbo
za ugotovitev očetovstva.
126. člen
(prispevek očeta k stroškom zaradi nosečnosti in poroda)
Otrokov oče mora po svojih možnostih prispevati k stroškom,
ki jih ima otrokova mati v zvezi z nosečnostjo in porodom.
127. člen
(ugotavljanje materinstva)
Določbe tega zakonika o ugotavljanju očetovstva se smiselno
uporabljajo tudi pri ugotavljanju materinstva.
2. Izpodbijanje očetovstva in materinstva
128. člen
(tožba otrokovega očeta)
(1) Tisti, ki velja za otrokovega očeta po tem zakoniku,
lahko izpodbija očetovstvo otroka, če dvomi, da je otrok njegov.
(2) Tožbo mora vložiti v enem letu od tedaj, ko je izvedel za
okoliščine, ki vzbujajo dvom, da je otrok njegov.
129. člen
(tožba otrokove matere)
(1) Mati lahko izpodbija očetovstvo tistega, ki velja za
očeta njenega otroka po tem zakoniku.
(2) Tožbo mora vložiti v enem letu od dneva, ko je izvedela
za okoliščine, ki vzbujajo dvom v očetovstvo.
130. člen
(tožba otroka)
(1) Otrok lahko izpodbija očetovstvo tistega, ki velja za
njegovega očeta po tem zakoniku, v petih letih od dneva, ko je izvedel za okoliščine,
ki zbujajo dvom v očetovstvo.
(2) Petletni rok za tožbo, ki jo vloži otrok, ne sme začeti
teči, preden otrok po zakonu, ki ureja pravdni postopek, ne more samostojno
opravljati procesnih dejanj.
131. člen
(tožba domnevnega očeta)
(1) Kdor misli, da je otrokov oče, lahko izpodbija očetovstvo
tistega, ki velja za otrokovega očeta po tem zakoniku, če hkrati zahteva, da se
ugotovi njegovo očetovstvo.
(2) Tožbo mora vložiti v enem letu od takrat, ko je izvedel
za okoliščine, iz katerih domneva, da je otrokov oče.
132. člen
(izpodbijanje materinstva)
Določbe tega zakonika o izpodbijanju očetovstva se smiselno
uporabljajo tudi pri izpodbijanju materinstva.
3. Očetovstvo in materinstvo pri otrocih, spočetih z
biomedicinsko pomočjo
133. člen
(materinstvo pri otrocih, spočetih z biomedicinsko pomočjo)
(1) Če je mati v postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo
privolila po predpisih, ki urejajo postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo,
njenega materinstva ni dovoljeno izpodbijati.
(2) Če je bil otrok spočet z biomedicinsko pomočjo z jajčno
celico darovalke, njenega materinstva ni dovoljeno ugotavljati.
134. člen
(očetovstvo pri otrocih, spočetih z biomedicinsko pomočjo)
(1) Za očeta otroka, ki je bil spočet z biomedicinsko
pomočjo, velja materin mož ali njen zunajzakonski partner, ob pogoju, da sta v
postopek privolila po predpisih, ki urejajo postopke oploditve z biomedicinsko
pomočjo.
(2) Očetovstva tistega, ki po prejšnjem odstavku velja za
otrokovega očeta, ni dovoljeno izpodbijati, razen ob zatrjevanju, da otrok ni
bil spočet po postopku oploditve z biomedicinsko pomočjo.
(3) Če je bil otrok spočet z biomedicinsko pomočjo s semensko
celico darovalca, njegovega očetovstva ni dovoljeno ugotavljati.
4. Obveznosti in pravice staršev in otrok
135. člen
(načelo prvenstva in enake odgovornosti staršev do otrok)
Starši imajo glavno in enako odgovornost za varstvo in vzgojo
otroka ter njegov razvoj. Koristi otroka so njihova poglavitna skrb. Država jim
nudi pomoč pri izvajanju njihove odgovornosti.
136. člen
(vsebina starševske skrbi)
(1) Starševska skrb so obveznosti in pravice staršev, ki se
nanašajo na skrb za otrokovo življenje in zdravje, njegovo vzgojo, varstvo in
nego, nadzor nad otrokom in skrb za njegovo izobraževanje ter obveznosti in
pravice staršev, ki se nanašajo na zastopanje in preživljanje otroka ter na
upravljanje njegovega premoženja.
(2) Pristojni organ lahko omeji ali odvzame starševsko skrb
enemu ali obema od staršev pod pogoji, ki jih določa ta zakonik.
137. člen
(obveznosti staršev)
(1) Starši morajo skrbeti za življenje in zdravje svojih
otrok, jih varovati, negovati in vzgajati ter nadzorovati.
(2) Starši morajo svojim otrokom omogočiti zdravo rast,
skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo.
(3) Starši morajo preživljati svoje otroke v skladu z
določbami tega zakonika.
(4) Starši morajo po svojih močeh skrbeti za šolanje in
strokovno izobrazbo svojih otrok glede na njihove sposobnosti, nagnjenja in
želje.
138. člen
(varstvo in vzgoja otrok)
(1) Če starši ne živijo ali ne bodo več živeli skupaj, se
morajo sporazumeti o varstvu in vzgoji skupnih otrok v skladu z njihovimi
koristmi. Sporazumejo se lahko za skupno varstvo in vzgojo otrok, da so vsi
otroci v varstvu in vzgoji pri enem od njiju ali da so eni otroci pri enem,
drugi pri drugem od njiju. Če se sami o tem ne sporazumejo, jim pri sklenitvi
sporazuma pomaga center za socialno delo, na njihovo željo pa tudi mediatorji.
(2) Če se starši sporazumejo o varstvu in vzgoji otrok, lahko
predlagajo sklenitev sodne poravnave. Če sodišče ugotovi, da sporazum ni v
skladu s koristjo otrok, predlog zavrne.
(3) Če se starši ne sporazumejo o varstvu in vzgoji otrok, o
tem odloči sodišče. Sodišče lahko po uradni dolžnosti v skladu z določbami tega
zakonika odloči tudi o vseh ukrepih za varstvo koristi otrok. V postopku
odločanja o varstvu in vzgoji sodišče vselej odloči tudi o preživljanju skupnih
otrok in o stikih s starši v skladu s tem zakonikom.
(4) Sodišče izda novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka, če
to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka.
139. člen
(skupno varstvo in vzgoja otroka)
Sodna poravnava ali odločitev sodišča o skupnem varstvu in
vzgoji otroka mora vsebovati odločitev o stalnem prebivališču otroka, o tem,
kateremu od staršev se vročajo pošiljke za otroka in o preživljanju otroka.
140. člen
(preživljanje otrok)
(1) Starši, ki ne živijo ali ne bodo več živeli skupaj, pa
tudi starši, ki živijo skupaj, se sporazumejo o preživljanju skupnih otrok. Če
se sami o tem ne sporazumejo, jim pri sklenitvi sporazuma pomaga center za
socialno delo, na njihovo željo pa tudi mediatorji.
(2) Če se starši ne sporazumejo o preživljanju skupnih otrok,
odloči o tem sodišče.
141. člen
(stiki s starši)
(1) Otrok ima pravico do stikov z obema od staršev in oba od
staršev imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavljajo koristi
otroka.
(2) Tisti od staršev, kateremu je bil otrok zaupan v varstvo
in vzgojo, ali druga oseba, h kateri je bil otrok nameščen, mora opustiti vse,
kar otežuje ali onemogoča stike. Prizadevati si mora za ustrezen otrokov odnos
do stikov z drugim od staršev oziroma s starši. Tisti od staršev, ki izvaja
stike, mora opustiti vse, kar otežuje izvajanje stikov ter varstvo in vzgojo
otroka.
(3) Starši, ki ne živijo ali ne bodo več živeli skupaj, se sporazumejo
o stikih. Če se sami o tem ne sporazumejo, jim pri sklenitvi sporazuma pomaga
center za socialno delo, na njihovo željo pa tudi mediatorji.
(4) Če se starši sporazumejo o stikih, lahko predlagajo
sklenitev sodne poravnave. Če sodišče ugotovi, da sporazum ni v skladu s
koristjo otroka, predlog zavrne.
(5) Če se starši ne sporazumejo o stikih, odloči o tem
sodišče.
(6) Sodišče lahko pravico do stikov odvzame ali omeji v
skladu s 173. členom tega zakonika.
(7) Če tisti od staršev, pri katerem otrok živi, onemogoča
stike med otrokom in drugim od staršev ter stikov ni mogoče izvajati niti ob
strokovni pomoči centra za socialno delo, lahko sodišče na predlog drugega od
staršev odloči, da se tistemu, ki onemogoča stike, odvzame varstvo in vzgoja
ter se otroka zaupa drugemu od staršev, če sodišče ugotovi, da bo ta omogočal
stike, in če je le tako mogoče varovati korist otroka.
(8) Sodišče izda novo odločbo o stikih s starši, če to
zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka.
142. člen
(stiki z drugimi osebami)
(1) Otrok ima pravico do stikov z drugimi osebami, s katerimi
je družinsko povezan in nanje osebno navezan, razen če je to v nasprotju s
koristjo otroka. Šteje se, da so take osebe predvsem njegovi stari starši,
bratje in sestre, polbratje in polsestre, nekdanja rejnica ali rejnik (v
nadaljnjem besedilu: rejnik), prejšnji ali sedanji zakonec, zunajzakonska
partnerica ali zunajzakonski partner (v nadaljnjem besedilu: zunajzakonski
partner) enega ali drugega od njegovih staršev.
(2) O stikih se sporazumejo otrokovi starši, otrok, če je
sposoben razumeti pomen sporazuma, in osebe iz prejšnjega odstavka. Če se sami
o tem ne sporazumejo, jim pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno
delo, na njihovo željo pa tudi mediatorji. Obseg in način izvajanja stikov
morata biti v korist otroka.
(3) Če se otrokovi starši, otrok in osebe iz prvega odstavka
tega člena sporazumejo o stikih, lahko predlagajo sklenitev sodne poravnave. Če
sodišče ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otrok, predlog zavrne.
(4) Če se otrokovi starši, otrok in osebe iz prvega odstavka
tega člena ne sporazumejo, odloči o stikih sodišče.
143. člen
(otrokovo mnenje in mnenje centra za socialno delo)
(1) Sodišče pri odločitvi o varstvu, vzgoji in preživljanju
otroka, o stikih, izvajanju starševske skrbi in podelitvi starševske skrbi
sorodniku upošteva tudi otrokovo mnenje, ki ga je otrok izrazil sam ali po
osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, če je sposoben razumeti njegov pomen in
posledice.
(2) Sodišče pri odločitvi o varstvu, vzgoji in preživljanju
otroka, o stikih, izvajanju starševske skrbi in podelitvi starševske skrbi
sorodniku glede koristi otroka upošteva mnenje centra za socialno delo, kadar
ga pridobi v skladu z določbami zakona, ki ureja nepravdni postopek.
144. člen
(vnaprej izražena volja staršev)
(1) Starši lahko za primer smrti ali trajnejše nezmožnosti
izvajanja starševske skrbi vnaprej izrazijo voljo glede:
-
osebe, kateri se otrok zaupa v varstvo in vzgojo,
-
sorodnika, ki se mu podeli starševska skrb,
-
posvojitelja ali
-
skrbnika.
(2) Veljavnost vnaprej izražene volje staršev se presoja
enako kot veljavnost oporoke v skladu z zakonom, ki ureja dedovanje.
(3) Če se v naprej izraženi volji staršev razlikujeta, o
upoštevanju volje presodi sodišče.
(4) Sodišče vnaprej izraženo voljo staršev upošteva, če ta ni
v nasprotju s koristjo otroka.
145. člen
(zastopanje otrok)
(1) Otroke zastopajo starši, razen če zakon določa drugače.
(2) Če je treba otroku kaj vročiti ali sporočiti, se to lahko
veljavno vroči ali sporoči enemu ali drugemu od staršev, če starši ne živijo
skupaj, pa tistemu, pri katerem otrok živi, ali tistemu, ki je naveden v sodni
poravnavi ali odločitvi sodišča o skupnem varstvu in vzgoji otroka iz 139.
člena tega zakonika.
146. člen
(sklepanje pravnih poslov)
(1) Otrok, ki dopolni 15 let, lahko sam sklepa pravne posle,
če zakon ne določa drugače.
(2) Za sklepanje poslov, ki bistveno vplivajo na otrokovo
življenje pred polnoletnostjo ali po njej, je potrebno dovoljenje staršev.
(3) Veljavnost pravnega posla, ki ga je otrok sklenil brez
dovoljenja staršev, se presoja po pravilih obligacijskega prava.
147. člen
(upravljanje otrokovega premoženja)
Otrokovo premoženje upravljajo v njegovo korist njegovi
starši.
148. člen
(dohodki iz premoženja otroka)
Dohodke iz premoženja otroka smejo starši uporabljati
predvsem za njegovo preživljanje, vzgojo in izobraževanje, če sami nimajo
zadosti sredstev pa tudi za nujne potrebe družinske skupnosti.
149. člen
(odsvojitev in obremenitev stvari iz otrokovega premoženja)
(1) Starši smejo odsvojiti ali obremeniti stvari iz
premoženja svojega otroka samo zaradi njegovega preživljanja, vzgoje in
izobrazbe ali če to zahteva kakšna druga njegova korist.
(2) Če obstaja nevarnost, da bodo starši z odsvojitvijo ali
obremenitvijo stvari iz premoženja svojega otroka ogrozili njegove premoženjske
koristi, mora sodišče izreči ukrepe, ki jih za varstvo premoženjskih koristi
otroka določa ta zakonik.
150. člen
(razpolaganje s plačo)
Otrok, ki je dopolnil 15 let in je zaposlen, lahko razpolaga
s svojo plačo. Pri tem mora prispevati za svoje preživljanje in izobraževanje.
5. Izvajanje starševske skrbi
151. člen
(izvajanje starševske skrbi)
(1) Starševsko skrb izvajata oba od staršev sporazumno v
skladu s koristjo otroka. Če se sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi
sporazuma pomaga center za socialno delo, na njuno željo pa tudi mediatorji.
(2) Kadar starši ne živijo skupaj in otrok ni zaupan v
varstvo in vzgojo obema od staršev, odločata o vprašanjih, ki bistveno vplivajo
na njegov razvoj, sporazumno in v skladu s koristjo otroka. Če se sama o tem ne
sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo, na
njuno željo pa tudi mediatorji.
(3) Tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in
vzgojo, odloča o vprašanjih otrokovega dnevnega življenja in o otrokovem
stalnem prebivališču, če s tem ne posega na vprašanja, ki bistveno vplivajo na
otrokov razvoj.
(4) Če se starši v primerih iz prvega, drugega in tretjega
odstavka tega člena ne sporazumejo o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na
otrokov razvoj, odloči o tem sodišče.
(5) Kadar je eden od staršev zadržan izvajati starševsko
skrb, jo izvaja drugi od staršev sam.
(6) Če eden od staršev ni več živ ali ni znan ali če mu je
odvzeta starševska skrb, pripada starševska skrb drugemu od staršev.
6. Prenehanje starševske skrbi
152. člen
(prenehanje starševske skrbi)
(1) Starševska skrb preneha s polnoletnostjo otroka, to je,
ko dopolni 18 let, ali če otrok pridobi popolno poslovno sposobnost pred
polnoletnostjo.
(2) Otrok pridobi popolno poslovno sposobnost s sklenitvijo
zakonske zveze.
(3) Sodišče lahko prizna popolno poslovno sposobnost otroku,
ki je postal roditelj in je dosegel tako telesno in duševno zrelost, da je
sposoben za samostojno življenje.
7. Ukrepi za varstvo koristi otroka
7.1. Splošne določbe
153. člen
(splošno pooblastilo)
Sodišče in center za socialno delo morata izvesti potrebna
dejanja in ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo
njegovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi.
154. člen
(obveznost države pri varovanju koristi otroka)
(1) Starši imajo pred vsemi drugimi pravico in obveznost
varovati pravice in koristi svojega otroka, zato država izvede ukrepe za
varstvo pravic in koristi otroka (v nadaljnjem besedilu: ukrep za varstvo koristi
otroka) le takrat, ko starši te svoje pravice in obveznosti ne izvajajo ali je
ne izvajajo v korist otroka.
(2) Ukrepi za varstvo koristi otroka se lahko izvajajo,
dokler otrok ne postane popolnoma poslovno sposoben, če ta zakonik ne določa
drugače.
155. člen
(pristojnost za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka)
Ukrepe za varstvo koristi otroka izreka sodišče.
156. člen
(načelo najmilejšega ukrepa)
Pri izbiri ukrepa za varstvo koristi otroka je treba
upoštevati dve omejitvi:
-
izreče naj se ukrep, s katerim bodo starši čim manj omejeni pri
izvajanju starševske skrbi, če je z njim mogoče dovolj zavarovati koristi
otroka;
-
predvsem naj se izreče ukrep, s katerim se otrok staršem ne odvzame, če
je s tem ukrepom mogoče dovolj zavarovati koristi otroka.
157. člen
(pogoj za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka)
(1) Sodišče izreče ukrep za varstvo koristi otroka, če
ugotovi, da je otrok ogrožen.
(2) Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da
bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala,
posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih
težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem
odraščanju.
(3) Škoda iz prejšnjega odstavka obsega škodo na telesnem ali
duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju.
158. člen
(otrokovo mnenje)
(1) Sodišče pri odločanju o ukrepu za varstvo koristi otroka
upošteva otrokovo mnenje, ki ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa
in jo je sam izbral, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice.
(2) Sodišče lahko izda začasno odredbo brez predhodno
pridobljenega otrokovega mnenja.
159. člen
(vrste ukrepov)
Ukrepi za varstvo koristi otroka so začasne odredbe, nujni
odvzem otroka in ukrepi trajnejšega značaja.
160. člen
(odločanje o ukrepih in spremljanje izvajanja ukrepov)
(1) Sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog izreče ukrepe
za varstvo koristi otroka, odloči o prenehanju ukrepa, če so prenehali razlogi
zanj, izreče drug ukrep za varstvo koristi otroka, če se med izvajanjem ukrepa
izkaže, da slabo vpliva na otrokovo zdravje, razvoj ali premoženje, odloči o
podaljšanju izrečenega ukrepa ali ukrep ponovno izreče.
(2) Pravnomočno sodno odločbo o ukrepu za varstvo koristi
otroka sodišče pošlje pristojnemu centru za socialno delo, ki spremlja
izvajanje ukrepa.
(3) Ukrepi za varstvo koristi otroka trajajo največ toliko
časa, kot to določa ta zakonik za posamezne ukrepe, razen če sodišče podaljša
izrečen ukrep.
7.2. Začasne odredbe
161. člen
(pogoj za izdajo začasne odredbe)
Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je
otrok ogrožen.
162. člen
(vrste začasnih odredb)
(1) Sodišče sme za varstvo koristi otroka izdati začasno
odredbo, s katero je mogoče doseči začasno varstvo koristi otroka, zlasti pa:
-
odredbo, s katero otroka odvzame staršem in ga namesti k drugi osebi, v
krizni center, v rejništvo ali v zavod;
-
odredbo o vstopu v stanovanje ali druge prostore, v katerih se otrok
nahaja, proti volji staršev;
-
odredbo o prepovedi ali omejitvi stikov;
-
odredbo o načinu izvajanja stikov;
-
odredbo o vzgoji in varstvu otroka;
-
odredbo o preživljanju otroka;
-
odredbo o prepovedi prehoda državne meje z otrokom;
-
odredbo o izselitvi nasilnega člana iz skupnega stanovanja;
-
odredbo o prepovedi približevanja otroku osebam, ki ga ogrožajo;
-
odredbo o zavarovanju na premoženju staršev ali otroka;
-
odredbo o zdravniškem pregledu ali zdravljenju.
(2) Kadar sodišče izda odredbo iz prve alineje prejšnjega
odstavka, drugo osebo, krizni center, rejnika ali zavod tudi imenuje. Otroka se
ne sme namestiti k osebi, ki ne more biti skrbnik. Glede obveznosti druge
osebe, h kateri je otrok nameščen, in nadzora nad namestitvijo, se smiselno
uporabljajo določbe zakona, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti.
163. člen
(začasna odredba o stikih pod nadzorom)
(1) Sodišče lahko z začasno odredbo odloči, da se stiki
izvajajo ob navzočnosti strokovne osebe centra za socialno delo ali zavoda, v
katerega je bil otrok nameščen. Sodišče določi kraj in čas stikov po predhodnem
dogovoru s centrom za socialno delo ali z zavodom, v katerega je bil otrok
nameščen. Stiki se izvajajo največ dve uri na teden.
(2) Začasna odredba o stikih pod nadzorom lahko traja največ
devet mesecev in je ne glede na določbo prvega in tretjega odstavka 160. člena
tega zakonika ni mogoče ponovno izdati ali podaljšati.
(3) Strokovna oseba spremlja potek stikov in enkrat mesečno
pripravi poročilo o poteku stikov, ki ga pošlje sodišču.
(4) Ministrstvo, pristojno za družino, zagotovi prostorske in
kadrovske pogoje za zagotavljanje stikov pod nadzorom.
164. člen
(vloga strokovne osebe pri stikih pod nadzorom)
(1) Strokovna oseba centra za socialno delo ali zavoda, v
katerega je bil otrok nameščen, udeležence stika pripravi na stik.
(2) Strokovna oseba spremlja, ali stik za otroka predstavlja
tako psihično obremenitev, da je ogrožen njegov telesni ali duševni razvoj. V
tem primeru sodišču v poročilu predlaga ustrezno spremembo izrečenega ukrepa.
(3) Če je začasna odredba izdana zaradi dolgotrajne
prekinitve stikov, mora strokovna oseba s svetovalnim delom udeležencem stika
pomagati pri ponovni vzpostavitvi stikov.
165. člen
(začasna odredba o zdravniškem pregledu ali zdravljenju)
Ko je otrok v skladu z zakonom, ki ureja pacientove pravice,
sposoben privoliti v medicinski poseg ali v zdravstveno oskrbo, se začasna
odredba o zdravniškem pregledu ali zdravljenju lahko izda le z njegovim
soglasjem.
166. člen
(izdaja sodne odločbe po izdani začasni odredbi)
(1) Če je bila začasna odredba izdana pred uvedbo postopka za
izdajo sodne odločbe o vzgoji, varstvu in preživljanju otroka, o stikih, o
izvajanju starševske skrbi ali o ukrepu za varstvo koristi otroka trajnejšega
značaja, mora biti ta postopek uveden v sedmih dneh od izdaje začasne odredbe.
(2) Če postopek iz prejšnjega odstavka ni uveden v sedmih
dneh, sodišče ustavi postopek in če je treba, razveljavi opravljena dejanja.
7.3. Nujni odvzem otroka
167. člen
(izvedba nujnega odvzema otroka)
(1) Če je z verjetnostjo izkazana tako huda ogroženost
otroka, da je njegove koristi mogoče zavarovati le s takojšnjim odvzemom otroka
staršem, center za socialno delo odvzame otroka in ga namesti k drugi osebi, v
krizni center, v rejništvo ali v zavod, še preden sodišče odloči o predlogu za
izdajo začasne odredbe. Otroka se ne sme namestiti k osebi, ki ne more biti
skrbnik. Glede obveznosti druge osebe, h kateri je otrok nameščen, in nadzora
nad namestitvijo, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja izvajanje
rejniške dejavnosti.
(2) Centru za socialno delo lahko pri dejanju takojšnjega
odvzema otroka staršem nudi pomoč policija v skladu s predpisi, ki urejajo
naloge in pooblastila policije.
(3) Center za socialno delo ob namestitvi otroka po prvem
odstavku tega člena izpolni obrazec, ki vsebuje:
-
navedbo centra za socialno delo in osebno ime uradne osebe, ki je
izvedla nujni odvzem otroka po prvem odstavku tega člena,
-
osebno ime otroka in osebe, kateri je bil otrok odvzet,
-
datum in uro izvedbe nujnega odvzema otroka,
-
kratko pojasnilo o nadaljnjem poteku postopka.
(4) Obrazec iz prejšnjega odstavka se osebi, kateri je bil
otrok vzet, in staršem oziroma skrbniku otroka izroči neposredno ali se jim
pošlje po priporočeni pošti.
168. člen
(izdaja začasne odredbe)
(1) Center za socialno delo mora v 12 urah po odvzemu otroka
predlagati sodišču izdajo začasne odredbe o odvzemu otroka. O predlogu za
izdajo začasne odredbe mora sodišče odločiti takoj, najkasneje pa v 24 urah.
(2) Če center za socialno delo v roku iz prejšnjega odstavka
ne predlaga izdaje začasne odredbe ali če sodišče ne odloči o predlogu centra
za socialno delo v roku iz prejšnjega odstavka ali zavrne izdajo začasne
odredbe, se otrok takoj vrne staršem.
7.4. Ukrepi trajnejšega značaja
169. člen
(mnenje centra za socialno delo glede ukrepa trajnejšega
značaja)
Pri odločitvi o ukrepu za varstvo koristi otroka trajnejšega
značaja sodišče upošteva mnenje centra za socialno delo.
170. člen
(načrt pomoči družini in otroku)
(1) Center za socialno delo pred odločitvijo sodišča o ukrepu
trajnejšega značaja izdela načrt pomoči družini in otroku. Poročilo o izvajanju
načrta pomoči se posreduje sodišču enkrat letno.
(2) Načrt pomoči vsebuje opis stanja, potrebe otrok, možnosti
družine, način spremljanja, oblike pomoči in opis realizacije ukrepa.
(3) Center za socialno delo lahko v načrt pomoči družini in otroku
vključi program družinske terapije, psihiatrično zdravljenje, zdravljenje
odvisnosti od alkohola ali nedovoljenih drog ter druge zdravstvene,
izobraževalne in psihosocialne programe, če kaže, da bodo starši po terapiji
ali zdravljenju lahko ponovno prevzeli otrokovo vzgojo in varstvo, ali v drugih
primerih, ko je to v korist otroka.
171. člen
(omejitev starševske skrbi)
(1) Sodišče enemu ali obema od staršev prepove izvajanje
posameznih upravičenj iz starševske skrbi, če je otrok ogrožen in bo korist
otroka ob upoštevanju okoliščin primera dovolj zavarovana s tem ukrepom.
(2) Za zavarovanje premoženjskih koristi otroka lahko sodišče
odloči, da imajo starši glede upravljanja otrokovega premoženja položaj
skrbnika. Sodišče lahko staršem prepove upravljanje z otrokovo preživnino,
drugim premoženjem ali prepove le odsvojitev ali obremenitev otrokovega
premoženja.
(3) Sodišče lahko glede na okoliščine primera odloči, da
center za socialno delo opravlja nadzor nad izvajanjem starševske skrbi in
določi tudi način tega nadzora.
(4) Ob izreku ukrepa sodišče otroka postavi pod skrbništvo za
zastopanje v obsegu, v katerem staršem omeji upravičenja iz starševske skrbi,
in imenuje skrbnika.
(5) Ukrep omejitve starševske skrbi traja največ eno leto.
Če sodišče odloči o ukrepu omejitve starševske skrbi skupaj z
ukrepom odvzema otroka staršem ali ukrepom namestitve otroka v zavod, traja
ukrep omejitve starševske skrbi največ tri leta.
172. člen
(odločitev o zdravniškem pregledu ali zdravljenju)
Sodišče lahko odloči o zdravniškem pregledu ali zdravljenju
otroka brez soglasja staršev ali v nasprotju z njihovo odločitvijo, kadar je to
nujno potrebno, ker je ogroženo njegovo življenje ali je huje ogroženo njegovo
zdravje. Ko je otrok v skladu z zakonom, ki ureja pacientove pravice, sposoben
privoliti v medicinski poseg ali v zdravstveno oskrbo, se ta ukrep lahko izvaja
le z njegovim soglasjem.
173. člen
(omejitev ali odvzem pravice do stikov)
(1) Sodišče enemu ali obema od staršev, pa tudi osebi, ki je
s sodno odločbo ali sodno poravnavo pridobila pravico do stikov z otrokom,
omeji ali odvzame pravico do stikov, če je otrok zaradi teh stikov ogrožen in
je mogoče le z omejitvijo ali z odvzemom pravice do stikov v zadostni meri
zavarovati njegove koristi. Sodišče lahko tudi odloči, da se stiki ne izvajajo
z osebnim srečanjem in druženjem, ampak drugače, če je le tako mogoče varovati
korist otroka.
(2) Odločitev o izvajanju stikov z otrokom pod nadzorom je
dopustna le z začasno odredbo po 163. členu tega zakonika.
174. člen
(odvzem otroka staršem)
(1) Sodišče staršem odvzame otroka in ga namesti k drugi
osebi, v rejništvo ali v zavod, če je otrok ogrožen in je mogoče le z odvzemom
v zadostni meri zavarovati njegove koristi in če okoliščine primera kažejo, da
bodo starši po določenem času ponovno lahko prevzeli skrb za njegovo vzgojo in
varstvo. V tem primeru sodišče drugo osebo, rejnika ali zavod tudi imenuje.
Otroka se ne sme namestiti k osebi, ki ne more biti skrbnik. Glede obveznosti
druge osebe, h kateri je otrok nameščen, in nadzora nad namestitvijo, se
smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti.
(2) S tem odvzemom ne prenehajo druge obveznosti in pravice
staršev do otroka, razen če sodišče ob tem ukrepu omeji starševsko skrb v
skladu s 171. členom tega zakonika.
(3) Sodišče lahko ob odvzemu otroka staršem enemu ali obema
od staršev tudi omeji ali odvzame pravico do stikov z otrokom v skladu s 173.
členom tega zakonika.
(4) Ukrep odvzema otroka staršem traja največ tri leta.
(5) Kadar sodišče odloči o ukrepu iz prvega odstavka tega
člena, odloči tudi o preživninski obveznosti vsakega od staršev v skladu s 184.
členom in drugimi določbami tega zakonika o obveznosti preživljanja med starši
in otroki.
175. člen
(namestitev otroka v zavod)
(1) Sodišče odloči o namestitvi otroka v zavod zaradi
njegovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali
druge težave v njegovem odraščanju, če je ogrožen on sam ali drugi otroci v
družini in je le z njegovo namestitvijo v zavod mogoče v zadostni meri
zavarovati njegove koristi ali koristi drugih otrok v družini. V tem primeru
sodišče zavod tudi imenuje.
(2) Z ukrepom iz prejšnjega odstavka ne prenehajo druge
obveznosti in pravice staršev do otroka, razen če sodišče ob tem ukrepu omeji
starševsko skrb v skladu s 171. členom tega zakonika. Sodišče lahko ob
odločitvi o namestitvi otroka v zavod enemu ali obema od staršev tudi omeji ali
odvzame pravico do stikov z otrokom v skladu s 173. členom tega zakonika.
(3) Ukrep iz tega člena traja največ tri leta.
(4) Otrok, ki je pridobil popolno poslovno sposobnost, sme
ostati v zavodu le, če v to pisno privoli.
(5) Kadar sodišče odloči o ukrepu iz prvega odstavka tega
člena, odloči tudi o preživninski obveznosti vsakega od staršev v skladu s 184.
členom in drugimi določbami tega zakonika o obveznosti preživljanja med starši
in otroki.
176. člen
(odvzem starševske skrbi)
(1) Sodišče enemu ali obema od staršev odvzame starševsko
skrb, če je otrok ogrožen in iz okoliščin primera izhaja, da ne kaže, da bi lahko
ali bosta ponovno prevzela skrb za njegovo vzgojo in varstvo, zlasti če sta
hudo kršila obveznosti ali zlorabila pravice, ki izhajajo iz starševske skrbi,
ali sta otroka zapustila ali s svojim ravnanjem očitno pokazala, da ne bosta
skrbela zanj.
(2) Starševska skrb se vrne z odločbo sodišča, če preneha
razlog, zaradi katerega je bila odvzeta, razen če je bil otrok med tem časom
posvojen.
(3) Sodišče lahko ob odvzemu starševske skrbi enemu ali obema
od staršev tudi omeji ali odvzame pravico do stikov z otrokom v skladu s 173.
členom tega zakonika.
(4) Kadar sodišče odloči o ukrepu iz prvega odstavka tega
člena, odloči tudi o namestitvi otroka k drugi osebi, v rejništvo ali v zavod
in o postavitvi pod skrbništvo, če o tem še ni bilo odločeno. V tem primeru
drugo osebo, rejnika ali zavod in skrbnika tudi imenuje. Otroka se ne sme
namestiti k osebi, ki ne more biti skrbnik. Glede obveznosti druge osebe, h
kateri je otrok nameščen, in nadzora nad namestitvijo, se smiselno uporabljajo
določbe zakona, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti.
(5) Ob odvzemu starševske skrbi sodišče odloči tudi o
preživninski obveznosti vsakega od staršev v skladu s 184. členom in drugimi
določbami tega zakonika o obveznosti preživljanja med starši in otroki.
7.5. Skupne določbe
177. člen
(omejitev pravic staršev v postopkih pred centri za socialno
delo)
(1) Center za socialno delo lahko v postopkih v zvezi z
otrokom razgovor z otrokom opravi brez soglasja staršev, če oceni, da je to v
korist otroka.
(2) Zaradi varstva koristi otroka lahko center za socialno
delo staršem zavrne vpogled v zapisnik o razgovoru z otrokom.
178. člen
(omejitev vpogleda v odločbo o namestitvi)
Zaradi varstva koristi otroka lahko center za socialno delo
ali sodišče odloči, da se enega ali oba od staršev ne seznani s tem, kam bo
otrok nameščen. V tem primeru se izvirnik odločbe z navedbo osebe, h kateri bo
otrok nameščen, in z imenovanjem rejnika, druge osebe ali zavoda zapečati,
vroča pa se prepis odločbe brez navedbe, kam je otrok nameščen.
179. člen
(razrešitev rejnika in skrbnika)
(1) Sodišče iz razlogov, določenih v zakonu, ki ureja
izvajanje rejniške dejavnosti, razreši rejnika, ki ga je imenovalo po določbah
tega zakonika, in imenuje novega rejnika.
(2) Sodišče iz razlogov, določenih v tem zakoniku, razreši
skrbnika, ki ga je imenovalo po določbah tega zakonika, in imenuje drugega
skrbnika.
180. člen
(dolžnost obveščanja)
(1) Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti,
nosilci javnih pooblastil, izvajalci javnih služb in nevladne organizacije, ki
pri svojem delu izvedo za okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati na
ogroženost otroka, so dolžni o tem takoj obvestiti pristojni center za socialno
delo ali sodišče.
(2) Vsakdo, zlasti pa strokovni delavci oziroma delavke v
zdravstvu ter osebje vzgojno-varstvenih, vzgojno-izobraževalnih zavodov in
socialnih zavodov, ter izvajalci vsebin za otroke v športnih in kulturnih
združenjih, mora ne glede na določbe o varovanju poklicne skrivnosti takoj
obvestiti center za socialno delo, če pri svojem delu izvedo za okoliščine, na
podlagi katerih je mogoče sklepati na ogroženost otroka.
181. člen
(uporaba določb tega poglavja, če je otrok nameščen k drugi
osebi)
Če je otrok nameščen k drugi osebi, v rejništvo ali zavod, se
smiselno uporabljajo določbe tega zakonika o ukrepih za varstvo koristi otroka.
182. člen
(pravica otroka do zagovornika)
(1) Zagovornik varuje koristi otroka v postopkih in
dejavnostih, ki ga zadevajo, če varstva njegovih koristi ni mogoče zagotoviti
na drug primernejši način.
(2) Zagovorništvo otroka se uredi s posebnim zakonom.
182.a člen
(namestitev v strokovni center)
(1) Če center za socialno delo ob izvedbi nujnega odvzema
otroka po 167. členu tega zakonika otroka namesti v zavod za vzgojo in
izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki je ustanovljen za
otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ga namesti v strokovni center v skladu
zakonom, ki ureja obravnavo otrok s čustvenimi in vedenjskimi težavami ter motnjami
v vzgoji in izobraževanju.
(2) Če sodišče z začasno odredbo po drugem odstavku
162. člena ali prvem odstavku 168. člena tega zakonika ali z odločbo,
s katero izreče ukrep trajnejšega značaja po 174., 175. ali 176. členu
tega zakonika, namesti otroka v zavod za vzgojo in izobraževanje otrok in
mladostnikov s posebnimi potrebami, ki je ustanovljen za otroke s čustvenimi in
vedenjskimi motnjami, v odločbi imenuje strokovni center v skladu z zakonom, ki
ureja obravnavo otrok ali mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami ter
motnjami v vzgoji in izobraževanju.
(3) Pred vstopom v osnovno šolo se otroci v strokovni center
ne nameščajo.
8. Obveznost preživljanja med starši in otroki
183. člen
(obveznost preživljanja otrok)
(1) Starši morajo preživljati svoje otroke do polnoletnosti,
tako da v skladu s svojimi zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne
za otrokov razvoj.
(2) Otroka, ki je vpisan v srednješolsko izobraževanje,
morajo starši preživljati tudi po polnoletnosti, če se redno šola in ni
zaposlen ter ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, in sicer le do prvega
zaključka srednješolskega izobraževanja oziroma do pridobitve najvišje ravni
splošne oziroma strokovne izobrazbe, ki jo je po predpisih s področja srednjega
šolstva možno pridobiti. Obveznost preživljanja traja najdlje do otrokovega
dopolnjenega 26. leta starosti.
(3) Otroka, ki je vpisan v višješolski strokovni študij,
morajo starši preživljati, če se redno šola in ni zaposlen ter ni vpisan v
evidenco brezposelnih oseb, in sicer le do prvega zaključka višješolskega
strokovnega študija v skladu z določbami zakona, ki ureja višješolsko strokovno
izobraževanje. Otroka, ki je vpisan v visokošolski študij, morajo starši
preživljati, če se redno šola in ni zaposlen ter ni vpisan v evidenco
brezposelnih oseb, in sicer le do prvega zaključka dodiplomskega študija ali do
prvega zaključka magistrskega študijskega programa ali enovitega magistrskega
študijskega programa v skladu z določbami zakona, ki ureja visoko šolstvo. Če
študijski program, v katerem se otrok šola, traja več kakor štiri leta, se
obveznost preživljanja podaljša za toliko, kolikor je daljši študijski program.
Obveznost preživljanja traja najdlje do otrokovega dopolnjenega 26. leta
starosti.
(4) Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka
tega člena morajo otroka, ki je sklenil zakonsko zvezo ali živi v zunajzakonski
skupnosti, starši preživljati le, če ga ne more preživljati zakonec ali
zunajzakonski partner.
(5) Kadar starši ne preživljajo otroka v svojem
gospodinjstvu, morajo k njegovemu preživljanju prispevati preživnino v mesečnem
znesku.
184. člen
(obveznost preživljanja otroka v primeru izrečenega ukrepa)
(1) Tisti od staršev, ki mu je odvzeta ali omejena starševska
skrb, ni oproščen obveznosti preživljanja otroka. Prav tako niso oproščeni te
obveznosti starši, katerih otrok je nameščen k drugi osebi, v rejništvo ali
zavod ter starši, katerih otrok je postavljen pod skrbništvo.
(2) Če je otrok ob izreku ukrepa trajnejšega značaja nameščen
k drugi osebi, sodišče odloči, da morajo starši plačevati mesečno preživnino na
poseben otrokov račun, ki ga v ta namen odpre otrokov skrbnik.
(3) Če je otrok ob izreku ukrepa trajnejšega značaja nameščen
v rejništvo ali v zavod, se celotna določena preživnina ali družinska pokojnina
nakazuje na poseben otrokov račun, ki ga v ta namen odpre otrokov skrbnik.
(4) Če skupni redni prihodki otroka mesečno presegajo 25
odstotkov materialnih stroškov, določenih z zakonom, ki ureja izvajanje
rejniške dejavnosti, nakaže skrbnik razliko v proračun Republike Slovenije,
vendar največ v višini 50 odstotkov materialnih stroškov, določenih z zakonom,
ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti. Za redni prihodek po tem členu se
štejeta preživnina in družinska pokojnina, ki ga otrok dejansko periodično
prejema v določenem znesku.
185. člen
(obveznost preživljanja staršev)
(1) Polnoletni otrok mora po svojih zmožnostih preživljati
starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo
pridobiti, vendar najdlje toliko časa, kot so starši dejansko preživljali
njega.
(2) Polnoletnemu otroku ni treba preživljati tistega od
staršev, ki iz neupravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti
do njega.
186. člen
(razdelitev obveznosti preživljanja)
Če mora več oseb skupaj koga preživljati, se ta obveznost
razdeli mednje po njihovih zmožnostih in tudi glede na to, koliko skrbi in
pomoči je bil kdo deležen.
187. člen
(obveznost preživljanja otrok zakonca ali zunajzakonskega
partnerja)
(1) Zakonec ali zunajzakonski partner mora preživljati otroka
svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja, ki živi z njima, razen če je
otroka sposoben preživljati ta ali drugi od staršev.
(2) Obveznost zakonca ali zunajzakonskega partnerja iz
prejšnjega odstavka preneha s prenehanjem njegove zakonske zveze ali
zunajzakonske skupnosti z otrokovo materjo ali očetom, razen če je zakonska
zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala zaradi smrti otrokove matere ali
očeta. V tem primeru mora preživeli zakonec ali zunajzakonski partner
preživljati otroka svojega umrlega zakonca ali zunajzakonskega partnerja samo,
če sta živela z otrokom ob prenehanju zakonske zveze ali zunajzakonske
skupnosti.
188. člen
(odpoved pravici do preživnine)
Odpoved pravici do preživnine nima pravnega učinka.
189. člen
(določitev višine preživnine)
Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter
materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca.
190. člen
(odmera preživnine)
(1) Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati
korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega
uspešnega telesnega in duševnega razvoja.
(2) Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih
potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva,
izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb.
191. člen
(sporazum o otrokovi preživnini)
Če se starši sporazumejo o otrokovi preživnini, lahko
predlagajo sklenitev sodne poravnave. Če sodišče ugotovi, da sporazum ni v
skladu s koristjo otroka, predlog zavrne.
192. člen
(sporazum o preživnini, ki jo morajo starši plačevati
polnoletnemu otroku)
O preživnini, ki jo morajo starši plačevati polnoletnemu
otroku, lahko upravičenec in zavezanec skleneta sporazum v obliki izvršljivega
notarskega zapisa.
193. člen
(sporazum o preživnini, ki jo mora polnoletni otrok
plačevati staršem)
O preživnini, ki jo mora polnoletni otrok plačevati staršem,
lahko upravičenec in zavezanec skleneta sporazum v obliki izvršljivega
notarskega zapisa.
194. člen
(način preživljanja)
(1) Starši preživljajo otroke v svojem gospodinjstvu, razen
če je to v nasprotju s koristjo otroka.
(2) Razen pri dolžnosti staršev do preživljanja otrok lahko
zavezanec upravičencu plačuje preživnino ali ga vzame k sebi v preživljanje ali
poskrbi za njegovo preživljanje na drug način.
(3) Upravičenec lahko iz pomembnih razlogov zahteva, da se mu
preživnina določi v denarju.
195. člen
(prednost pri odločanju o preživnini)
Preživljanje otrok, ki jih mora zavezanec preživljati po 183.
in 187. členu tega zakonika, in zakonca, ki ga mora zavezanec preživljati po
tem zakoniku, ima prednost pred preživljanjem staršev zavezanca.
196. člen
(določitev preživnine)
Preživnina se določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva
pa se lahko od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine.
197. člen
(sprememba višine in odprava preživnine)
(1) Sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca
zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se
spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je
bila preživnina določena.
(2) Če se starši sporazumejo o zvišanju ali znižanju z
izvršilnim naslovom določene otrokove preživnine, lahko predlagajo sklenitev
sodne poravnave. Če sodišče ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otroka,
predlog zavrne.
(3) O zvišanju, znižanju ali odpravi preživnine, ki jo morajo
starši plačevati polnoletnemu otroku in o zvišanju, znižanju ali odpravi
preživnine, ki jo mora polnoletni otrok plačevati staršem, lahko upravičenec in
zavezanec skleneta sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa.
198. člen
(usklajevanje preživnin)
(1) Z izvršilnim naslovom določena preživnina se uskladi
enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki
Sloveniji. Uskladitev se opravi v mesecu januarju, pri čemer se upošteva
kumulativna rast cen življenjskih potrebščin od meseca, od katerega je bila
preživnina nazadnje določena ali usklajena. Količnik uskladitve preživnin
objavi minister, pristojen za družino, v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Sodno poravnavo, pravnomočno sodno odločbo ali izvršljivi
notarski zapis o preživnini mora sodišče ali notar poslati pristojnemu centru
za socialno delo, če ni bil dogovorjen za upravičenca ugodnejši način
usklajevanja.
(3) Center za socialno delo pisno obvesti upravičenca in
zavezanca o vsakokratni uskladitvi in novem znesku preživnine. To obvestilo je
skupaj s sodno poravnavo, pravnomočno sodno odločbo oziroma z izvršljivim
notarskim zapisom izvršilni naslov.
(4) Če se upravičenec po 18. letu starosti v letu, v katerem
se opravlja uskladitev preživnine, ne šola redno, centru za socialno delo ni
treba pisno obvestiti upravičenca in zavezanca o uskladitvi preživnine.
(5) Upravičenec mora po 18. letu starosti centru za socialno
delo v 30 dneh po pridobitvi statusa dijaka ali študenta predložiti potrdilo o
vpisu ali ga obvestiti, kje se redno šola. Če upravičenec ne ravna v skladu s
prejšnjim stavkom, center za socialno delo v tem letu ne uskladi preživnine.
(6) Zavezanec za plačilo preživnine lahko pri centru za
socialno delo po otrokovi polnoletnosti preveri, ali ima ta status dijaka ali
študenta. Če upravičenec nima statusa dijaka ali študenta, zavezancu ni treba
plačevati preživnine ne glede na obvestilo o uskladitvi preživnine, izdano pred
izgubo statusa dijaka ali študenta.
199. člen
(povračilo stroškov preživljanja)
(1) Kdor je imel stroške s preživljanjem osebe, ki mu je ni
bilo treba preživljati, sme s tožbo zahtevati njihovo povračilo od tistega, ki
bi jo moral preživljati, če so bili ti stroški potrebni.
(2) Več preživninskih zavezancev solidarno odgovarja za
povračilo stroškov preživljanja tistemu, ki je imel stroške s preživljanjem
osebe, ki mu je ne bi bilo treba preživljati.
Četrti del: PREDHODNO SVETOVANJE IN MEDIACIJA
1. Predhodno svetovanje
200. člen
(svetovanje pred začetkom postopka v zakonskem sporu)
(1) Zakonca se, preden vložita tožbo ali predlog za
sporazumno razvezo zakonske zveze, udeležita predhodnega svetovanja pri centru
za socialno delo, razen če:
-
nimata skupnih otrok, nad katerimi imata starševsko skrb;
-
je eden od zakoncev nerazsoden;
-
ima eden od zakoncev neznano prebivališče ali je pogrešan;
-
en ali oba zakonca živita v tujini.
(2) Namen predhodnega svetovanja je pomagati zakoncema, da
ugotovita, ali so njuni odnosi omajani do te mere, da je postala zakonska zveza
za vsaj enega od njiju nevzdržna, ali obstaja možnost za ohranitev zakonske
zveze.
(3) Predhodnega svetovanja se udeležita zakonca osebno brez
pooblaščencev.
201. člen
(strokovno svetovanje paru)
(1) Če zakonca ob predhodnem svetovanju ugotovita, da obstaja
možnost za ohranitev zakonske zveze, ju strokovni delavec centra za socialno
delo seznani z možnostjo prostovoljne udeležbe na strokovnem svetovanju z
namenom ohranitve zakonske zveze.
(2) Strokovnega svetovanja se lahko udeležijo tudi
zunajzakonski partnerji.
(3) Strokovno svetovanje izvajajo centri za socialno delo.
202. člen
(seznanitev z namenom in postopkom mediacije ob razvezi)
(1) Če zakonca ob predhodnem svetovanju ugotovita, da je
zakonska zveza za vsaj enega od njiju nevzdržna, strokovni delavec centra za
socialno delo zakonca seznani s posledicami, ki nastanejo z razvezo zakonske
zveze zanju in za družinsko skupnost, ter jima predstavi namen in postopek
mediacije.
(2) Ob soglasju zakoncev lahko center za socialno delo
predhodno svetovanje nadaljuje s postopkom mediacije ali pa se zakonca
udeležita mediacije pri drugih izvajalcih.
203. člen
(svetovanje pred začetkom postopka za varstvo koristi
otroka)
(1) Starša se, preden sodišču predlagata, naj odloči o
varstvu in vzgoji otroka, o njegovem preživljanju in o njegovih stikih z njimi
ali z drugimi osebami ali o vprašanjih izvajanja starševske skrbi, ki bistveno
vplivajo na otrokov razvoj, udeležita predhodnega svetovanja pri centru za
socialno delo, razen če:
-
je eden od staršev nerazsoden;
-
eden od staršev živi v tujini, je pogrešan ali neznanega prebivališča.
(2) Če gre za stike z drugo osebo, se mora svetovanja pred
vložitvijo predloga udeležiti tudi ta druga oseba in otrok, kadar je
predlagatelj.
(3) Namen predhodnega svetovanja je starša oziroma drugo
osebo opozoriti na varstvo koristi otoka pri urejanju razmerij z otrokom, na
dober vpliv sporazumnega urejanja teh razmerij in jih v tej zvezi seznaniti
tudi z namenom postopka mediacije.
(4) Svetovanje je treba opraviti tudi pred vložitvijo
predloga za izdajo nove odločbe o kateri izmed zadev, navedenih v prvem
odstavku tega člena.
(5) Predhodnega svetovanja se udeležita starša oziroma v
drugem odstavku tega člena navedene osebe osebno brez pooblaščencev.
(6) Ob soglasju staršev oziroma v drugem odstavku tega člena
navedenih oseb lahko center za socialno delo predhodno svetovanje nadaljuje s
postopkom mediacije ali pa se ti udeležijo mediacije pri drugih izvajalcih.
204. člen
(postopek predhodnega svetovanja)
(1) Center za socialno delo v 14 dneh po prejemu predloga za
predhodno svetovanje stranke povabi na predhodno svetovanje.
(2) Center za socialno delo o opravljenem predhodnem
svetovanju naredi zapisnik, iz katerega je razvidno, da sta se razgovora
udeležila zakonca, ki nameravata vložiti predlog za sporazumno razvezo zakonske
zveze ali tožbo za razvezo zakonske zveze oziroma oseba, ki namerava vložiti
predlog za začetek postopka za varstvo koristi otroka.
(3) Če se osebe iz prejšnjega odstavka ne udeležijo
razgovora, center za socialno delo v zapisniku navede, katera oseba se ni
udeležila razgovora ter razloge njene neudeležbe, če so mu znani.
(4) Minister, pristojen za družino, podrobneje uredi
izvajanje predhodnega svetovanja.
2. Mediacija
205. člen
(izvajanje mediacije)
(1) Mediacija se lahko izvede pred začetkom sodnega postopka,
med njim ali po koncu sodnega postopka, obsega pa pomoč pri urejanju osebnih in
premoženjskih razmerij.
(2) Mediacija se prvenstveno izvaja pred začetkom sodnega
postopka z namenom oblikovati predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze ali
predlog za sklenitev sodne poravnave o varstvu in vzgoji otroka, o njegovem
preživljanju in o njegovih stikih s starši ali z drugimi osebami ali o vprašanjih
izvajanja starševske skrbi, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj.
(3) Mediacija med sodnim postopkom se izvaja v skladu z
zakonom, ki ureja alternativno reševanje sodnih sporov. Sodišče lahko predlog
strank oziroma udeležencev postopka, ki soglašajo, da se opravi poskus
mediacije, zavrne in ne prekine sodnega postopka, če v postopkih, ki se
nanašajo tudi na otroka, meni, da prekinitev ne bi bila v korist otroka.
206. člen
(izvajalci mediacije)
(1) Mediacijo med sodnim postopkom izvajajo mediatorji v okviru
programov, ki jih sprejmejo in uveljavijo sodišča v skladu z zakonom, ki ureja
alternativno reševanje sodnih sporov.
(2) Mediacijo pred začetkom in po koncu sodnega postopka
izvajajo mediatorji, ki so uvrščeni na seznam mediatorjev pri ministrstvu, pristojnemu
za družino (v nadaljnjem besedilu: seznam).
207. člen
(seznam)
(1) Na seznam se lahko uvrsti oseba, ki izpolnjuje naslednje
pogoje:
-
je poslovno sposobna,
-
ni bila pravnomočno obsojena za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja
po uradni dolžnosti,
-
ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po visokošolskem študijskem programu
prve stopnje,
-
je opravila izobraževanje za mediatorja po programu, ki ga določi
minister, pristojen za družino, v soglasju z ministrom, pristojnim za
pravosodje.
(2) Mediatorja se izbriše s seznama, če:
-
sam tako zahteva,
-
ne izpolnjuje več pogojev iz prve ali druge alineje prejšnjega odstavka,
-
ravna v nasprotju z zakonom ali v nasprotju z načeli mediatorske etike,
-
neredno ali nevestno opravlja svoje delo v postopkih mediacije ali
-
se ne udeleži obveznih oblik izobraževanja, ki jih določi minister,
pristojen za družino, v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje.
(3) O uvrstitvi na seznam in izbrisu s seznama odloči
minister, pristojen za družino.
208. člen
(vsebina, javnost in namen seznama)
(1) Seznam vsebuje naslednje podatke:
-
osebno ime mediatorja,
-
datum in kraj rojstva,
-
naslov stalnega ali začasnega prebivališča,
-
kontaktne podatke: številka telefona in elektronski naslov,
-
naziv in naslov centra za socialno delo ali izvajalca alternativnega
reševanja sporov ali drug naslov, na katerem mediator izvaja mediacijo,
-
strokovni ali znanstveni naslov,
-
poklic,
-
podatke o zaposlitvi,
-
datum uvrstitve na seznam.
(2) Seznam je zaradi učinkovitega izvajanja postopkov
mediacije po tem zakoniku javen v delu, ki obsega naslednje podatke:
-
osebno ime mediatorja,
-
strokovni ali znanstveni naslov,
-
naziv in naslov centra za socialno delo ali izvajalca alternativnega
reševanja sporov ali drug naslov, na katerem mediator izvaja mediacijo,
-
datum uvrstitve na seznam.
(3) Podatke iz prejšnjega odstavka objavi ministrstvo,
pristojno za družino, na svoji spletni strani.
(4) Podatki s seznama iz prvega odstavka tega člena se
hranijo dve leti po izbrisu mediatorja s seznama. Po poteku tega roka se
podatki anonimizirajo.
(5) Podatki s seznama se zbirajo in uporabljajo za
izkazovanje statusa mediatorja in za določitev mediatorja za posamezne postopke
mediacije.
209. člen
(vodenje statističnih podatkov in nadzor nad delom
mediatorjev)
(1) Ministrstvo, pristojno za družino, vodi statistične
podatke o mediacijah, ki se izvajajo pred in po koncu sodnega postopka, izvaja
nadzor nad delom mediatorjev iz drugega odstavka 206. člena tega zakonika in
odloča o pritožbah zoper njihovo delo.
(2) Za potrebe vodenja statističnih podatkov mediatorji iz
drugega odstavka 206. člena tega zakonika ministrstvu, pristojnemu za družino,
za posamezne vrste sporov sporočajo skupno število opravljenih mediacij,
število uspešno izvedenih, število neuspešno izvedenih, število delno uspešno
izvedenih mediacij in število zadev, ko je bilo soglasje za mediacijo umaknjeno
pred prvim srečanjem.
210. člen
(posebnosti mediacije v sporih iz razmerij do otrok)
(1) Mediator lahko v mediacijo vključi tudi otroka, ki je
sposoben razumeti pomen in posledice mediacije, če oceni, da je to otroku v
korist.
(2) Mediator mora pri mediaciji vselej upoštevati načelo
največje otrokove koristi.
(3) V primerih suma nasilja v družini se mediacija med
strankama ne izvaja.
(4) Mediator, ki v mediaciji izve, da je otrok ogrožen, je
dolžan o tem obvestiti center za socialno delo.
(5) Strokovni delavec centra za socialno delo, ki je
sodeloval pri mediaciji, ne sme sodelovati pri izdelavi mnenja za sodišče v
postopku za varstvo koristi otroka.
211. člen
(nagrada in stroški)
(1) V mediaciji, ki jo izvajajo mediatorji iz drugega
odstavka 206. člena tega zakonika in v okviru katere se rešujejo spori iz
razmerij do otrok, država krije nagrado mediatorja in njegove potne stroške v
višini, ki jo določi minister, pristojen za družino, v soglasju z ministrom,
pristojnim za pravosodje.
(2) Mediator iz drugega odstavka 206. člena tega zakonika je
upravičen do nagrade in povračila potnih stroškov v višini, ki jo določi
minister, pristojen za družino, v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje.
Peti del: POSVOJITEV
1. Pogoji za posvojitev in razmerja, ki nastanejo s
posvojitvijo
212. člen
(posvojitev otroka)
Posvojiti se sme samo otrok.
213. člen
(posvojitelj)
(poseg odločbe
US o načinu izvrševanja tega člena)
(1) Zakonca ali zunajzakonska partnerja lahko samo skupaj
posvojita otroka, razen če eden od njiju posvoji otroka svojega zakonca ali
zunajzakonskega partnerja.
(2) Izjemoma lahko otroka posvoji tudi ena oseba, če ta ni v
zakonski zvezi ali v zunajzakonski skupnosti, če je to v otrokovo korist.
214. člen
(nedopustnost posvojitve sorodnika ali varovanca)
(1) Ni mogoče posvojiti sorodnika v ravni vrsti. Posvojiti
tudi ni mogoče brata ali sestre.
(2) Skrbnik ne more posvojiti svojega varovanca, dokler traja
med njima skrbniško razmerje.
215. člen
(starost posvojitelja in izjava otroka)
(1) Posvojitelj je lahko le polnoletna oseba, ki je vsaj 18
let starejša od otroka. V izjemnih primerih se lahko dovoli posvojitev tudi
osebi, ki ni 18 let starejša od otroka, ko so raziskane vse okoliščine primera
in je ugotovljeno, da bi bila taka posvojitev v otrokovo korist.
(2) Sodišče v postopku posvojitve upošteva tudi otrokovo
mnenje, ki ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam
izbral, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice.
(3) Za posvojitev je potrebno otrokovo soglasje, če je
sposoben razumeti njegov pomen in posledice.
216. člen
(ovire za posvojitev)
Posvojitelj ne more biti oseba:
-
ki ji je odvzeta starševska skrb;
-
ki živi skupaj z osebo, ki ji je odvzeta starševska skrb;
-
ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki
se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje
in telo ali kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se
storilec preganja na predlog;
-
ki živi skupaj z osebo, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi
naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi
kaznivega dejanja zoper življenje in telo ali kaznivega dejanja zoper spolno
nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog;
-
za katero se utemeljeno domneva, da bi posvojitev izrabila v škodo
otroka;
-
ki ne daje jamstva, da bo izvajala starševsko skrb v korist otroka;
-
ki ni poslovno sposobna ali oseba s tako motnjo v duševnem razvoju ali s
tako boleznijo, zaradi katere posvojitev ne bi bila v korist otroka.
217. člen
(posvojitev s strani tujega državljana)
(1) Posvojitelj je izjemoma lahko tuj državljan, če center za
socialno delo za otroka, ki naj bi bil posvojen, ni mogel najti primernega
posvojitelja med državljani Republike Slovenije. Ta pogoj ne velja, če otroka
posvoji zakonec ali zunajzakonski partner enega od otrokovih staršev ali
otrokov sorodnik.
(2) Za posvojitev otroka, ki ga posvoji tuj državljan, mora
dati soglasje minister, pristojen za družino. Soglasje ni potrebno, če je
posvojitelj zakonec ali zunajzakonski partner enega od otrokovih staršev ali
otrokov sorodnik.
218. člen
(pogoji za posvojitev otroka)
(1) V posvojitev se sme dati samo otrok, če so starši po
otrokovem rojstvu privolili v posvojitev pred centrom za socialno delo ali
sodiščem. Za otroka, ki še ni dopolnil osem tednov starosti, morajo privolitev
po osmih tednih starosti otroka potrditi, sicer privolitev nima pravnega
učinka. Ni potrebna privolitev tistega od staršev, ki mu je bila odvzeta
starševska skrb ali ki trajno ni sposoben izraziti svoje volje.
(2) V posvojitev se sme dati tudi otrok, katerega starši so
neznani ali že leto dni ni znano njihovo prebivališče.
(3) Posvojitev je mogoča po preteku šestih mesecev od
izpolnitve pogoja iz prvega ali drugega odstavka tega člena. Izjemoma je mogoča
tudi pred pretekom tega roka, če sodišče ugotovi, da bi bilo to v korist
otroka. To velja zlasti, če se starševska skrb odvzame obema od staršev.
(4) V posvojitev se sme dati tudi otrok, ki nima živih
staršev.
(5) Otroka, ki izpolnjuje pogoje za posvojitev, center za
socialno delo vpiše v centralno zbirko podatkov o otrocih, ki potrebujejo
posvojitev.
219. člen
(razmerja med otrokom in posvojiteljem)
S posvojitvijo nastanejo med otrokom in njegovimi potomci ter
posvojiteljem in njegovimi sorodniki enaka razmerja kakor med sorodniki, če
zakon ne določa drugače.
220. člen
(pravne posledice posvojitve)
(1) S posvojitvijo prenehajo pravice in obveznosti otrokom do
njegovih staršev in drugih sorodnikov ter pravice in obveznosti staršev in
sorodnikov do njega.
(2) Če posvoji otroka zakonec ali zunajzakonski partner enega
od otrokovih staršev, ne prenehajo pravice in obveznosti otroka do tega od
staršev in njegovih sorodnikov ter pravice in obveznosti tega od staršev in
njegovih sorodnikov do otroka.
221. člen
(razveza posvojitve)
Posvojitve se ne more razvezati.
222. člen
(vpis in dostop do osebnih podatkov bioloških staršev in
posvojenega otroka)
(1) Po posvojitvi se v matični register vpišejo posvojitelji
kot otrokovi starši.
(2) Po pravnomočnosti odločbe o posvojitvi posvojena oseba
nima pravice do seznanitve z osebnimi podatki svojih bioloških staršev, ki se
vodijo v matičnem registru in v drugih evidencah osebnih podatkov, prav tako ti
nimajo pravice do seznanitve z osebnimi podatki otroka, ki so ga dali v
posvojitev. Seznanitev s temi podatki je mogoča le ob pisnem soglasju osebe, na
katero se nanašajo. Otrok, ki je dopolnil 15 let, lahko sam poda soglasje, če
je sposoben razumeti njegov pomen in posledice, v nasprotnem primeru pa njegov
zakoniti zastopnik. Soglasje pridobi center za socialno delo na pobudo
posvojene osebe ali bioloških staršev.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko posvojena
oseba ali njen zakoniti zastopnik zahteva od centra za socialno delo podatke o
zdravstvenem stanju bioloških staršev v obsegu in pod pogoji, ki jih določa
zakon. V tem primeru center za socialno delo pridobi podatke od zdravstvenih
zavodov in jih v anonimizirani obliki pošlje posvojeni osebi ali njenemu
zakonitemu zastopniku.
(4) Določbe drugega in tretjega odstavka tega člena ne
veljajo v primeru posvojitve otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja.
2. Postopek za ugotavljanje pogojev za posvojitev
223. člen
(prijava)
(poseg odločbe
US o načinu izvrševanja tega člena)
Zakonca ali zunajzakonska partnerja ali posameznik (v
nadaljnjem besedilu: prijavitelj) vložijo pri centru za socialno delo pisno
prijavo, s katero izrazijo željo za posvojitev.
224. člen
(ugotavljanje primernosti prijavitelja)
(1) Po prejemu pisne prijave center za socialno delo
ugotavlja primernost prijavitelja, in sicer izpolnjevanje pogojev za
posvojitev, ki jih določa ta zakonik v 213., 214. in 215. členu, motive za
posvojitev in druge za posvojitev pomembne okoliščine.
(2) Na podlagi ugotovitev iz prejšnjega odstavka center za
socialno delo pripravi strokovno mnenje o prijavitelju, ki ga pred posvojitvijo
preveri.
(3) Ugotavljanje primernosti ne sme trajati dlje kakor eno
leto od dneva vložitve prijave.
225. člen
(status kandidata za posvojitelja)
(1) Če iz strokovnega mnenja centra za socialno delo izhaja,
da je prijavitelj primeren za posvojitelja, mu center za socialno delo dodeli
status kandidata za posvojitelja in ga vpiše v centralno zbirko podatkov o
kandidatih za posvojitelje. S kandidatom za posvojitelja center za socialno
delo sklene dogovor o pripravi za posvojitev.
(2) Če iz strokovnega mnenja centra za socialno delo izhaja,
da prijavitelj ni primeren za posvojitelja, center za socialno delo izda
odločbo, s katero se mu ne dodeli statusa kandidata za posvojitelja.
(3) Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljata
tudi za postopke posvojitve, ki se na predlog prijavitelja vodijo v drugi
državi.
226. člen
(izbira najprimernejšega kandidata za posvojitelja)
(1) Center za socialno delo med vsemi možnimi kandidati za
posvojitelja glede na otrokove značilnosti in potrebe, želje, ki jih je izrazil
kandidat, strokovno mnenje centra za socialno delo, željo bioloških staršev
glede bodočih posvojiteljev in čas vpisa v centralno zbirko podatkov o
kandidatih za posvojitelje izbere najprimernejšega kandidata in vloži predlog
za posvojitev pri sodišču.
(2) Časa vpisa ni treba upoštevati, če je v korist otroka, da
ga posvoji določeni kandidat.
3. Postopek odločanja o posvojitvi
227. člen
(namestitev z namenom posvojitve)
(1) Da se ugotovi, ali se bosta otrok in bodoči posvojitelj
lahko vživela v nov položaj in ali bo posvojitev v korist otroka, sodišče lahko
odloči, da otrok pred odločitvijo o posvojitvi določen čas preživi v družini
bodočega posvojitelja.
(2) Glede obveznosti bodočega posvojitelja, h kateremu je
otrok nameščen, in nadzora nad namestitvijo se smiselno uporabljajo določbe
zakona, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti.
228. člen
(posebnosti posvojitve otroka zakonca ali zunajzakonskega
partnerja)
(1) Če vloži predlog za posvojitev otroka zakonec ali
zunajzakonski partner enega od otrokovih staršev, se določba četrte alineje
216. člena ter določbe od 223. do 227. člena tega zakonika ne uporabljajo.
(2) Sodišče pri odločitvi upošteva mnenje centra za socialno
delo.
229. člen
(odločitev o posvojitvi)
(1) Če sodišče ugotovi, da so izpolnjeni s tem zakonikom
predpisani pogoji za posvojitev, zlasti pa, da je posvojitev v korist otroka,
izda odločbo o posvojitvi.
(2) Če sodišče ugotovi, da niso izpolnjeni predpisani pogoji
za posvojitev ali da posvojitev ne bi bila v korist otroka, predlog zavrne.
(3) Sodišče pravnomočno sodno odločbo o posvojitvi otroka v
15 dneh od njene pravnomočnosti pošlje pristojnemu centru za socialno delo
zaradi vpisa podatkov v evidenco iz 284. člena tega zakonika in upravni enoti,
ki posvojitev vpiše v matični register.
4. Izpodbijanje posvojitve
230. člen
(neveljavna posvojitev)
Posvojitev je neveljavna, če niso bili izpolnjeni pogoji,
določeni v 212., 213., 214., 215., 216., 217. ali 218. členu tega zakonika.
Šesti del: PODELITEV STARŠEVSKE SKRBI SORODNIKU
231. člen
(podelitev starševske skrbi sorodniku)
(1) Za otroka, ki nima živih staršev, lahko sodišče
sorodniku, če je to otroku v korist, podeli starševsko skrb, če je pripravljen
prevzeti skrb za otroka in izpolnjuje pogoje za posvojitev otroka iz prvega
odstavka 215. in 216. člena tega zakonika. Sorodnik po tem členu je oseba, ki
je z otrokom v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do vštetega drugega kolena ali v
stranski vrsti do vštetega četrtega kolena.
(2) Sorodnikoma, ki sta v zakonski zvezi ali zunajzakonski
skupnosti, ali sorodniku in njegovemu zakoncu ali zunajzakonskemu partnerju in
izpolnjujeta pogoje iz prejšnjega odstavka, lahko sodišče starševsko skrb
podeli le obema skupaj.
(3) S podelitvijo starševske skrbi pridobi oseba, ki ji je
podeljena starševska skrb za otroka, enake obveznosti in pravice, kot bi jih
imeli otrokovi starši in postane zakoniti zastopnik otroka. Oseba, ki ji je
podeljena starševska skrb, mora otroka preživljati v skladu s 183. členom tega
zakonika.
(4) Za izvajanje in prenehanje podeljene starševske skrbi po
tem členu ter ukrepe za varstvo koristi otroka se uporabljajo določbe tega
zakonika. V času izvajanja podeljene starševske skrbi pogoji za posvojitev
otroka niso izpolnjeni.
(5) Pravnomočno odločbo o podelitvi in o prenehanju podeljene
starševske skrbi sodišče pošlje v 15 dneh od njene pravnomočnosti upravni
enoti. Podelitev in prenehanje podeljene starševske skrbi se vpiše v matični
register, in sicer se vpiše osebno ime sorodnika, ki mu je bila starševska skrb
podeljena, in njegova EMŠO.
Sedmi del: REJNIŠTVO
1. Namen rejništva
232. člen
(namen rejništva)
(1) Namen rejništva je, da se otrokom pri osebah, ki niso
njihovi starši, omogoči zdrava rast, vzgoja, izobraževanje, skladen osebnostni
razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo.
(2) Pogoji za izvajanje rejniške dejavnosti, postopek
pridobitve dovoljenja za izvajanje te dejavnosti, način izvajanja rejniške
dejavnosti in njeno financiranje ter druga vprašanja, povezana z izvajanjem
rejniške dejavnosti, se urejajo z zakonom, ki ureja izvajanje rejniške
dejavnosti.
233. člen
(pravice in obveznosti, ki ostanejo staršem ali skrbniku)
Z namestitvijo otroka v rejništvo ostanejo staršem ali
skrbniku tiste pravice in obveznosti po tem zakoniku, ki so združljive z
namenom rejništva, če zaradi varovanja koristi otroka na podlagi tega zakonika
ni odločeno drugače.
234. člen
(razlogi za namestitev otroka)
(1) Otroka se namesti v rejništvo, če nima svoje družine, če
iz različnih razlogov ne more živeti pri starših ali če je otrokov telesni in
duševni razvoj ogrožen v okolju, v katerem živi.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se otroka lahko
namesti v rejništvo, če otrok potrebuje usposabljanje v skladu z zakonom, ki
ureja vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.
2. Namestitev otroka
235. člen
(pristojnost za odločanje o namestitvi otroka)
(1) Sodišče odloči o namestitvi otroka v rejništvo in o
imenovanju rejnika pri odločitvi o ukrepih, ki jih izreka sodišče po tem
zakoniku, ter kadar so podani razlogi za namestitev v rejništvo, določeni v tem
zakoniku.
(2) Sodišče pravnomočno sodno odločbo o namestitvi otroka v
rejništvo pošlje pristojnemu centru za socialno delo.
(3) Kadar sodišče odloči o namestitvi otroka v rejništvo po
prvem odstavku tega člena, odloči tudi o preživninski obveznosti vsakega od
staršev v skladu s 184. členom in drugimi določbami tega zakonika o obveznosti
preživljanja med starši in otroki.
236. člen
(vloga centra za socialno delo po namestitvi otroka v
rejništvo)
Po namestitvi v rejništvo si mora center za socialno delo
prizadevati, da se odpravijo vzroki, zaradi katerih je bil otrok nameščen v
rejništvo.
3. Prenehanje rejništva
237. člen
(prenehanje rejništva)
(1) Rejništvo preneha:
-
če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila potrebna namestitev otroka
v rejništvo;
-
pred otrokovo polnoletnostjo, če je otrok, nameščen v rejništvo,
usposobljen za samostojno življenje, ali če je postal roditelj in mu je z
odločbo sodišča priznana popolna poslovna sposobnost;
-
z otrokovo polnoletnostjo.
(2) O prenehanju rejništva na podlagi prve in druge alineje
prejšnjega odstavka odloči sodišče.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se namestitev v
rejniško družino lahko nadaljuje tudi po polnoletnosti, vendar najdlje do
dopolnjenega 26. leta starosti, če:
-
oseba, nameščena v rejništvo, zaradi motenj v telesnem ali duševnem
razvoju ni sposobna za samostojno življenje in delo ter če oseba ali njen
skrbnik s tem soglašata,
-
oseba, nameščena v rejništvo, soglaša, da ostane v rejniški družini
zaradi nadaljevanja šolanja.
238. člen
(vloga centra za socialno delo po prenehanju rejniške
pogodbe)
Če rejniška pogodba preneha, center za socialno delo ukrene,
kar je potrebno za nadaljnje otrokovo varstvo in vzgojo.
Osmi del: SKRBNIŠTVO
1. Namen skrbništva
239. člen
(namen skrbništva)
(1) Namen skrbništva za otroke je, da se s skrbjo ter z
zagotovitvijo vzgoje in izobraževanja vsestransko razvije njihova osebnost in
da se usposobijo za samostojno življenje in delo.
(2) Namen skrbništva za odrasle osebe je varstvo njihove
osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne
morejo narediti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za
samostojno življenje.
(3) Namen skrbništva je tudi zavarovanje premoženjskih in
drugih pravic ter koristi posameznikov.
2. Skrbnik
240. člen
(skrbnik)
(1) Za skrbnika se imenuje oseba, ki ima osebne lastnosti in
sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo
skrbnik.
(2) Obveznost skrbnika je prostovoljna in častna.
241. člen
(pogoji za skrbnika)
Skrbnik ne more biti oseba:
-
ki ji je odvzeta starševska skrb;
-
ki ni poslovno sposobna;
-
katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca;
-
ki je z varovancem sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju;
-
katere zakonec ali zunajzakonski partner je z varovancem sklenil pogodbo
o dosmrtnem preživljanju;
-
od katere, glede na njene osebne lastnosti ali razmerja z varovancem ali
njegovimi starši, ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške
obveznosti.
242. člen
(oseba skrbnika)
(1) Če je mogoče in če to ni v nasprotju s koristmi
varovanca, se imenuje za skrbnika njegov zakonec, zunajzakonski partner ali
sorodnik.
(2) Za skrbnika se lahko imenuje tudi pravna oseba, ki
pooblasti svojega delavca za odgovorno osebo za izvajanje skrbništva.
243. člen
(želje varovanca in sorodnikov)
Pri imenovanju skrbnika center za socialno delo ali sodišče
upošteva predvsem želje varovanca, če jih je ta izrazil in če je sposoben
razumeti njihov pomen in posledice, in če je to v korist varovanca. Upošteva pa
tudi želje njegovega zakonca, zunajzakonskega partnerja ali njegovih
sorodnikov, če je to v korist varovanca.
244. člen
(center za socialno delo kot skrbnik)
(1) Center za socialno delo ali sodišče lahko odloči, da se
osebi za skrbnika imenuje center za socialno delo. Ta pooblasti svojega delavca
za odgovorno osebo za izvajanje skrbništva.
(2) Center za socialno delo ali sodišče lahko z odločbo omeji
skrbnikove pravice in odloči, da bo posamezne skrbnikove naloge opravljal
center za socialno delo.
245. člen
(obveznosti skrbnika)
(1) Skrbnik zastopa varovanca.
(2) Skrbnik mora vestno skrbeti za osebnost, pravice in
koristi varovanca in skrbno upravljati njegovo premoženje.
246. člen
(popis premoženja)
(1) Če ima varovanec premoženje, center za socialno delo ali
sodišče odredi, da se to popiše, oceni in izroči v upravljanje skrbniku.
(2) Način popisa in ocenitve premoženja oseb pod skrbništvom
določi minister, pristojen za družino.
247. člen
(redno poslovanje in upravljanje)
(1) Skrbnik v varovančevem imenu in na njegov račun
samostojno opravlja, kar spada v redno poslovanje in upravljanje varovančevega
premoženja. Pri svojem delu ga vodijo varovančeve koristi.
(2) Skrbnik se mora pred vsakim važnejšim opravilom
posvetovati z varovancem. Njegovo mnenje mora upoštevati, če ga je varovanec
izrazil in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice.
(3) Skrbnik brez dovoljenja centra za socialno delo ne sme
storiti ničesar, kar bi presegalo okvire rednega poslovanja ali upravljanja
varovančevega premoženja.
248. člen
(dovoljenje centra za socialno delo)
(1) Samo z dovoljenjem centra za socialno delo sme skrbnik:
-
odtujiti ali obremeniti varovančeve nepremičnine;
-
odtujiti iz varovančevega premoženja premičnine večje vrednosti ali
razpolagati s premoženjskimi pravicami večje vrednosti;
-
odpovedati se dediščini ali volilu ali odkloniti darilo;
-
vložiti tožbo otroka za ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva;
-
izvesti druge ukrepe, če tako določa zakon.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka center za socialno delo
na predlog skrbnika izda odločbo.
249. člen
(medsebojni pravni posli)
Skrbnik sme skleniti pravni posel z varovancem, za katerega
skrbi, le z dovoljenjem centra za socialno delo, ki dovoli sklenitev takšnega
pravnega posla, če je varovancu v korist.
250. člen
(skrbnikovo poročilo)
(1) Skrbnik mora centru za socialno delo poročati o svojem
delu in mu dati račun o upravljanju premoženja enkrat na leto ali kadar center
za socialno delo to zahteva.
(2) Iz skrbnikovega poročila mora biti razvidno, kaj je
skrbnik ukrenil za varstvo varovančeve osebe, zlasti kar zadeva njegovo
zdravje, vzgojo in izobraževanje, ter njegova skrb za vse drugo, kar je za
varovanca potrebno.
(3) Poročilo mora vsebovati tudi podatke o upravljanju
varovančevega premoženja in razpolaganju z njim, o varovančevih dohodkih in
izdatkih ter končno stanje tega premoženja.
(4) Podrobnejša pravila o sestavi in vsebini skrbniškega
poročila določi minister, pristojen za družino.
251. člen
(pregled poročila)
(1) Center za socialno delo mora vestno pregledati skrbnikovo
poročilo. V okvir pregleda poročila sodi tudi obisk varovanca, ki ga mora
center za socialno delo opraviti vsaj enkrat letno.
(2) Če iz poročila izhajajo manjše nepravilnosti pri delu
skrbnika, mora center za socialno delo ukreniti vse potrebno, da se odpravijo.
(3) Ob večjih nepravilnostih, zaradi katerih obstaja
verjetnost, da skrbnik ne skrbi vestno za varovančevo osebnost, pravice ali
koristi ali ne upravlja skrbno varovančevega premoženja, center za socialno
delo uvede postopek za razrešitev skrbnika in po potrebi ukrene vse potrebno za
zavarovanje varovančevih koristi.
252. člen
(povračilo stroškov)
(1) Skrbnik ima pravico do povračila upravičenih stroškov, ki
jih je imel pri opravljanju skrbniških obveznosti.
(2) Center za socialno delo lahko skrbniku za njegovo delo
določi nagrado, če mora skrbnik zaradi zahtevnosti in odgovornosti dela imeti
posebne kvalifikacije.
253. člen
(obveznost povrnitve škode)
Skrbnik mora varovancu povrniti škodo, ki mu jo prizadene z
malomarnim opravljanjem svojih obveznosti ali s samovoljno opustitvijo
obveznosti skrbnika.
254. člen
(odločba sodišča o razrešitvi in imenovanju novega skrbnika)
(1) Če center za socialno delo ugotovi, da je skrbnik, ki ga
je imenovalo sodišče, pri opravljanju skrbniških obveznosti malomaren, da
zlorablja svoje pravice ali da s svojim delom ogroža varovančeve koristi, ali
če ugotovi, da bi bilo za varovanca koristnejše, če bi imel drugega skrbnika,
sodišču predlaga razrešitev in imenovanje novega skrbnika. V odločbi, s katero
sodišče razreši skrbnika, določi tudi rok, v katerem mora razrešeni skrbnik
predložiti končno poročilo o svojem delu in račun o upravljanju premoženja ter
izročiti premoženje v upravljanje novo imenovanemu skrbniku.
(2) Sodišče razreši skrbnika, če sam tako zahteva. To mora
storiti v treh mesecih od dneva, ko je skrbnik zahteval razrešitev.
255. člen
(odločba centra za socialno delo o razrešitvi in imenovanju
novega skrbnika)
(1) Če center za socialno delo ugotovi, da je skrbnik, ki ga
je imenoval sam, pri opravljanju skrbniških obveznosti malomaren, da zlorablja
svoje pravice ali da s svojim delom ogroža varovančeve koristi, ali če ugotovi,
da bi bilo za varovanca koristnejše, če bi imel drugega skrbnika, razreši
skrbnika in imenuje novega skrbnika. V odločbi, s katero center za socialno
delo razreši skrbnika, določi tudi rok, v katerem mora razrešeni skrbnik
predložiti končno poročilo o svojem delu in račun o upravljanju premoženja ter
izročiti premoženje v upravljanje novo imenovanemu skrbniku.
(2) Center za socialno delo razreši skrbnika, če sam tako
zahteva. To mora storiti v treh mesecih od dneva, ko je skrbnik zahteval
razrešitev.
256. člen
(ugovor zoper delo skrbnika)
(1) Zoper delo skrbnika in centra za socialno delo na
področju skrbništva lahko ugovarjajo varovanec, če je sposoben razumeti pomen
in posledice ugovora, njegov zakonec, zunajzakonski partner, njegovi sorodniki,
pristojni organi in strokovne institucije.
(2) Ugovore zoper delo skrbnika rešuje pristojni center za
socialno delo, ugovore zoper delo centra za socialno delo pa ministrstvo,
pristojno za družino.
(3) Organ, ki rešuje ugovore iz prejšnjega odstavka,
preizkusi njihovo utemeljenost, določi, kaj naj se ukrene, in o tem obvesti
tistega, ki je ugovarjal.
3. Skrbništvo za otroke
257. člen
(postavitev otroka pod skrbništvo)
(1) Otroka, ki nima staršev ali za katerega starši ne
skrbijo, postavi sodišče pod skrbništvo in mu imenuje skrbnika.
(2) Sodišče mora centru za socialno delo takoj poslati
pravnomočno odločbo, s katero je otroka postavilo pod skrbništvo in imenovalo
skrbnika.
258. člen
(obveznosti skrbnika)
Skrbnik otroka mora skrbeti zanj z enako skrbnostjo kakor
starši, vendar varovanca ni dolžan preživljati in ga imeti pri sebi.
259. člen
(veljavnost pravnih poslov)
(1) Za sklepanje pravnih poslov, ki so tako pomembni, da
bistveno vplivajo na otrokovo življenje pred polnoletnostjo ali po njej, je
potrebno dovoljenje skrbnika.
(2) Veljavnost pravnega posla, ki ga je otrok sklenil brez
skrbnikovega dovoljenja, se presoja po pravilih obligacijskega prava.
260. člen
(dovoljenje centra za socialno delo)
Skrbnik sme samo z dovoljenjem centra za socialno delo:
-
vpisati ali izpisati otroka iz šole ali spremeniti vrsto izobraževanja;
-
odločati o izbiri otrokovega poklica ali opravljanju njegovega poklica;
-
izvesti druge pomembnejše ukrepe glede otroka, če tako določa drug
zakon.
261. člen
(prenehanje skrbništva)
Skrbništvo nad otrokom preneha s pridobitvijo popolne
poslovne sposobnosti, s posvojitvijo ali z odločbo sodišča, če so prenehali
razlogi za skrbništvo.
4. Skrbništvo za odrasle osebe
262. člen
(postavitev odrasle osebe pod skrbništvo)
(1) Sodišče osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali
težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja,
sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, postavi
pod skrbništvo in ji imenuje skrbnika.
(2) Sodišče v odločbi o postavitvi pod skrbništvo določi
obseg skrbnikovih obveznosti in pravic.
(3) Sodišče centru za socialno delo takoj pošlje pravnomočno
odločbo o postavitvi pod skrbništvo in imenovanju skrbnika.
263. člen
(veljavnost pravnih poslov)
Veljavnost pravnih poslov, ki jih je sklenil varovanec,
čeprav bi ga moral zastopati skrbnik, in pravnih poslov, ki jih je sklenil
varovanec brez potrebnega skrbnikovega dovoljenja, se presoja po pravilih
obligacijskega prava.
264. člen
(obveznosti skrbnika)
(1) Skrbnik mora v okviru svojih obveznosti in pravic skrbeti
tudi za varovančevo osebnost, upoštevati pri tem vzroke, zaradi katerih je bila
oseba postavljena pod skrbništvo, ter si prizadevati za izvajanje zdravstvenih
ukrepov za odpravo teh vzrokov in varovančevo usposobitev za samostojno
življenje in delo.
(2) Varstvo varovančeve osebnosti zahteva, da skrbnik
varovancu v okviru njegovih sposobnosti omogoči oblikovati življenje po lastnih
željah in predstavah.
265. člen
(začasni skrbnik)
(1) Sodišče, pri katerem se je začel postopek za postavitev
pod skrbništvo, po potrebi osebo, zoper katero se je začel postopek, postavi
pod začasno skrbništvo in ji imenuje začasnega skrbnika. Sodišče v tej odločbi
določi tudi obseg obveznosti in pravic začasnega skrbnika.
(2) Sodišče mora centru za socialno delo takoj poslati
pravnomočno odločbo o postavitvi pod začasno skrbništvo in imenovanju začasnega
skrbnika.
(3) Obveznost začasnega skrbnika preneha, ko se postavi
stalni skrbnik ali ko postane odločba, s katero sodišče odloči, da ni razlogov
za postavitev pod skrbništvo, pravnomočna.
266. člen
(prenehanje skrbništva)
Skrbništvo nad osebo, ki je bila postavljena pod skrbništvo,
preneha z odločbo sodišča, če so prenehali razlogi za skrbništvo.
5. Skrbništvo za posebne primere
267. člen
(imenovanje skrbnika za posebni primer)
(1) Center za socialno delo imenuje skrbnika za posebni
primer ali skrbnika za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere
prebivališče ni znano in ki nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja,
kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih,
kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika.
(2) Skrbnika za posebni primer ni mogoče imenovati v
primerih, ko so podani pogoji za postavitev otroka pod skrbništvo oziroma ko so
podani pogoji za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, razen če zakon določa
drugače.
268. člen
(imenovanje skrbnika za posebni primer v postopku pred
drugim organom)
Ob pogojih, ki jih določa ta zakonik, sme v primerih iz 267.
člena tega zakonika imenovati skrbnika tudi organ, pred katerim poteka
postopek. Ta organ mora o tem takoj obvestiti center za socialno delo. Center
za socialno delo ima do tega skrbnika enake pravice kakor do skrbnika, ki bi ga
imenoval sam.
269. člen
(kolizijski skrbnik)
(1) Center za socialno delo ali sodišče imenuje kolizijskega
skrbnika otroku, nad katerim izvajajo starševsko skrb starši, če so si njihove
koristi v navzkrižju.
(2) Center za socialno delo ali sodišče imenuje varovancu
kolizijskega skrbnika, če so si koristi varovanca in njegovega skrbnika v
navzkrižju.
(3) Če so si koristi otrok, nad katerimi ima starševsko skrb
ista oseba, ali koristi oseb, ki imajo istega skrbnika, v navzkrižju, center za
socialno delo ali sodišče vsakemu izmed njih imenuje kolizijskega skrbnika.
270. člen
(zaščita tujega državljana)
Če ni v mednarodni pogodbi drugače določeno, ukrene v
neodložljivih primerih center za socialno delo ali sodišče po določbah tega
zakonika, kar je potrebno za varstvo osebnosti, pravic in koristi tujega
državljana, dokler organ njegove države ne ukrene, kar je treba.
271. člen
(prenehanje skrbništva za posebni primer)
Skrbništvo za posebni primer preneha, če so prenehali razlogi
za skrbništvo za posebni primer.
6. Postopek
272. člen
(postopek v skrbniških zadevah)
(1) Kadar center za socialno delo izve, da je treba nekoga
postaviti pod skrbništvo ali mu imenovati skrbnika za posebni primer, takoj
ukrene vse potrebno za varstvo njegove osebnosti, njegovih pravic in koristi.
(2) V postopkih, v katerih je sodišče v skladu z določbami
tega zakonika pristojno odločati o postavitvi pod skrbništvo in imenovanju
skrbnika, takoj ukrene vse potrebno za varstvo osebnosti, pravic in koristi
posameznika. Sodišče v odločbi o postavitvi pod skrbništvo določi obseg
skrbnikovih obveznosti in pravic.
(3) Kadar je center za socialno delo predlagatelj postopka iz
prejšnjega odstavka, mora v predlogu navesti, katero fizično ali pravno osebo
naj sodišče imenuje za skrbnika. Kadar center za socialno delo ni predlagatelj,
na zahtevo sodišča poda mnenje o tem, katero fizično ali pravno osebo naj
sodišče imenuje za skrbnika.
(4) Kadar center za socialno delo ali sodišče odloči o
imenovanju skrbnika za posebni primer, določi tudi obseg njegovih obveznosti in
pravic.
(5) Po določbah tega poglavja ravna tudi drug organ, pred
katerim poteka postopek, v katerem se imenuje skrbnik za posebni primer.
273. člen
(procesna sposobnost)
(1) Otroku, ki je dopolnil 15 let in je sposoben razumeti
pomen in pravne posledice svojih dejanj, mora center za socialno delo v
postopkih, ki se nanašajo na razrešitve in imenovanja skrbnika za posebni
primer, omogočiti, da kot stranka v postopku v skladu z določbami zakona, ki
ureja splošni upravni postopek, samostojno opravlja procesna dejanja.
(2) Zakoniti zastopnik otroka iz prejšnjega odstavka sme
opravljati dejanja v postopku le, dokler otrok ne izjavi, da bo samostojno
opravljal procesna dejanja.
(3) Otroka, ki še ni star 15 let oziroma za katerega center
za socialno delo presodi, da ni sposoben razumeti pomena in pravnih posledic
svojih dejanj, zastopa zakoniti zastopnik.
(4) Če si interesi otroka in njegovega zakonitega zastopnika
nasprotujejo, center za socialno delo otroku imenuje kolizijskega skrbnika.
Tako ravna center za socialno delo tudi v drugih primerih, če glede na
okoliščine primera presodi, da je to potrebno zaradi varstva koristi otroka.
274. člen
(seznanitev otroka s postopkom)
(1) Center za socialno delo mora otroka, ki je sposoben
razumeti pomen postopka in posledice odločitve, na primeren način obvestiti o
uvedbi postopka in o njegovi pravici, da izrazi svoje mnenje. Glede na starost
otroka in druge okoliščine center za socialno delo opravi z otrokom razgovor.
Pri tem je lahko navzoča oseba, ki ji otrok zaupa in jo sam izbere. Ta oseba
lahko pomaga otroku izraziti njegovo mnenje. Center za socialno delo lahko
prepove navzočnost osebe, če oceni, da bi bilo sodelovanje te osebe v postopku
v nasprotju s koristjo otroka.
(2) O razgovoru strokovni delavec sestavi zapisnik. Zaradi
varstva koristi otroka lahko center za socialno delo odloči, da se staršem ne
dovoli vpogleda v zapisnik.
(3) Otroku, ki je že dopolnil 15 let in je v postopku izrazil
svoje mnenje, center za socialno delo vroči odločbo, zoper katero ima pravico
vložiti pritožbo.
275. člen
(dolžnost obveščanja)
O tem, da je treba nekoga postaviti pod skrbništvo ali mu
imenovati skrbnika za posebni primer, morajo center za socialno delo ali
sodišče obvestiti:
-
upravni in drugi državni organi, nosilci javnih pooblastil, izvajalci
javnih služb, organi lokalnih skupnosti, delodajalci in nevladne organizacije,
kadar pri izvajanju svojih pristojnosti oziroma opravljanju svojega dela zvedo
za tak primer;
-
zakonec, zunajzakonski partner, sorodniki, člani gospodinjstva in druge
osebe, ki zvedo za tak primer.
276. člen
(upoštevanje koristi varovanca)
Pri odločanju o obliki varstva, ki naj se da varovancu, mora
center za socialno delo ali sodišče upoštevati predvsem varovančeve potrebe in
koristi.
277. člen
(pošiljanje odločbe in vpis v matični register)
Pravnomočno odločbo o postavitvi pod skrbništvo, imenovanju
novega skrbnika in o prenehanju skrbništva center za socialno delo in sodišče
pošljeta v 15 dneh od njene pravnomočnosti upravni enoti. Postavitev pod
skrbništvo in prenehanje skrbništva za otroke in druge osebe se vpiše v matični
register, in sicer se vpiše osebno ime skrbnika in njegova EMŠO. Če skrbništvo
opravlja pravna oseba, se v matični register vpiše samo naziv pravne osebe.
278. člen
(zaznamba v zemljiški knjigi)
Če ima varovanec nepremičnine, center za socialno delo in
sodišče pošljeta pravnomočno odločbo o postavitvi pod skrbništvo in o
prenehanju skrbništva v 15 dneh od njene pravnomočnosti pristojnemu sodišču, ki
podatek o skrbništvu in o prenehanju skrbništva zaznamuje v zemljiški knjigi.
279. člen
(kritje izdatkov)
(1) Izdatki za izvajanje ukrepov, ki nastanejo v zvezi s
skrbništvom za otroke in odrasle osebe v korist varovancev, in nagrada za delo
skrbnika se krijejo po naslednjem vrstnem redu iz:
-
varovančevih dohodkov;
-
sredstev, dobljenih od oseb, ki morajo varovanca preživljati;
-
varovančevega premoženja;
-
proračuna Republike Slovenije.
(2) Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za
skrbništvo za posebne primere.
Deveti del: PROGRAMI V PODPORO DRUŽINI
280. člen
(programi v podporo družini)
(1) Programi v podporo družini so namenjeni pripravam na
starševstvo, spodbujanju pozitivnega starševstva in krepitvi starševskih
kompetenc, izboljšanju komunikacije in odnosov v družini, ustvarjalnemu in
aktivnemu preživljanju prostega časa otrok in družin, lažjemu usklajevanju
poklicnega in družinskega življenja, psihosocialni pomoči otrokom in staršem
ter drugim vsebinam za izboljšanje kakovosti družinskega življenja.
(2) Programi v podporo družini se delno ali v celoti
financirajo na podlagi javnih razpisov za obdobje največ pet let.
(3) Če je bil znesek javnih sredstev v pogodbi o financiranju
programov v podporo družini določen glede na predvidevanje, da sredstva
proračuna za ta namen v času veljavnosti pogodbe ne bodo manjša, kot so bila ob
podpisu pogodbe, pa so se kasneje zmanjšala v takšnem obsegu, da programa ni
več mogoče izpolniti v dogovorjenem obsegu, se pogodba iz tega razloga v javnem
interesu spremeni.
(4) Izvajalec programa v podporo družini mora zagotavljati
kadrovske in prostorske pogoje ter pogoje glede tehnične opremljenosti,
ustrezen delež finančnih virov ter druge pogoje, določene v javnem razpisu.
Deseti del: DRUŠTVA IN DRUGE ORGANIZACIJE V JAVNEM INTERESU
NA PODROČJU DRUŽINSKE POLITIKE
281. člen
(status društva v javnem interesu)
(1) Nevladni organizaciji ki deluje na področju družinske
politike, se lahko podeli status nevladne organizacije v javnem interesu v
skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu.
(2) Status nevladne organizacije v javnem interesu se podeli nevladni
organizaciji, če njeno delovanje prispeva k razvoju področja družinske politike
in če stalno izvaja dejavnosti, ki imajo pozitiven učinek na delovanje in
razvoj družin.
(3) Podrobnejša merila o izpolnjevanju pogojev iz drugega
odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za družino.
Enajsti del: ZBIRKE PODATKOV
282. člen
(uporaba določb zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov)
Za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, pošiljanje in uporabo
podatkov iz zbirk podatkov ter za varstvo informacijske zasebnosti posameznika
po tem zakoniku se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih
podatkov, če s tem zakonikom za posamezne primere ni določeno drugače.
283. člen
(zbirke osebnih podatkov)
(1) Ministrstvo, pristojno za družino, vzpostavi centralni
zbirki podatkov na področju posvojitev in preživnin. Kot upravljavec zbirk
obdeluje podatke za namen spremljanja, načrtovanja in razvoja področij, za
znanstveno raziskovalne in statistične namene ter za izvajanje internega
nadzora nad uporabo podatkov.
(2) Za namen izvajanja nalog po tem zakoniku centri za
socialno delo obdelujejo osebne podatke iz centralnih zbirk, katerih
upravljavec je ministrstvo, pristojno za družino.
284. člen
(centralna zbirka podatkov na področju posvojitev)
(1) Centralna zbirka podatkov na področju posvojitev vsebuje
zbirke osebnih podatkov o:
-
kandidatih za posvojitelje;
-
otrocih, ki potrebujejo posvojitev;
-
bioloških starših otrok, ki potrebujejo posvojitev;
-
izvedenih posvojitvah v Republiki Sloveniji.
(2) Osebne podatke v zbirke iz prejšnjega odstavka vpisujejo
centri za socialno delo, in sicer vsak za območje svoje krajevne pristojnosti.
(3) Centri za socialno delo imajo znotraj centralne zbirke
vpogled v osebne podatke o kandidatih za posvojitelje za celotno območje
Republike Slovenije, v osebne podatke o otrocih, ki potrebujejo posvojitev, v
osebne podatke o bioloških starših otrok, ki potrebujejo posvojitev, v osebne
podatke o izvedenih posvojitvah pa le za območje svoje krajevne pristojnosti.
285. člen
(vsebina zbirk osebnih podatkov na področju posvojitev)
(1) Zbirka osebnih podatkov o kandidatih za posvojitelje
vsebuje:
-
datum rojstva;
-
državljanstvo;
-
spol;
-
podatke o statusu (izobrazbi, zaposlitvi, samozaposlitvi, statusu
dijaka/študenta, upokojitvi, statusu kmeta, statusu gospodinje);
-
podatke, ki se nanašajo na vrsto življenjske skupnosti (zakonska zveza,
zunajzakonska skupnost, sklenjena partnerska zveza, nesklenjena partnerska
zveza, samski stan, razveza, vdovstvo);
-
datum vpisa;
-
identifikacijsko številko, ki je kandidatu ali kandidatoma za
posvojitelja dodeljena ob vnosu v informacijski sistem;
-
številko upravnega spisa.
(2) Zbirka osebnih podatkov o otrocih, ki potrebujejo
posvojitev, vsebuje:
-
datum rojstva;
-
državljanstvo;
-
spol;
-
identifikacijsko številko, ki je otroku dodeljena ob vnosu v
informacijski sistem;
-
številko upravnega spisa.
(3) Zbirka osebnih podatkov o bioloških starših otroka, ki
potrebuje posvojitev, vsebuje:
-
starost ob vnosu v informacijski sistem;
-
podatke o statusu (izobrazbi, zaposlitvi, samozaposlitvi, statusu
dijaka/študenta, upokojitvi, statusu kmeta, statusu gospodinje);
-
podatke, ki se nanašajo na vrsto življenjske skupnosti (zakonska zveza,
zunajzakonska skupnost, sklenjena partnerska zveza, nesklenjena partnerska
zveza, samski stan, razveza, vdovstvo);
-
državljanstvo.
(4) Zbirka osebnih podatkov o izvedenih posvojitvah vsebuje:
-
številko in datum odločbe o posvojitvi;
-
datum posvojitve;
-
starost posvojitelja ob posvojitvi;
-
starost otroka ob posvojitvi.
286. člen
(centralna zbirka podatkov na področju preživnin)
(1) Centralna zbirka podatkov na področju preživnin vsebuje
zbirke osebnih podatkov o:
-
upravičencih do preživnine;
-
zakonitih zastopnikih upravičencev do preživnine;
-
zavezancih za preživnine;
-
določenih preživninah.
(2) Osebne podatke v zbirke iz prejšnjega odstavka vpisujejo
centri za socialno delo, in sicer vsak za območje svoje krajevne pristojnosti,
ter imajo za območje svoje krajevne pristojnosti tudi vpogled v zbirke.
287. člen
(vsebina zbirk osebnih podatkov na področju preživnin)
(1) Zbirka o upravičencih do preživnin vsebuje:
-
osebno ime;
-
EMŠO;
-
naslov prebivališča;
-
državljanstvo;
-
podatke o statusu (izobrazbi, zaposlitvi, samozaposlitvi, statusu
dijaka/študenta, upokojitvi, statusu kmeta, statusu gospodinje).
(2) Zbirka osebnih podatkov o zakonitih zastopnikih
upravičencev do preživnin vsebuje:
-
osebno ime;
-
EMŠO;
-
naslov prebivališča;
-
državljanstvo;
-
razmerje do upravičenca do preživnine (mati, oče, skrbnik, rejnik,
drugo).
(3) Zbirka osebnih podatkov o zavezancih za preživnine
vsebuje:
-
osebno ime;
-
EMŠO;
-
naslov prebivališča;
-
državljanstvo;
-
razmerje do upravičenca do preživnine (mati, oče, zakonec, zunajzakonski
partner, partner v sklenjeni partnerski zvezi, partner v nesklenjeni partnerski
zvezi, otrok, drugo).
(4) Zbirka osebnih podatkov o določenih preživninah vsebuje:
-
višino preživnine;
-
denarno enoto;
-
številko in datum akta o določitvi preživnine;
-
datum, od katerega je preživnina določena;
-
datum, od katerega se preživnino usklajuje;
-
podatek o neizterljivosti preživnine;
-
identifikacijsko številka, ki je preživnini za določenega upravičenca in
zavezanca dodeljena ob vnosu v informacijski sistem.
288. člen
(zbiranje osebnih podatkov)
(1) Osebni podatki se zbirajo neposredno od posameznika ter
iz uradnih zbirk, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi
in organizacije.
(2) Centri za socialno delo za namen izvajanja javnih
pooblastil po tem zakoniku brezplačno pridobivajo osebne podatke iz obstoječih
zbirk osebnih podatkov naslednjih upravljavcev:
-
Ministrstva za notranje zadeve – podatke o posamezniku in družinskih
članih (osebno ime, datum rojstva, EMŠO, državljanstvo, prebivališče, datum
smrti), podatke o sklenjenih zakonskih zvezah in razvezah ter o sklenjenih
partnerskih zvezah in razvezah partnerskih zvez iz centralnega registra
prebivalstva in podatke o dovoljenju za prebivanje tujca;
-
izvajalcev vzgojne in izobraževalne dejavnosti – podatke o vključitvi v
vzgojni ali izobraževalni zavod;
-
Ministrstva za zdravje, Inštituta za varovanje zdravja in drugih
izvajalcev zdravstvene dejavnosti – podatke o zdravstvenem stanju ali
invalidnosti ob pisni privolitvi posameznika;
-
Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije –
podatke o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega
zavarovanja;
-
Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije –
podatke o izplačanem nadomestilu preživnine;
-
Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje – podatke o brezposelnih
osebah, o datumu in razlogih prenehanja vodenja v evidenci brezposelnih oseb
ter o razlogih za prenehanje izplačevanja materialnih pravic;
-
centrov za socialno delo – podatke iz zbirk podatkov po zakonu, ki ureja
starševsko varstvo in družinske prejemke (osebno ime, EMŠO upravičenca in vrsta
pravice), po predpisih, ki urejajo področje socialnega varstva (osebno ime,
EMŠO upravičenca in vrsta pravice ali storitve), podatke o preživninah, ki jih
je vpisal drug krajevno pristojen center za socialno delo (osebno ime, EMŠO
upravičenca; osebno ime, EMŠO zakonitega zastopnika; osebno ime, EMŠO
zavezanca; višina preživnine; datum, od katerega je preživnina določena),
podatke o postavitvi pod skrbništvo in imenovanju skrbnika ali skrbnika za
posebni primer po tem zakoniku (osebno ime, EMŠO varovanca; osebno ime, EMŠO
skrbnika; datum pravnomočnosti odločbe o postavitvi pod skrbništvo; vrsta
skrbništva) ter podatke iz zbirk podatkov po zakonu, ki ureja izvajanje rejniške
dejavnosti (osebno ime, EMŠO otroka; osebno ime, EMŠO rejnika; datum namestitve
v rejništvo; časovna omejenost rejništva);
-
delodajalcev – podatke o zaposlitvi;
-
upravljavca registra transakcijskih računov – podatke o transakcijskih
računih: številki računa in nazivu izvajalca plačilnega prometa, ki vodi
transakcijski račun.
289. člen
(hramba osebnih podatkov)
(1) Osebni podatki iz 285. člena tega zakonika se hranijo pet
let po pravnomočni sodni odločbi o posvojitvi, osebni podatki iz 287. člena
tega zakonika pa se hranijo pet let po prenehanju upravičenosti do prejemanja
preživnine. Po poteku tega roka se podatki anonimizirajo.
(2) Listinsko gradivo s področja posvojitev, ki je podlaga za
vpis posvojitve v matični register, se hrani trajno.
Družinski zakonik – DZ (Uradni list RS, št. 15/17) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»Dvanajsti del: PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
290. člen
(postopki v zadevah iz
sodne pristojnosti)
(1) Postopki na podlagi Zakona o zakonski zvezi in družinskih
razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo, 101/07 –
odl. US, 90/11 – odl. US, 84/12 – odl. US in 82/15 – odl. US), ki so bili pred
začetkom uporabe tega zakonika uvedeni pred pristojnimi sodišči, se dokončajo
po določbah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS,
št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo, 101/07 – odl. US, 90/11 – odl. US,
84/12 – odl. US in 82/15 – odl. US).
(2) Če se po začetku uporabe tega zakonika v postopkih iz
prejšnjega odstavka odločba prve stopnje razveljavi, se postopek nadaljuje po
določbah tega zakonika.
291. člen
(postopki v zadevah, glede
katerih je spremenjena stvarna pristojnost in zakonski učinki odločb)
(1) Postopki v zadevah, v katerih so bili po predpisih, ki so
veljali pred začetkom uporabe tega zakonika, pristojni centri za socialno delo,
po tem zakoniku pa je pristojno sodišče, in so bili začeti pred začetkom
uporabe tega zakonika, se končajo pred centri za socialno delo po določbah
Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 –
uradno prečiščeno besedilo, 101/07 – odl. US, 90/11 – odl. US, 84/12 – odl. US
in 82/15 – odl. US). O pritožbah zoper te odločbe odloča ministrstvo, pristojno
za družino.
(2) Za zakonske učinke odločb centrov za socialno delo, ki
bodo postale pravnomočne po začetku uporabe tega zakonika, se uporabljajo
določbe tega zakonika. Pri tem se šteje, da z dnem pravnomočnosti odločbe
centra za socialno delo začne teči obdobje trajanja ukrepa, ki je kot najdaljši
določen pri posameznem ukrepu s tem zakonikom, razen če je bilo s pravnomočno
odločbo centra za socialno delo, izdano na podlagi Zakona o zakonski zvezi in
družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo,
101/07 – odl. US, 90/11 – odl. US, 84/12 – odl. US in 82/15 – odl. US) določeno
krajše obdobje trajanja.
(3) Če bo po začetku uporabe tega zakonika v zadevi iz prvega
odstavka tega člena odpravljena ali razveljavljena odločba prve stopnje, se postopek
nadaljuje pred pristojnim sodiščem po tem zakoniku. Centri za socialno delo te
zadeve po uradni dolžnosti odstopijo pristojnemu sodišču. O odstopu zadev se
sestavi zapisnik, ki ga podpišeta direktor centra za socialno delo, ki zadevo
odstopa, in predsednik sodišča, kateremu je zadeva odstopljena.
292. člen
(postopki v zadevah iz
pristojnosti centrov za socialno delo)
Postopki na podlagi 111. člena Zakona o zakonski zvezi in
družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo,
101/07 – odl. US, 90/11 – odl. US, 84/12 – odl. US in 82/15 – odl. US), ki so
bili pred začetkom uporabe tega zakonika uvedeni pred centri za socialno delo,
se s sklepom ustavijo.
293. člen
(odločbe o podaljšanju
roditeljske pravice)
Za zakonske učinke pravnomočnih sodnih odločb o podaljšanju
roditeljske pravice se uporabljajo določbe tega zakonika. Pri tem se šteje, da
ima oseba, nad katero je bila podaljšana roditeljska pravica, položaj otroka,
ki je že dopolnil starost 15 let, razen v primerih, ko je sodišče v odločbi o
podaljšanju roditeljske pravice odločilo, da ima oseba položaj otroka, ki še ni
dopolnil 15 let.
294. člen
(pravnomočne odločbe o
ukrepih centra za socialno delo ali sodišča)
(1) Za zakonske učinke pravnomočnih odločb centrov za socialno
delo, s katerimi je bilo odločeno o ukrepih centra za socialno delo na podlagi
določb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št.
69/04 – uradno prečiščeno besedilo, 101/07 – odl. US, 90/11 – odl. US, 84/12 –
odl. US in 82/15 – odl. US), se uporabljajo določbe tega zakonika o ukrepih
trajnejšega značaja. Pri tem se šteje, da z dnem začetka uporabe tega zakonika
začne teči tudi obdobje trajanja ukrepa, ki je kot najdaljši določen pri
posameznem ukrepu s tem zakonikom, razen če je bilo s pravnomočno odločbo
centra za socialno delo, izdano na podlagi Zakona o zakonski zvezi in
družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo,
101/07 – odl. US, 90/11 – odl. US, 84/12 – odl. US in 82/15 – odl. US),
določeno krajše obdobje trajanja.
(2) Za zakonske učinke pravnomočnih odločb sodišč, s katerimi
je bilo odločeno o ukrepih za varstvo otrokovih premoženjskih koristi na
podlagi določb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS,
št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo, 101/07 – odl. US, 90/11 – odl. US,
84/12 – odl. US in 82/15 – odl. US), se uporabljajo določbe tega zakonika o
ukrepih za varstvo koristi otroka. Pri tem se šteje, da z dnem začetka uporabe
tega zakonika prične teči tudi obdobje trajanja ukrepa, določenega s tem
zakonikom, razen če je bilo s pravnomočno odločbo sodišča, izdano na podlagi
Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 –
uradno prečiščeno besedilo, 101/07 – odl. US, 90/11 – odl. US, 84/12 – odl. US
in 82/15 – odl. US), določeno krajše obdobje trajanja.
295. člen
(odločbe o odvzemu poslovne
sposobnosti)
(1) Za zakonske učinke pravnomočnih sodnih odločb o popolnem
ali delnem odvzemu poslovne sposobnosti se uporabljajo določbe tega zakonika.
Pri tem se šteje, da je oseba, ki ji je bila popolno odvzeta poslovna
sposobnost v skladu z določbami Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list SRS,
št. 30/86 in 20/88 – popr., Uradni list RS, št. 87/02 – SPZ, 77/08 – ZDZdr in
10/17 – ZPP-E), postavljena pod skrbništvo, tako da ta oseba ne more samostojno
opravljati nobenih pravnih poslov. Za osebo, kateri je bila delno odvzeta
poslovna sposobnost v skladu z določbami Zakona o nepravdnem postopku (Uradni
list SRS, št. 30/86 in 20/88 – popr., Uradni list RS, št. 87/02 – SPZ, 77/08 –
ZDZdr in 10/17 – ZPP-E), pa se šteje, da ima položaj otroka, ki je že dopolnil
15 let, če pristojni organ ni odločil drugače.
(2) Kot popoln odvzem poslovne sposobnosti, določen v drugih
predpisih, se šteje postavitev osebe pod skrbništvo po tem zakoniku, tako da ta
oseba ne more samostojno opravljati nobenih pravnih poslov. Kot delni odvzem
poslovne sposobnosti, določen v drugih predpisih, se šteje postavitev osebe pod
skrbništvo po tem zakoniku, tako da ta oseba ne more opravljati samo določenih
pravnih poslov oziroma da za določene pravne posle potrebuje odobritev
skrbnika.
296. člen
(veljavnost določb glede
posvojitev)
(1) Za posvojitve, sklenjene po predpisih, ki so veljali do
1. januarja 1977, se uporabljajo ti predpisi, razen če so bile spremenjene v
posvojitve po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS,
št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo, 101/07 – odl. US, 90/11 – odl. US,
84/12 – odl. US in 82/15 – odl. US).
(2) Dokler traja posvojitev, sklenjena do 1. januarja 1977,
lahko posvojitelj in posvojeni otrok med seboj skleneta zakonsko zvezo samo z
dovoljenjem sodišča. S sklenitvijo zakonske zveze med posvojiteljem in
posvojenim otrokom posvojitev preneha.
297. člen
(določitev preživnine za
otroke, nameščene v rejništvo ali v zavod)
(1) Državno pravobranilstvo v enem letu od začetka uporabe
tega zakonika zahteva, da sodišče odloči o preživninski obveznosti staršev v
skladu s 184. členom tega zakonika, in sicer za tiste otroke, ki so bili do
dneva začetka uporabe tega zakonika že nameščeni v rejništvo ali v zavod in še
nimajo določene preživnine.
(2) Center za socialno delo v enem mesecu od začetka uporabe
tega zakonika Državnemu pravobranilstvu posreduje podatke o zadevah iz
prejšnjega odstavka, ki sodijo v njegovo pristojnost. Center za socialno delo
posreduje Državnemu pravobranilstvu o vsaki zadevi naslednje podatke: osebno
ime otroka in staršev, EMŠO otroka in staršev, naslov stalnega ali začasnega
prebivališča staršev, podatek o tem, v kateri zavod ali h kateremu rejniku je
otrok nameščen (naziv in naslov zavoda oziroma osebno ime in naslov rejnika)
ter druge podatke, s katerimi razpolagajo in so potrebni za izvrševanje
pristojnosti iz prejšnjega odstavka.
298. člen
(začetek uporabe določbe o
pravici otroka do zagovornika)
Pravica otroka do zagovornika iz 182. člena tega zakonika se
začne izvajati z začetkom uporabe posebnega zakona iz drugega odstavka 182.
člena tega zakonika.
299. člen
(rok za vzpostavitev
registra in centralnih zbirk podatkov)
Register iz 90. člena tega zakonika ter centralni zbirki
podatkov iz 284. in 286. člena tega zakonika se vzpostavijo do začetka uporabe
tega zakonika.
300. člen
(vpis v zbirki podatkov)
(1) Osebe, za katere je center za socialno delo do začetka
uporabe tega zakonika ugotovil, da izpolnjujejo pogoje za posvojitelja v skladu
z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 –
uradno prečiščeno besedilo, 101/07 – odl. US, 90/11 – odl. US, 84/12 – odl. US
in 82/15 – odl. US), center za socialno delo vpiše v zbirko podatkov iz prvega
odstavka 285. člena tega zakonika. Kot čas vpisa v zbirko podatkov se šteje
datum vložitve vloge na center za socialno delo.
(2) Otroke, za katere je center za socialno delo do začetka
uporabe tega zakonika v skladu z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih
razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo, 101/07 –
odl. US, 90/11 – odl. US, 84/12 – odl. US in 82/15 – odl. US) ugotovil, da
potrebujejo posvojitev, center za socialno delo vpiše v zbirko podatkov iz
drugega odstavka 285. člena tega zakonika.
301. člen
(podzakonski predpisi)
Podzakonske predpise iz tretjega odstavka 34. člena, 41.
člena, četrtega odstavka 204. člena, četrte alineje prvega odstavka in pete
alineje drugega odstavka 207. člena, 211. člena, drugega odstavka 246. člena,
četrtega odstavka 250. člena in četrtega odstavka 281. člena tega zakonika izda
minister, pristojen za družino, do začetka uporabe tega zakonika.
302. člen
(prenehanje veljavnosti
določb drugih zakonov)
(1) Z uveljavitvijo tega zakonika prenehata veljati 41. In
42. člen Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z
biomedicinsko pomočjo (Uradni list RS, št. 70/00), uporabljata pa se do začetka
uporabe tega zakonika.
(2) Z uveljavitvijo tega zakonika preneha veljati 88. člen
Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno
besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12,
39/16 in 52/16 – ZPPreb-1).
303. člen
(prenehanje veljavnosti
dosedanjega zakona)
Z uveljavitvijo tega zakonika preneha veljati Zakon o
zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno
prečiščeno besedilo, 101/07 – odl. US, 90/11 – odl. US, 84/12 – odl. US in
82/15 – odl. US), uporablja pa se do začetka uporabe tega zakonika.
304. člen
(prenehanje veljavnosti
podzakonskih predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakonika prenehajo veljati
naslednji predpisi:
-
Pravilnik o sklepanju zakonske zveze (Uradni list RS, št. 67/13 in
32/15);
-
Pravilnik o postopku in vsebini izvajanja svetovalnega razgovora (Uradni
list SRS, št. 41/89);
-
Pravilnik o postopku za popis in ocenitev premoženja oseb pod
skrbništvom ter o pripravi skrbniških poročil (Uradni list SRS, št. 18/89).
(2) Predpisi iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do začetka
uporabe novih podzakonskih predpisov.
305. člen
(uveljavitev in začetek
uporabe zakonika)
Ta zakonik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne dve leti po uveljavitvi,
razen:
-
17., 18., 19., 280. in 281. člena, ki se uporabljajo od dneva
uveljavitve tega zakonika,
-
30. do 41. člena, ki se uporabljajo od 1. januarja 2018 in
-
144. člena, ki se v vseh sodnih in upravnih postopkih, ki tečejo po
določbah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št.
69/04 – uradno prečiščeno besedilo, 101/07 – odl. US, 90/11 – odl. US, 84/12 –
odl. US in 82/15 – odl. US), smiselno uporablja od dneva uveljavitve tega
zakonika.«.
Zakon o nevladnih organizacijah – ZNOrg
(Uradni list RS, št. 21/18) vsebuje naslednjo končno določbo:
»39. člen
(uveljavitev zakona)
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
(2) Določbe 28. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1.
januarja 2019.«.
Zakon o spremembah Družinskega zakonika – DZ-A
(Uradni list RS, št. 22/19) vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
Ta zakon začne veljati 1. maja 2019.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
matičnem registru – ZMatR-C (Uradni list RS, št. 67/19) vsebuje naslednjo končno določbo:
»15. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o obravnavi otrok in mladostnikov s
čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju – ZOOMTVI
(Uradni list RS, št. 200/20) vsebuje naslednjo končno določbo:
»44. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Odločba o ugotovitvi, da sta prvi stavek
3. člena in 16. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih
bila in da prvi stavek 3. člena Družinskega zakonika je v neskladju z
Ustavo, o razveljavitvi prve alineje 22. člena Družinskega zakonika in o
razveljavitvi sodbe Upravnega sodišča ter odpravi odločbe Ministrstva za delo,
družino, socialne zadeve in enake možnosti in odločbe Upravne enote (Uradni
list RS, št. 94/22) določa:
»1. Prvi odstavek 3. člena v delu, v katerem je
določal, da je zakonska zveza življenjska skupnost moža in žene, ter
16. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS,
št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo) v delu, v katerem je določal, da
je za sklenitev zakonske zveze potrebno, da sta osebi, ki jo sklepata,
različnega spola, sta bila v neskladju z Ustavo.
2. Prvi odstavek 3. člena Družinskega zakonika
(Uradni list RS, št. 15/17 in 22/19) v delu, v katerem določa, da je
zakonska zveza življenjska skupnost moža in žene, je v neskladju z Ustavo.
3. Državni zbor je dolžan ugotovljeno neskladnost z
Ustavo iz 2. točke izreka odpraviti v roku šestih mesecev po objavi te odločbe
v Uradnem listu Republike Slovenije.
4. Do odprave ugotovljene protiustavnosti iz 2. točke
tega izreka se šteje, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb.
5. Prva alineja 22. člena Družinskega zakonika se
razveljavi.
6. Sodba Upravnega sodišča št. I U 1847/2016 z dne
11. 12. 2017 se razveljavi, odločba Ministrstva za delo, družino, socialne
zadeve in enake možnosti št. 1200-1/2016/2 z dne 30. 11. 2016 in
odločba Upravne enote Ljubljana št. 120-6/2016-4 z dne 1. 3. 2016 se
odpravita in zadeva se vrne Upravni enoti Ljubljana v novo odločanje.«.
Odločba o ugotovitvi, da sta bila 135. in
138. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v neskladju z
Ustavo, o razveljavitvi prvega stavka tretjega odstavka 2. člena Zakona o
partnerski zvezi in o ugotovitvi, da sta prvi odstavek 213. člena in
223. člen Družinskega zakonika v neskladju z Ustavo ter odločba o
razveljavitvi sodbe Upravnega sodišča in o odpravi odločbe Ministrstva za delo,
družino, socialne zadeve in enake možnosti (Uradni list RS, št. 94/22) določa:
»1. Člena 135 in 138 Zakona o zakonski zvezi in
družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno
besedilo) sta bila v neskladju z Ustavo.
2. Prvi stavek tretjega odstavka 2. člena Zakona o
partnerski zvezi (Uradni list RS, št. 33/16) se razveljavi.
3. Prvi odstavek 213. člena in 223. člen
Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17 in 22/19) sta v neskladju
z Ustavo.
4. Državni zbor Republike Slovenije mora ugotovljeno
neskladje iz prejšnje točke izreka odpraviti v roku šestih mesecev po objavi te
odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
5. Do odprave ugotovljenega neskladja iz 3. točke izreka
te odločbe veljajo za skupno posvojitev s strani istospolnih partnerjev, ki
živita v partnerski zvezi, enaka pravila, kot veljajo po veljavni zakonski
ureditvi za skupno posvojitev s strani zakoncev.
6. Sodba Upravnega sodišča št. I U 1497/2016 z dne
17. 1. 2019 se razveljavi, 1. točka izreka odločbe Ministrstva za delo,
družino, socialne zadeve in enake možnosti št. 12006-2/2016/2 z dne
14. 9. 2016 se odpravi in zadeva se vrne Centru za socialno delo
Ljubljana, Enota Ljubljana Moste Polje, v novo odločanje.
7. Pritožnika sama nosita svoje stroške postopka pred
Ustavnim sodiščem.«.
Zakon o spremembah Družinskega zakonika – DZ-B
(Uradni list RS, št. 5/23) vsebuje naslednje prehodne in
končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
3. člen
(preoblikovanje partnerske
zveze v zakonsko zvezo)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o
partnerski zvezi (Uradni list RS, št. 33/16 in 94/22 – odl. US), uporablja
pa se še šest mesecev po uveljavitvi tega zakona. V tem roku ni mogoče skleniti
novih partnerskih zvez po Zakonu o partnerski zvezi (Uradni list RS, št. 33/16
in 94/22 – odl. US).
(2) Določbe Zakona o partnerski zvezi (Uradni list RS, št.
33/16 in 94/22 – odl. US), ki urejajo pravne posledice prenehanja partnerske
zveze, se uporabljajo glede pravic in obveznosti partnerjev partnerske zveze po
prenehanju partnerske zveze tudi po preteku roka iz prejšnjega odstavka.
Postopki ugotovitve neobstoja, razveljavitve in prenehanja partnerske zveze, ki
so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona ali v šestih mesecih po
uveljavitvi tega zakona, se dokončajo po Zakonu o partnerski zvezi (Uradni list
RS, št. 33/16 in 94/22 – odl. US).
(3) Partnerska zveza se preoblikuje v zakonsko zvezo, če
partnerja partnerske zveze v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona pred
matičarjem izjavita soglasje, da želita preoblikovanje partnerske zveze v
zakonsko zvezo po tem zakonu. Za datum preoblikovanja partnerske zveze v
zakonsko zvezo se šteje datum izjave. Upravna enota v petnajstih dneh po
uveljavitvi tega zakona po pravilih o osebnem vročanju pozove partnerja
partnerske zveze, da v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona pred
matičarjem podata izjavo, da želita preoblikovanje partnerske zveze v zakonsko
zvezo, o pravnih posledicah podane izjave in o pravnih posledicah, če takšne
izjave v predpisanem roku ne podata.
(4) Če partnerja partnerske zveze v šestih mesecih po
uveljavitvi tega zakona pred matičarjem izjavita, da želita izvesti
preoblikovanje partnerske zveze v zakonsko zvezo s sklenitvijo zakonske zveze
skladno z določbami Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 –
ZNOrg, 22/19, 67/19 – ZMatR-C, 200/20 – ZOOMTVI, 94/22 – odl. US, 94/22 – odl.
US in 5/23), se partnerska zveza preoblikuje v zakonsko zvezo z razglasitvijo
načelnika upravne enote ali od njega pooblaščene osebe ali župana ali
matičarja, da je zakonska zveza med njima sklenjena.
(5) Če partnerja partnerske zveze ali eden od njiju v šestih
mesecih po uveljavitvi tega zakona pred matičarjem izjavita, da ne želita
preoblikovanja partnerske zveze v zakonsko zvezo po tem zakonu, partnerska
zveza preneha z dnem izjave. Če partnerja partnerske zveze v šestih mesecih po
uveljavitvi tega zakona pred matičarjem ne izjavita, da želita preoblikovanje
partnerske zveze v zakonsko zvezo, partnerska zveza preneha šest mesecev po
uveljavitvi tega zakona.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek partnerska zveza ne preneha
šest mesecev po uveljavitvi tega zakona, če partnerja partnerske zveze v tem
roku iz opravičenih razlogov ne podata izjave o preoblikovanju partnerske zveze
v zakonsko zvezo po tem zakonu. Partnerja partnerske zveze lahko podata izjavo
o preoblikovanju partnerske zveze v zakonsko zvezo v dveh mesecih po prenehanju
teh razlogov. V primerih iz tega odstavka se Zakon o partnerski zvezi (Uradni
list RS, št. 33/16 in 94/22 – odl. US) uporablja tudi po preteku roka iz prvega
odstavka tega člena.
(7) Za obveščanje partnerjev partnerske zveze, za vodenje
postopka preoblikovanja partnerske zveze v zakonsko zvezo in za vpis
preoblikovanja v matični register je krajevno pristojna upravna enota, pri
kateri je bila partnerska zveza sklenjena oziroma vpisana. Izdaja listine o
sklenitvi zakonske zveze ter izpiska iz matičnega registra o sklenjeni zakonski
zvezi v skladu s tem členom je takse prosta.
(8) Postopki sklenitve partnerske zveze, ki so bili začeti
pred začetkom veljavnosti tega zakona, se dokončajo po določbah Družinskega
zakonika (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19, 67/19 – ZMatR-C,
200/20 – ZOOMTVI, 94/22 – odl. US, 94/22 – odl. US in 5/23) o sklenitvi
zakonske zveze.
4. člen
(preoblikovanje nesklenjene
partnerske zveze v zunajzakonsko skupnost)
Z dnem uveljavitve tega zakona se nesklenjene partnerske
zveze, ki jih ureja Zakon o partnerski zvezi (Uradni list RS, št. 33/16 in
94/22 – odl. US), štejejo za zunajzakonske skupnosti po Družinskem zakoniku
(Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19, 67/19 – ZMatR-C, 200/20 –
ZOOMTVI, 94/22 – odl. US, 94/22 – odl. US in 5/23).
5. člen
(vpis v matični register)
(1) Partnerska zveza, ki je bila sklenjena v tujini pred
uveljavitvijo tega zakona in izpolnjuje pogoje za vpis iz tretjega odstavka 6.
člena Zakona o partnerski zvezi (Uradni list RS, št. 33/16 in 94/22 – odl. US),
se kot zakonska zveza vpiše v matični register v skladu z določbami zakona, ki
se nanašajo na vpis matičnih dejstev, nastalih v tujini.
(2) Partnerska zveza, ki je sklenjena v tujini po uveljavitvi
tega zakona in ima enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza v
Republiki Sloveniji, se kot zakonska zveza vpiše v matični register v skladu z
določbami zakona, ki se nanašajo na vpis matičnih dejstev, nastalih v tujini.
6. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.