Zakon o probaciji (ZPro)

Opozorilo: Besedilo osnovnega predpisa

ZAKON

O PROBACIJI (ZPro)

I. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1) Ta zakon ureja namen, opredelitev in vsebino probacije, način izvajanja probacije, organe, pristojne za njeno izvajanje, ter njihove naloge.

(2) Za osumljenca ali osumljenko, obdolženca ali obdolženko, storilca ali storilko, obsojenca ali obsojenko, ki so vključeni v probacijo, se v tem zakonu uporablja enoten izraz oseba, vključena v probacijo (v nadaljnjem besedilu: oseba).

2. člen

(opredelitev in vsebina probacije)

(1) Probacija je izvrševanje pogojne obsodbe z varstvenim nadzorstvom, dela v splošno korist kot načina izvršitve kazni zapora ali denarne kazni ter hišnega zapora na podlagi sodne odločbe po kazenskem zakoniku, pogojnega odpusta z varstvenim nadzorstvom na podlagi odločbe komisije za pogojni odpust po kazenskem zakoniku, dela v splošno korist v postopku poravnavanja ali pri odloženem pregonu, naloge odprave ali poravnave škode pri odloženem pregonu na podlagi sklepa ali sporazuma državnega tožilca po zakonu, ki ureja kazenski postopek (v nadaljnjem besedilu: sankcija).

(2) Probacija se izvršuje v skupnosti in vključuje omejitve svobode z naložitvijo pogojev in obveznosti, ki jih izreče organ iz prejšnjega odstavka.

(3) Za osebe, ki so v probacijo vključene po kazenskem zakoniku, je probacija usmerjena v pomoč, varstvo ali nadzor oseb z namenom zmanjšanja ponovitve kaznivega dejanja in uspešnega vključevanja v družbo.

(4) Uprava Republike Slovenije za probacijo (v nadaljnjem besedilu: uprava) s strokovno obravnavo osebam, ki so v probacijo vključene po kazenskem zakoniku, nudi pomoč pri identifikaciji vzrokov, ki so vplivali na storitev kaznivega dejanja, pri njihovem odpravljanju, pomoč pri razreševanju osebnih stisk in težav, pomoč pri urejanju življenjskih okoliščin in vzpostavljanju sprejemljivih oblik vedenja. Strokovna obravnava lahko vključuje tudi spremljanje vedenja oseb v različnih življenjskih okoljih z namenom prepoznavanja in odpravljanja tistih oblik vedenja, ki ovirajo uspešno vključevanje v družbo.

3. člen

(prekrški)

Uprava organizira, vodi in nadzoruje izvrševanje dela v splošno korist po zakonu, ki ureja prekrške.

4. člen

(zagotavljanje pogojev za izvrševanje probacije)

Republika Slovenija zagotavlja pogoje za izvrševanje probacije, za delovanje uprave in za izvajanje programov, v katere se vključujejo osebe v skladu z njihovimi potrebami in izrečeno sankcijo.

5. člen

(temeljna načela)

Probacija se izvaja ob upoštevanju načela:

-        zakonitosti (pri izvajanju sankcij se osebam lahko naložijo le tiste obveznosti ali omejitve, ki so izrečene z odločbo ali drugim aktom, ki je podlaga za njihovo izvajanje),

-        prostovoljnega soglasja in sodelovanja osebe pri sankcijah, ki se nanjo nanašajo,

-        spoštovanja človekovih pravic osebe,

-        spoštovanja človekovih pravic žrtev kaznivih dejanj, – nediskriminacije glede na spol, raso, barvo kože, jezik, vero, invalidnost, spolno usmerjenost, politično ali drugo prepričanje, narodnost ali socialni izvor, pripadnost narodni manjšini, premoženje, rojstvo ali kakšno drugo okoliščino,

-        sodelovanja z drugimi javnimi ali zasebnimi organizacijami ali skupnostmi,

-        dostopnosti, nepristranskosti in učinkovitosti pritožbenih postopkov,

-        rednega spremljanja in nadzorstva nad delom uprave.

II. PRAVICE IN OBVEZNOSTI OSEB

6. člen

(pravice osebe)

(1) Osebi je zagotovljeno varstvo osebnosti in tajnost osebnih podatkov.

(2) Oseba ima pravico sodelovati pri pripravi osebnega načrta.

(3) Oseba ima pravico seznaniti se z vsebino poročila, ki ga probacijska enota pripravi zaradi izvrševanja probacijske naloge ali na zahtevo državnega tožilca, sodišča ali komisije za pogojni odpust.

(4) Oseba ima pravico zahtevati in pridobiti informacije v zvezi z izvrševanjem sankcij, ki so mu naložene in jih izvršuje uprava, ter v zvezi z razpoložljivimi oblikami pomoči.

(5) Oseba se lahko vključuje tudi v druge programe in aktivnosti, ki jih organizira uprava.

(6) Oseba, ki meni, da so ji bile med izvajanjem probacijskih nalog kršene temeljne človekove pravice, lahko zahteva sodno varstvo. Zahtevo za sodno varstvo oseba vloži na okrožno sodišče, na območju katerega deluje probacijska enota. V zvezi s postopkom za sodno varstvo se smiselno uporabljajo določbe o sodnem varstvu obsojencev po zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij.

(7) Če gre za druge kršitve pravic ali za druge nepravilnosti, za katere ni zagotovljeno sodno varstvo, ima oseba pravico pritožiti se pri direktorju ali direktorici uprave (v nadaljnjem besedilu: direktor). Če oseba ne dobi odgovora v 30 dneh od vložitve pritožbe ali če se ne strinja z odločitvijo direktorja, ima pravico vložiti vlogo na ministrstvo, pristojno za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). V primeru ugotovljenih kršitev in nepravilnosti naloži ministrstvo upravi njihovo odpravo.

7. člen

(obveznosti osebe)

Oseba mora:

-        izpolnjevati vse obveznosti in navodila, ki ji jih je naložilo sodišče, državni tožilec ali komisija za pogojni odpust,

-        sodelovati pri pripravi osebnega načrta,

-        izpolnjevati vse obveznosti in navodila, določene v osebnem načrtu,

-        nemudoma sporočiti spremembo naslova stalnega ali začasnega bivališča in druge podatke, pomembne za izvajanje probacije,

-        navajati resnične podatke.

III. IZVAJANJE PROBACIJE

1. Splošno

8. člen

(organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge)

Probacijske enote izvajajo probacijske naloge na podlagi naslednjih zahtev ali odločitev organov, ki zahtevajo izvršitev teh nalog (v nadaljnjem besedilu: organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge):

-        zahteve državnega tožilca za pripravo poročila o storilcu zaradi odstopa ovadbe ali obtožnega predloga in pripravo sporazuma v postopku poravnavanja in pripravo sporazuma, ali zaradi priprave navodil in določitev nalog v primeru odloženega kazenskega pregona,

-        zahteve sodišča za pripravo poročila o osebi zaradi nadomestitve kazni s pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom, ali izvršitve kazni z izvrševanjem dela v splošno korist ali hišnim zaporom,

-        zahteve zavoda, ki izvršuje kazen zapora, pri načrtovanju pogojnega odpusta z varstvenim nadzorstvom,

-        pravnomočne in izvršljive odločbe sodišča o pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom, ali o izvršitvi dela v splošno korist ali hišnega zapora,

-        sklepa državnega tožilca o odložitvi kazenskega pregona ali sporazuma, sklenjenega v postopku poravnavanja,

-        ali odločbe komisije za pogojni odpust o pogojnem odpustu z varstvenim nadzorstvom.

9. člen

(probacijske naloge)

Probacijske enote izvajajo naslednje probacijske naloge:

1.      priprava poročila državnemu tožilcu za odločitev o odstopu ovadbe ali obtožnega predloga v postopek poravnavanja in pripravo sporazuma,

2.      priprava poročila državnemu tožilcu o storilcu za odločitev o uvedbi pregona ali za pripravo navodil ter določitev nalog v primeru odložitve kazenskega pregona,

3.      priprava in vodenje naloge odprava ali poravnave škode pri odloženem kazenskem pregonu,

4.      priprava poročila za sodišče zaradi odločitve o izbiri kazenske sankcije in varstvenega nadzorstva,

5.      izvrševanje varstvenega nadzorstva pri pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom,

6.      izvrševanje varstvenega nadzorstva pri pogojnem odpustu z varstvenim nadzorstvom,

7.      izvrševanje hišnega zapora,

8.      organizacija, vodenje in nadzor izvrševanja dela v splošno korist,

9.      sodelovanje z zavodom za prestajanje kazni zapora pri načrtovanju pogojnega odpusta z varstvenim nadzorstvom.

10. člen

(pravilnik)

Podrobnejšo vsebino in način izvrševanja probacijskih nalog, nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona, poročanje in vodenje dokumentacije predpiše ministrica ali minister, pristojen za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: minister), s pravilnikom.

11. člen

(pravni akt)

Organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, odločbo ali sporazum o pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom, o pogojnem odpustu z varstvenim nadzorstvom, o opravljanju dela v splošno korist, o hišnem zaporu ali izpolnitvi določenih nalog, o odloženem pregonu ali sporazum o poravnavanju (v nadaljnjem besedilu: pravni akt) posreduje probacijski enoti takoj, najpozneje pa v osmih dneh od pravnomočnosti odločbe oziroma sklenitve sporazuma.

12. člen

(poziv osebi)

(1) Po prejemu pravnega akta iz prejšnjega člena probacijska enota začne izvajati potrebne aktivnosti in najpozneje v osmih dneh od prejema pravnega akta, v primeru hišnega zapora pa od prejema obvestila zavoda za prestajanje kazni zapora, pozove osebo, da se zglasi na probacijski enoti z namenom priprave osebnega načrta. V pozivu na zglasitev mora biti oseba opozorjena na svoje obveznosti in o možnih posledicah, če se pozivu ne odzove, ali če ne sodeluje pri izvajanju probacijske naloge. Ob zglasitvi na probacijski enoti se preveri istovetnost osebe.

(2) Če se oseba v osmih dneh od dneva, ko je bila pozvana na probacijsko enoto, ne zglasi ali ne sporoči upravičenih razlogov za svoj izostanek, ali če ji poziva na zglasitev ni bilo mogoče vročiti na naslovu, ki ga je dala organu, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, probacijska enota o tem obvesti organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge in je izrekel sankcijo.

(3) Če organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, po prejemu obvestila o izostanku iz prejšnjega odstavka ugotovi, da se oseba na probacijski enoti ni zglasila iz razlogov, ki bi opravičili njen izostanek, ali da kljub danemu soglasju ni pripravljena sodelovati pri izvajanju probacijske naloge in da zaradi tega niso več podani pogoji za njeno izvajanje, ravna v skladu z zakonom, po katerem ji je bila sankcija izrečena, in o svoji odločitvi v roku osmih dni od prejema obvestila obvesti probacijsko enoto.

13. člen

(ocena dejavnikov tveganja)

(1) Za potrebe priprave osebnega načrta oziroma za izdelavo poročila za sodišče, državnega tožilca ali komisijo za pogojni odpust, probacijska enota izdela oceno dejavnikov tveganja in potreb po strokovni obravnavi za uspešnejšo vključitev osebe v družbo (v nadaljnjem besedilu: ocena dejavnikov tveganja) s pomočjo uporabe predpisanega modela ocenjevanja dejavnikov tveganja, ki ga predpiše minister.

(2) Za pripravo ocene dejavnikov tveganja iz prejšnjega odstavka se uporabljajo osebni podatki iz zbirke podatkov o osebah, ki jo uprava vodi na podlagi 37. člena tega zakona ter drugi podatki, ki niso osebni podatki.

14. člen

(določitev svetovalca)

(1) Vodja probacijske enote za vsako osebo v roku, ki ne sme biti daljši od dveh delovnih dni od prejema pravnega akta, izmed probacijskih uslužbencev določi svetovalko ali svetovalca (v nadaljnjem besedilu: svetovalec), ki skupaj z osebo pripravi osebni načrt.

(2) Kadar zavod za prestajanje kazni zapora pozove probacijsko enoto k sodelovanju v skladu s 26. členom tega zakona, določi vodja probacijske enote svetovalca v dveh delovnih dneh od prejema poziva zavoda.

15. člen

(osebni načrt)

(1) Osebni načrt je individualiziran način izvrševanja sankcije, ki jo je določil organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge. Osebni načrt se pripravi glede na vrsto probacijske naloge na podlagi ocene dejavnikov tveganja, razgovora z osebo, individualnih potreb ter okoliščin osebe in osebnih podatkov iz zbirke podatkov o osebah iz prve alineje drugega odstavka 37. člena tega zakona ter drugih podatkov, ki niso osebni podatki, pridobljenih na podlagi tega zakona.

(2) V osebnem načrtu se opredelijo stiki med osebo in svetovalcem, morebitni izvajalci sankcij, po potrebi se opredelijo tudi dejavniki, ki vplivajo na storitev kaznivega dejanja osebe in ukrepi, katerih cilj je odprava teh dejavnikov, metode in roki za njihovo izvajanje in roki za izvedbo osebnega načrta.

(3) Stiki z osebo se izvajajo v obliki individualnih razgovorov ali skupinskih srečanj, ki potekajo v probacijski enoti, pri izvajalcih individualnih ali skupinskih socialnovarstvenih, izobraževalnih, psihosocialnih, zdravstvenih ali drugih ustreznih programov, ki jih izvajajo organi, organizacije, nevladne organizacije ali druge pravne ali fizične osebe (v nadaljnjem besedilu: izvajalec sankcij), na domu osebe ali v drugih prostorih, dogovorjenih v osebnem načrtu.

(4) Ne glede na prejšnje odstavke tega člena, osebni načrt za osebe, ki jim je izvršitev dela v splošno korist določena po zakonu, ki ureja kazenski postopek ali po zakonu, ki ureja prekrške, vsebuje izvajalca sankcije, rok in obseg izvedbe dela v splošno korist, opredelitev stikov med osebo, svetovalcem in izvajalcem sankcije ter se pripravi na podlagi razgovora z osebo in individualnih potreb osebe.

(5) Osebni načrt potrdi vodja probacijske enote najpozneje v 30 dneh od prve zglasitve osebe na probacijski enoti. Oseba s svojim podpisom sprejme osebni načrt. Če oseba osebnega načrta ne podpiše, probacijska enota obvesti organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, ki lahko v skladu z zakonom, po katerem ji je bila sankcija izrečena, prekliče izrečeno sankcijo, na kar mora biti oseba opozorjena pred začetkom priprave osebnega načrta.

(6) Med izvajanjem osebnega načrta morata svetovalec in oseba vzdrževati redne osebne stike.

16. člen

(spremljanje osebnega načrta)

(1) Kadar je oseba napotena na delo v splošno korist ali kadar osebni načrt vsebuje tudi izvrševanje posameznih navodil, morajo izvajalci sankcij, pri katerih se naloge izvršujejo, probacijski enoti v skladu z dogovorom poročati o poteku izvajanja navodil za posamezno osebo.

(2) Svetovalec spremlja in nadzira, ali oseba izpolnjuje obveznosti, ki so ji bile naložene ter hkrati opozarja osebo na morebitna odstopanja od naloženih obveznosti.

(3) O izvrševanju varstvenega nadzorstva ob pogojni obsodbi ali pogojnem odpustu, o izvrševanju dela v splošno korist ali o izvrševanju hišnega zapora svetovalec obvesti organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, vsake štiri mesece oziroma vsakih šest mesecev, če izrečeni ukrep traja več kot leto dni.

(4) Svetovalec izdela končno poročilo o poteku posamezne sankcije ter ga posreduje organu, ki je zahteval izvrševanje probacijske naloge.

17. člen

(posledice neizpolnjevanja osebnega načrta)

(1) Če svetovalec na podlagi poročila iz prvega odstavka prejšnjega člena ugotovi, da oseba ne izpolnjuje naloženih navodil ali ne sodeluje oziroma v celoti ali deloma ne izpolnjuje obveznosti, določenih z osebnim načrtom, ali se izmika stiku s svetovalcem ali kako drugače krši naložene obveznosti, na to opozori osebo, lahko pa ji tudi predlaga spremembo osebnega načrta ali pa organu, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, predlaga spremembo navodil.

(2) Če svetovalec ugotovi, da oseba kljub opozorilom in morebitni spremembi osebnega načrta ali navodil še vedno ne izpolnjuje svojih obveznosti, lahko vodja probacijske enote organu, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge predlaga spremembo sankcije.

(3) Če organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, po prejemu obvestila o neizpolnjevanju obveznost ugotovi, da niso več podani pogoji za njegovo izvajanje, lahko prekliče izrečeno sankcijo in na novo odloči. Ob neizpolnjevanju nalog v okviru dela v splošno korist sodišče s sklepom odloči, da se izrečena kazen zapora izvrši v obsegu neopravljenega dela.

(4) Organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, mora o predlogu vodje probacijske enote odločiti v osmih dneh od prejema predloga.

2. Izvajanje posameznih probacijskih nalog

18. člen

(priprava poročila državnemu tožilcu)

(1) Na zahtevo državnega tožilca pri odločanju o tem, ali bi ovadbo ali obtožni predlog odstopil v postopek poravnavanja ali pri odločanju o odložitvi kazenskega pregona za kaznivo dejanje, probacijska enota pripravi o osebi poročilo o oceni dejavnikov tveganja. Zaradi priprave poročila lahko probacijska enota povabi osebo k sodelovanju.

(2) Če se državni tožilec odloči za odstop ovadbe ali obtožnega predloga v postopek poravnavanja in se vsebina sporazuma nanaša na opravljanje dela v splošno korist ali se odloči za odložitev kazenskega pregona in je osebi določena izpolnitev kakšne naloge, s katero se zmanjšajo ali odpravijo škodljive posledice kaznivega dejanja ali oprava dela v splošno korist, pošlje svojo odločitev probacijski enoti zaradi spremljanja ali izvajanja nadzora nad naloženimi obveznostmi.

19. člen

(priprava poročila za sodišče)

(1) Probacijska enota na zahtevo sodišča pripravi poročilo o oceni dejavnikov tveganja za osebo, ki je v pomoč pri odločanju o nadomestitvi kazni s pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom, ali kot način izvršitve kazni z izvrševanjem dela v splošno korist ali z izvrševanjem hišnega zapora.

(2) Zaradi priprave poročila lahko probacijska enota povabi osebo k sodelovanju pri njegovi pripravi.

20. člen

(priprava poročila za komisijo za pogojni odpust)

Vodja probacijske enote pripravi predlog za pogojni odpust iz hišnega zapora za komisijo za pogojni odpust.

21. člen

(izvrševanje varstvenega nadzorstva)

(1) Probacijska enota izvršuje varstveno nadzorstvo ob pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom ali pogojnem odpustu z varstvenim nadzorstvom ter ob izvrševanju kazni v obliki dela v splošno korist oziroma hišnega zapora kot nadomestne kazni zapora ali denarne kazni.

(2) Varstveno nadzorstvo vključuje pomoč, nadzor ali varstvo s ciljem usmerjanja osebe k oblikam vedenja in vzpostavljanju življenjskih okoliščin, ki odvračajo od ponovitve kaznivega dejanja, ter spremljanje izpolnjevanja nalog in ciljev, določenih z osebnim načrtom.

(3) Pomoč je usmerjena v razreševanje stisk in težav ter vzpostavljanje življenjskih okoliščin in ustreznih sprejemljivih oblik vedenja.

(4) Nadzor je usmerjen v spremljanje in usmerjanje posameznika v različnih okoliščinah.

(5) Varstvo obsega vse potrebne ukrepe in aktivnosti, ki osebo usmerjajo k oblikam vedenja, ki odvračajo od storitve novega kaznivega dejanja.

(6) Glede na vrsto kaznivega dejanja, okoliščine storitve kaznivega dejanja, osebne lastnosti in druge okoliščine svetovalec z osebnim načrtom opredeli način izvrševanja varstvenega nadzorstva.

22. člen

(izpolnjevanje navodil ob varstvenem nadzorstvu)

(1) Kadar organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, ob izrečenem varstvenem nadzorstvu naloži osebi tudi določeno navodilo, probacijska enota napoti osebo k ustreznemu izvajalcu sankcij.

(2) Kadar organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, ob varstvenem nadzorstvu odredi osebi navodilo, ki se nanaša na prepoved druženja z nekaterimi osebami, prepoved navezovanja neposrednih ali posrednih stikov z eno ali več določenimi osebami, vključno z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev, prepoved približevanja žrtvi ali kakšni drugi osebi ali na prepoved dostopa na posamezne kraje, pošlje pravni akt tudi policiji.

(3) Če policija pri izvrševanju nalog in pooblastil v okviru svojih pristojnosti ugotovi, da oseba krši navodila iz prejšnjega odstavka, o tem obvesti probacijsko enoto.

(4) Izvajalca sankcij izbere svetovalec.

(5) Oseba in svetovalec se z izvajalcem sankcij natančneje dogovorita o izvajanju navodil v zvezi z varstvenim nadzorstvom, o nadzoru nad izvajanjem navodil in o medsebojnem obveščanju.

(6) Izvajalci sankcij iz prvega odstavka tega člena morajo svetovalcu omogočiti izvajanje nadzora nad izvrševanjem nalog in ga nemudoma obvestiti, če oseba brez opravičenega razloga ne začne izvrševati navodil ali jih opusti.

23. člen

(izvrševanje dela v splošno korist)

(1) Kadar sodišče kot način izvršitve kazni zapora, denarne kazni ali namesto plačila globe in stroškov postopka ali nadomestnega zapora, ali državni tožilec pri odloženem kazenskem pregonu ali v postopku poravnavanja osebi naloži opravo dela v splošno korist, pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo, sklep ali sporazum posreduje probacijski enoti z vsemi razpoložljivimi podatki, ki so pomembni za njeno izvajanje.

(2) Izvrševanje dela v splošno korist za osebo pripravi, vodi in nadzoruje probacijska enota.

(3) Samoupravne lokalne skupnosti so dolžne zagotavljati delo v splošno korist v okviru nalog iz svojih pristojnosti in zagotavljati izvajalce sankcij za njegovo izvrševanje. Seznam del in izvajalce sankcij najmanj enkrat letno posredujejo upravi in probacijski enoti. Probacijske enote lahko tudi same dopolnjujejo seznam izvajalcev sankcij, ki zagotavljajo delo v splošno korist.

(4) Izvajalec sankcij, kjer oseba opravlja delo v splošno korist, je lahko vsaka pravna oseba v Republiki Sloveniji, ki opravlja humanitarne ali komunalne dejavnosti, dejavnosti s področja varstva narave ali druge dejavnosti v javnem interesu, če teh dejavnosti ne izvaja izključno zaradi pridobivanja dobička. Dogovor o opravljanju dela v splošno korist sklenejo oseba, izvajalec sankcije in probacijska enota.

(5) Stroški zavarovanja za primer invalidnosti in smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, zdravstvenega pregleda in usposabljanja za varno opravljanje dela se krijejo iz proračuna. Stroške prevoza in malice krije oseba, razen če je bila na dan sklenitve dogovora iz prejšnjega odstavka upravičenka do socialnovarstvenih prejemkov. Drugi morebitni stroški, povezani z zagotavljanjem varnega in zdravega dela, gredo v breme izvajalske organizacije.

24. člen

(odložitev izvrševanja dela v splošno korist)

(1) Oseba, ki jo je sodišče ali državni tožilec napotil na izvršitev dela v splošno korist, lahko iz opravičljivih razlogov v treh dneh od pravnomočnosti sodbe, sklepa ali od prejema sporazuma predlaga sodišču ali državnemu tožilcu odložitev izvrševanja dela v splošno korist.

(2) Odložitev izvrševanja dela v splošno korist se lahko odobri osebi, če so podani posebej opravičljivi razlogi, zlasti:

-        če ni zmožna opravljati dela v splošno korist zaradi hude bolezni ali bolnišničnega zdravljenja,

-        če ji je potrebna odložitev, da dokonča program zdravljenja odvisnosti, v katerega je vključena in bi njegova prekinitev ogrozila uspešno dokončanje programa.

(3) Odložitev izvrševanja dela v splošno korist sme trajati: če je bila prekinitev dovoljena iz razlogov iz prve alineje prejšnjega odstavka lahko traja, dokler traja bolnišnično zdravljenje oziroma huda bolezen, iz razloga iz druge alineje prejšnjega odstavka pa največ dve leti.

(4) Za postopek odložitve izvrševanja dela v splošno korist se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij.

25. člen

(hišni zapor)

(1) Izvršitev kazni zapora s hišnim zaporom, poleg pravil in morebitnih navodil ob varstvenem nadzorstvu, ki jih sodišče določi v zvezi z njegovim izvrševanjem, vsebuje tudi v osebnem načrtu določen način izvajanja izjem od prepovedi oddaljevanja od stavbe z navedbo njihovega namena, časa, trajanja in načina nadziranja.

(2) Pri izvrševanju nadzora glede stika z osebami, s katerimi so osebi stiki na podlagi sodbe ali posebnega sklepa sodišča prepovedani ali omejeni, sme svetovalec opraviti identifikacijo oseb, ki so v stavbi ali posameznem delu stavbe, v katerem oseba stalno ali začasno prebiva in v katerem se izvršuje hišni zapor ob smiselni uporabi določbe, ki ureja način ugotavljanja identitete po zakonu, ki določa naloge in pooblastila policije.

(3) Pred odločitvijo o prekinitvi prestajanja hišnega zapora mora direktor zavoda, v katerega je bila oseba napotena na prestajanje hišnega zapora, pridobiti od probacijske enote poročilo o izvajanju hišnega zapora. Probacijska enota mora poročilo posredovati zavodu najpozneje v petih dneh od prejema zaprosila.

(4) Direktor ima pravico potem, ko dobi mnenje vodje probacijske enote, predčasno odpustiti osebo, ki prestaja hišni zapor, če se ustrezno vede in izpolnjuje obveznosti, določene v osebnem načrtu ter je prestala dve tretjini kazni, vendar največ tri mesece pred iztekom kazni.

26. člen

(sodelovanje probacijske enote in zavoda)

(1) Kadar zavod za prestajanje kazni zapora meni, da oseba za uspešnejše socialno vključevanje pri pogojnem odpustu iz zavoda potrebuje varstveno nadzorstvo, zavod že med prestajanjem kazni pozove probacijsko enoto k sodelovanju.

(2) Pri pripravi osebnega načrta za osebo pri pogojnem odpustu z varstvenim nadzorstvom probacijska enota sodeluje z zavodom in izhaja iz osebnega načrta, izdelanega med prestajanjem kazni zapora.

27. člen

(sodelovanje z drugimi organi)

(1) Če ima oseba težave v zvezi z zaposlitvijo, nastanitvijo, zdravljenjem, izobraževanjem ali potrebuje pomoč pri urejanju družinskih ali socialnih zadev, se svetovalec ob soglasju osebe poveže s pristojnim centrom za socialno delo ter z ustreznimi organi, podjetji in drugimi organizacijami, ki osebi lahko nudijo potrebno pomoč.

(2) Kadar je potrebna pomoč osebi zaradi družinskih stisk ali težav, se lahko svetovalec poveže tudi z njeno družino, če se oseba s tem strinja.

(3) Probacijska enota lahko preveri, ali je center za socialno delo obravnaval osebo v povezavi z nasiljem v družini in zahteva poročilo o obravnavi.

28. člen

(prostovoljci)

(1) Pri izvajanju probacijskih nalog lahko sodelujejo prostovoljci, če se oseba s tem strinja. Prostovoljsko delo se izvaja po določbah zakona, ki ureja prostovoljstvo.

(2) Uprava sklene s prostovoljskimi organizacijami ali organizacijami s prostovoljskim programom dogovor o načinu izvajanja prostovoljskega dela pri izvajanju probacijskih nalog, načinu sodelovanja uprave pri izbiri in usposabljanju prostovoljcev in mentorstvu ter o načinu njihovega financiranja z namenom povračila stroškov, ki so nastali v zvezi z izvajanjem prostovoljskega dela, prostovoljcem.

IV. ORGANIZIRANOST UPRAVE ZA PROBACIJO

29. člen

(uprava)

(1) Probacijo izvaja Uprava Republike Slovenije za probacijo, ki je organ v sestavi ministrstva. Upravo sestavljajo centralna enota in probacijske enote.

(2) Število probacijskih enot, območje njihovega delovanja ter sedež centralne enote in probacijskih enot določi Vlada Republike Slovenije z uredbo.

(3) Notranja organizacija in sistemizacija delovnih mest uprave je določena z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.

(4) Pri opravljanju nalog uprava sodeluje s pravosodnimi in drugimi državnimi organi, lokalnimi skupnostmi, znanstvenimi organizacijami, strokovnimi društvi, nevladnimi organizacijami in drugimi pravnimi osebami.

(5) Uprava zagotavlja in je odgovorna za vzpostavitev, razvoj in delovanje elektronskega poslovanja v enotah in v centralni enoti.

(6) Uprava enkrat na leto o svojem delu poroča pristojnemu ministrstvu.

30. člen

(vodstvo uprave in centralne enote)

(1) Upravo in centralno enoto vodi direktor.

(2) Delo probacijske enote vodi vodja probacijske enote, ki je za svoje delo odgovoren direktorju.

31. člen

(pristojnosti centralne enote)

Pristojnosti centralne enote so:

10.   koordinacija in usmerjanje dela med posameznimi probacijskimi enotami,

11.   razvoj in financiranje programov za osebe, vključene v probacijo,

12.   povezovanje z drugimi pristojnimi organi pri razvoju programov,

13.   zagotavljanje pogojev za vključevanje oseb v programe,

14.   nadzor nad izvajanjem dela probacijskih enot,

15.   zagotavljanje izobraževanja in usposabljanja probacijskih uslužbencev,

16.   zagotavljanje supervizije za probacijske uslužbence,

17.   evalvacija učinkovitosti ukrepov in programov,

18.   sodelovanje z drugimi službami in organi,

19.   vodenje upravnih postopkov po tem zakonu,

20.   mednarodno sodelovanje,

21.   prijava in izvajanje projektov s področja obravnave storilcev kaznivih dejanj,

22.   vodenje in upravljanje evidenc po tem zakonu,

23.   razvoj mreže izvajalcev sankcij ter vodenje seznama izvajalcev sankcij.

32. člen

(krajevna pristojnost probacijskih enot)

(1) Za izvajanje probacije so krajevno pristojne probacijske enote po stalnem prebivališču osebe.

(2) Če oseba nima stalnega prebivališča, se določi krajevna pristojnost po njenem začasnem prebivališču, če nima niti tega, pa po njenem zadnjem stalnem prebivališču oziroma zadnjem začasnem prebivališču.

(3) Če se krajevna pristojnost ne da določiti po prejšnjem odstavku, se določi po sedežu organa, ki je odločil o posamezni sankciji ali ukrepu.

(4) Centralna enota lahko določi drugo probacijsko enoto od krajevno pristojne, če je očitno, da se bodo tako lažje izvajale probacijske naloge ali če so za to podani drugi tehtni razlogi.

(5) Sklep po prejšnjem odstavku izda direktor na predlog osebe, ki je sprožila postopek, ali na predlog probacijske enote.

33. člen

(uslužbenci uprave)

(1) Delavci uprave so probacijski uslužbenci ali uslužbenke (v nadaljnjem besedilu: probacijski uslužbenci).

(2) Minister podeljuje na predlog posebne komisije delavcem uprave in drugim zaslužnim za dosežke na področju probacije priznanja za izjemne uspehe širšega družbenega pomena, ki prispevajo k boljšemu izvajanju probacije ter k razvoju in krepitvi alternativnih oblik izvrševanja kazenskih sankcij.

(3) Natančnejše pogoje za podeljevanje nagrad in priznanj iz prejšnjega odstavka, sestavo komisije in postopek za podeljevanje nagrad in priznanj predpiše minister.

34. člen

(službena izkaznica)

Probacijski uslužbenci imajo izkaznico, njeno vsebino in obliko določi minister na predpisanem obrazcu.

35. člen

(uradni jezik)

(1) Uradni jezik uprave je slovenščina.

(2) V probacijskih enotah na območjih, kjer živita avtohtona italijanska ali madžarska narodna skupnost, je uradni jezik tudi italijanščina oziroma madžarščina. Na teh območjih probacijske enote poslujejo, vodijo postopke, izdajajo upravne akte v slovenščini in v jeziku narodne skupnosti, če oseba uporablja italijanski oziroma madžarski jezik.

(3) Kadar probacijska enota na prvi stopnji vodi postopek v italijanščini oziroma madžarščini, mora biti drugostopenjska odločba izdana tudi v tem jeziku.

36. člen

(nadzorstvo nad delom uprave)

(1) Nadzorstvo nad zakonitim delom uprave opravlja ministrstvo, ki se lahko seznani pri osebah o ravnanju z njimi ter izvajanju njihovih pravic, tudi brez navzočnosti delavcev uprave.

(2) Če ministrstvo pri nadzorstvu ugotovi, da so kršene pravice oseb, ukrene vse potrebno za zagotovitev njihovih pravic.

V. ZBIRKA PODATKOV O OSEBAH IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV

37. člen

(zbirka podatkov o osebah)

(1) Zaradi uresničevanja zakonitega in strokovnega izvrševanja probacijskih nalog uprava zbira, obdeluje in upravlja zbirko podatkov o osebah.

(2) Zbirka podatkov o osebah vsebuje:

-        podatke o identiteti osebe, njenih družinskih članih ter o družinskem statusu, družinskih in socialnih razmerah osebe,

-        podatke o probacijskih nalogah,

-        podatke o izvrševanju probacijskih nalog.

(3) Osebni podatki iz zbirke podatkov o osebah se shranjujejo in uporabljajo, dokler je oseba vključena v probacijo. Po zaključku izvrševanja probacijske naloge se podatki hranijo še pet let, nato se arhivirajo in hranijo trajno.

(4) Podatki iz zbirke podatkov o osebah se po poteku roka iz prejšnjega odstavka blokirajo in so po zakonski rehabilitaciji dostopni le osebi, na katero se ti podatki nanašajo.

38. člen

(podatki o identiteti osebe, njenih družinskih članih in družinskem statusu ter družinskih in socialnih razmerah osebe)

Podatki o identiteti osebe, njenih družinskih članih in o družinskem statusu, družinskih in socialnih razmerah, ki so pomembni za izvajanje probacije, se nanašajo na:

1.      podatke o osebi, in sicer: ime in priimek, enotna matična številka, davčna številka, rojstni podatki, podatki o državljanstvu, podatki o prebivališču, osebna fotografija, prstni odtis v primerih izrečenega hišnega zapora,

2.      podatke o socialnih razmerah osebe, podatke, ki se nanašajo na družinski status in družinske razmere ter odnose v družini,

3.      podatke, ki se nanašajo na stanovanjske, bivanjske razmere,

4.      podatke o izobrazbi, pridobljenih znanjih in zaposlitvah,

5.      podatke o premoženjskem stanju, o plači, drugih prejemkih, obveznostih preživljanja,

6.      podatke o zdravstvenem stanju in morebitni invalidnosti osebe.

39. člen

(podatki, ki se nanašajo na probacijske naloge)

Podatki, ki se nanašajo na probacijske naloge, vsebujejo:

1.      pravni akt, ki je podlaga za izvrševanje probacijske naloge,

2.      pravno opredelitev kaznivega dejanja ali prekrška,

3.      datum začetka izvajanja, vrsto in trajanje probacijske naloge,

4.      vrsto probacijskih nalog,

5.      podatke o izvajalcih sankcij,

6.      podatke o aktivnostih, potrebnih za pripravo in izvajanje osebnega načrta in osebni načrt osebe,

7.      podatke o kazenskih postopkih, ki potekajo pri sodiščih zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj,

8.      podatke iz kazenske evidence fizičnih oseb, evidence o izrečenih vzgojnih ukrepih, o pravnomočnih odločbah o prekrških in iz skupne evidence kazenskih točk v cestnem prometu;

9.      podatke o postopkih pristojnega državnega tožilstva,

10.   podatke o pravdnih postopkih, v katerih je bilo odločeno o škodi kaznivega dejanja ali prekrška.

40. člen

(podatki, ki se zbirajo med izvrševanjem probacijskih nalog)

Podatki, ki se zbirajo med izvrševanjem probacijskih nalog in se uporabljajo pri pripravi ali spremembi osebnega načrta za osebo, vsebujejo:

1.      podatke o osebnosti in vedenju osebe,

2.      oceno dejavnikov tveganja, če je bila za osebo izdelana,

3.      psihološka, nevrološka, psihiatrična izvedeniška in druga mnenja,

4.      poročila o poteku in doseženih rezultatih njegove obravnave med izvrševanjem probacijske naloge,

5.      podatke o izrečenem ukrepu prepovedi približevanja.

41. člen

(upravljavec zbirke)

Upravljavec zbirke podatkov o osebah (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) iz drugega odstavka 37. člena tega zakona, je uprava.

42. člen

(viri za pridobivanje podatkov)

(1) Uprava lahko brezplačno pridobiva podatke o osebi, ki so nujno potrebni za izvrševanje probacije, po tem zakonu iz obstoječih zbirk podatkov naslednjih upravljavcev:

1.      Ministrstva za notranje zadeve – podatke iz centralnega registra prebivalstva (osebno ime, EMŠO, državljanstvo, davčna številka osebe, stalno ali začasno prebivališče, družinski člani, država bivanja, naslov za vročanje, zakonski stan, sprememba osebnega imena, podaljšanje in odvzem roditeljske pravice ter datum prenehanja tega ukrepa, odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti, skrbništvo ter datum prenehanja tega ukrepa, podatke o izdanem dovoljenju za prebivanje tujca, serijska številka dovoljenja, vrsta dovoljenja, razlog in namen izdaje, datum izdaje in obdobje veljavnosti, podatek o tem, ali je dovoljenje za prebivanje veljavno oziroma ali je prenehalo veljati), podatke o gospodinjstvu iz evidence gospodinjstev (osebno ime in EMŠO oseb v skupnem gospodinjstvu, podatek o nosilcu gospodinjstva in razmerju do nosilca gospodinjstva), s povezovanjem zbirk na podlagi povezovalnega znaka;

2.      Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport oziroma izvajalcev vzgojno-izobraževalne ali študijske dejavnosti – podatek o vključenosti oseb v vzgojni oziroma izobraževalni oziroma višješolski zavod (ime osnovne šole ali srednje šole ali višje strokovne šole ter obdobje vključenosti), podatek o letniku izobraževanja, podatek o nazivu izobraževalnega programa in smeri, podatek o statusu (dijak, študent, udeleženec izobraževanja odraslih), podatek o načinu izobraževanja (redno oziroma izredno); podatek o vključenosti osebe v izobraževalni program (ime fakultete, obdobje vključenosti), naziv študijskega programa, podatek o letniku izobraževanja, podatek o načinu izobraževanja (redno oziroma izredno), podatek o opravljenih izpitih v študijskih letih;

3.      centrov za socialno delo – podatek o denarni socialni pomoči ali varstvenemu dodatku, preživnini, podatek o sostarševstvu;

4.      Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije – podatke o zavarovancih, vključenih v obvezno zdravstveno zavarovanje (podlaga za zavarovanje osebe, datum prijave in odjave v obvezno zdravstveno zavarovanje osebe);

5.      Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje – podatek o brezposelnih osebah iz evidence brezposelnih oseb (datum prenehanja delovnega razmerja, datum prijave in odjave v evidenco ter o razlogih prenehanja vodenja v evidenci, podatke o višini, obdobju upravičenosti), podatek iz evidence brezposelnih oseb, ki so začasno nezaposljive (podatek o datumu obravnave na komisiji, podatek o mnenju in predlogih ukrepov komisije in predvideno trajanje začasne nezaposljivosti).

(2) Če uprava, zaradi izvajanja pristojnosti in nalog iz tega zakona ter zaradi varstva in učinkovitega uresničevanja interesov pravne države, zbira osebne in druge podatke o osebah za namen vključitve v zbirko podatkov o osebah iz obstoječih zbirk podatkov, ji morajo državni organi in pravne osebe, ki na podlagi zakona in v okviru svoje dejavnosti ali v zvezi z njo vodijo zbirke podatkov na podlagi pisne ali podobne izkazljive zahteve brezplačno posredovati zahtevane osebne in druge podatke, kar se lahko omogoči tudi na podlagi elektronskega dostopa.

43. člen

(neposredni elektronski dostop do podatkov)

(1) Neposredni elektronski dostop do podatkov iz 37. člena tega zakona je dopusten upravljavcu zbirke podatkov oziroma osebi, ki jo upravljavec pooblasti.

(2) Skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je upravljavcu zbirke podatkov o osebah oziroma osebi, ki jo upravljavec pooblasti, osebam, ki so pooblaščene za nadzor nad delom probacijskih enot, sodišču, državnemu tožilstvu ter policiji, glede kazenskega postopka, ki poteka zoper obsojeno osebo, za izvajanje njihovih nalog in pooblastil, povezanih s pregonom oseb vključenih v probacijo, dopusten neposredni elektronski dostop do naslednjih podatkov iz zbirke podatkov o osebah:

-        ime in priimek,

-        davčna številka,

-        EMŠO,

-        rojstni podatki,

-        stalno ali začasno prebivališče,

-        državljanstvo,

-        probacijska enota,

-        vrsta probacijske naloge.

44. člen

(uporaba osebnih podatkov)

(1) Osebne podatke iz zbirke podatkov o osebah lahko v okviru svojih pristojnosti uporabljajo pooblaščeni delavci uprave, ministrstva, državnega tožilstva in sodišč (v nadaljnjem besedilu: pooblaščene osebe).

(2) Ugotovitve, ki se zbirajo med izvrševanjem probacije, do zaključka izvrševanja probacijskih nalog niso dostopne osebi, na katero se nanašajo, če bi seznanitev s temi ugotovitvami lahko negativno vplivala na delo z njo.

(3) Upravljavec posreduje drugim uporabnikom podatke iz te zbirke, če so za njihovo uporabo pooblaščeni z zakonom ali na podlagi pisne privolitve ali zahteve posameznika, na katerega se podatki nanašajo.

(4) Centri za socialno delo lahko za namen obravnave nasilja v družini od probacijske enote za osebo zahtevajo poročilo o izvrševanju probacijskih nalog.

(5) Pooblaščene osebe, ki uporabljajo podatke iz prvega odstavka tega člena, za katere zvedo pri opravljanju uradnih dolžnosti ali z zakonom določenih nalog, morajo te podatke varovati kot občutljive osebne podatke.

(6) Za potrebe izvajanja, spremljanja, poročanja, mednarodne primerjave, evalviranja ter za znanstveno raziskovalne in statistične namene centralna enota vodi statistične podatke v anonimizirani obliki na način, ki ne omogoča določljivost posameznika.

(7) Informacijski sistem uprave se lahko za namene zagotavljanja točnosti in ažurnosti podatkov, ki jih pridobiva in posreduje za vodenje zbirke podatkov o osebah, poveže z uradnimi evidencami in javnimi knjigami iz prvega odstavka 42. člena tega zakona. Povezovanje se izvede z imenom in priimkom, enotno matično številko oziroma davčno številko ali drugimi podatki, ki v povezavi z osebnim imenom zagotavljajo enoznačno identifikacijo osebe, o kateri se zahteva podatek.

(8) Zbirka podatkov o osebah se povezuje z informacijskim sistemom sodišč, s katerim si v varni elektronski obliki za namen vnosa in obdelave izmenjuje podatke in dokumente, ki jih je sodišče dolžno posredovati na podlagi tega zakona ter informacijskim sistemom policije, s katero se v varni elektronski obliki izmenjuje podatke iz evidence izdanih odredb za prepoved približevanja.

VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

45. člen

(prenehanje izvajanja nalog)

(1) Z dnem začetka uporabe tega zakona organi, ki so do začetka uporabe tega zakona izvajali naloge izvrševanja pogojne obsodbe z varstvenim nadzorstvom, pogojnega odpusta z varstvenim nadzorstvom, dela v splošno korist kot način izvršitve kazni zapora ali denarne kazni, ter izvrševanja hišnega zapora po kazenskem zakoniku, izvrševanja dela v splošno korist namesto plačila globe in stroškov postopka ali nadomestnega zapora po zakonu, ki ureja prekrške, in izvrševanja dela v splošno korist v postopku poravnavanja ali pri odloženem kazenskem pregonu po zakonu, ki ureja kazenski postopek, ter naloge, vzpostavitve in vzdrževanja mreže izvajalskih organizacij, in za katere je po tem zakonu pristojna uprava, prenehajo opravljati te naloge.

(2) Naloge iz prejšnjega odstavka, ki se iztečejo pred 1. oktobrom 2018 in izvrševanje hišnega zapora, ki je že v izvrševanju, izvršijo organi iz prejšnjega odstavka.

(3) Centri za socialno delo do 31. decembra 2017 posredujejo upravi seznam o številu in vrsti probacijskih nalog iz prvega odstavka tega člena, ki se iztečejo po roku iz prejšnjega odstavka.

(4) Z dnem začetka izvrševanja nalog iz prvega ali drugega odstavka tega člena, se na upravo prenese tudi vsa dokumentacija, povezana z opravljanjem nalog iz prejšnjega odstavka.

46. člen

(seznam izvajalskih organizacij)

Centri za socialno delo morajo tri mesece pred začetkom uporabe tega zakona upravi posredovati sezname in sklenjene dogovore z izvajalskimi organizacijami, v katerih osebe opravljajo delo v splošno korist.

47. člen

(seznam programov)

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za javno upravo morajo posredovati upravi na njen poziv seznam vseh programov, v katere se lahko vključujejo osebe, vključene v probacijo.

48. člen

(uporaba določb do spremembe Zakona o prekrških)

Naloge, ki jih na podlagi petega odstavka 192.b člena in četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka 202.c člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US in 32/16) za polnoletne storilce izvršujejo pristojni organi socialnega varstva, z dnem začetka uporabe tega zakona izvršujejo probacijske enote.

49. člen

(prenehanje veljavnosti in uporaba podzakonskih predpisov)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o izvrševanju varstvenega nadzorstva (Uradni list RS, št. 85/09 in 47/12), uporablja pa se do uveljavitve podzakonskega predpisa po tem zakonu, kolikor ni v nasprotju s tem zakonom.

(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o izvrševanju dela v splošno korist (Uradni list RS, št. 109/08 in 46/12), razen v delu, ki se nanaša na mladoletne storilce kaznivih dejanj, uporablja pa se do uveljavitve podzakonskih predpisov po tem zakonu, kolikor ni v nasprotju s tem zakonom.

50. člen

(vzpostavitev modela)

Do vzpostavitve modela za oceno dejavnikov tveganja iz 13. člena tega zakona se za izdelavo poročila uporabljajo podatki iz 38. člena tega zakona.

51. člen

(izdaja predpisov, izdanih na podlagi tega zakona)

(1) Vlada izda uredbo iz 29. člena tega zakona v 30 dneh od uveljavitve tega zakona.

(2) Vlada sprejme uredbo iz 21. člena Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14 in 51/16) najkasneje dva meseca po uveljavitvi tega zakona.

(3) Minister izda podzakonski predpis iz 10. člena tega zakona do začetka uporabe tega zakona.

(4) Minister izda podzakonski predpis iz tretjega odstavka 33. člena tega zakona v šestih mesecih od začetka uporabe tega zakona.

52. člen

(prevzem javnih uslužbencev centrov za socialno delo)

(1) Javnim uslužbencem, ki na centrih za socialno delo opravljajo naloge izvrševanja pogojne obsodbe z varstvenim nadzorstvom, pogojnega odpusta z varstvenim nadzorstvom, izvrševanja dela v splošno korist kot način izvršitve kazni zapora ali denarne kazni, izvrševanja dela v splošno korist namesto plačila globe in stroškov postopka ali nadomestnega zapora po zakonu, ki ureja prekrške, in izvrševanje dela v splošno korist v postopku poravnavanja ali pri odloženem kazenskem pregonu po zakonu, ki ureja kazenski postopek, ter skrbijo za vzpostavitev in vzdrževanje mreže izvajalskih organizacij, delovno razmerje preneha en dan pred začetkom uporabe tega zakona, z dnem začetka uporabe tega zakona pa se prevzamejo in brez objave ali javnega natečaja sklenejo delovna razmerja z upravo na delovna mesta, ki so določena v aktu o sistematizaciji, za katera izpolnjujejo pogoje. Javni uslužbenci, ki bodo sklenili pogodbo o zaposlitvi za uradniško delovno mesto, se z dnem sklenitve pogodbe o zaposlitvi imenujejo na najnižji naziv, v katerem se opravlja delo na delovnem mestu.

(2) Ministrstvo, uprava in centri za socialno delo najpozneje do 31. oktobra 2017 sklenejo sporazum o tem, koliko in katere javne uslužbence prevzame uprava v skladu s prejšnjim odstavkom.

(3) Z dnem začetka uporabe tega zakona se sredstva za stroške dela in pripadajoče materialne stroške za javne uslužbence, ki jih v skladu s tem zakonom prevzame uprava, iz Ministrstva pristojnega za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prerazporedijo na upravo.

(4) Z dnem začetka uporabe tega zakona se sredstva za kritje stroškov, povezanih z izvrševanjem dela v splošno korist, iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prerazporedijo na upravo.

53. člen

(uveljavitev in začetek uporabe zakona)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. aprila 2018, razen določb IV. poglavja, ki se začnejo uporabljati z začetkom uveljavitve tega zakona.

Št. 713-03/17-2/23

Ljubljana, dne 24. maja 2017

EPA 1849-VII

Državni zbor
Republike Slovenije

dr. Milan Brglez l.r.

Predsednik