Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS) ‡

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o čezmejnem izvajanju storitev obsega:

-        Zakon o čezmejnem izvajanju storitev – ZČmIS (Uradni list RS, št. 10/17 z dne 27. 2. 2017),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o čezmejnem izvajanju storitev – ZČmIS-A (Uradni list RS, št. 119/21 z dne 20. 7. 2021).

ZAKON

O ČEZMEJNEM IZVAJANJU STORITEV

(ZČmIS)

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

I. poglavje

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

(1) Ta zakon določa pogoje, pod katerimi lahko pravne in fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti, s sedežem v Republiki Sloveniji, začasno izvajajo storitve v drugi državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: država članica EU) ter pogoje, pod katerimi lahko pravne in fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti, s sedežem v drugi državi članici EU, začasno izvajajo storitve v Republiki Sloveniji.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se ta zakon ne uporablja za čezmejno izvajanje storitev samozaposlenih oseb, ki običajno opravljajo dejavnost v dveh ali več državah članicah EU in delodajalcev, katerih napoteni delavci običajno opravljajo delo v dveh ali več državah članicah EU ter čezmejno izvajanje storitev pomorščakov.

(3) Določbe tega zakona, ki se uporabljajo za začasno izvajanje storitev pravnih in fizičnih oseb, registriranih za opravljanje dejavnosti v drugi državi članici EU kot je tista, v kateri imajo sedež, se uporabljajo tudi za čezmejno izvajanja storitev v države članice Evropskega združenja za prosto trgovino oziroma iz njih.

2. člen

(predpisi Evropske unije)

(1) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo:

-        Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L št. 18 z dne 21. 1. 1997, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo 2018/957/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. junija 2018 o spremembi Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L št. 173 z dne 9. 7. 2018, str. 16);

-        Direktiva 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) (UL L št. 159 z dne 28. 5. 2014, str. 11);

-        Direktiva 2018/957/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. junija 2018 o spremembi Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L št. 173 z dne 9. 7. 2018, str. 16).

(2) S tem zakonom se delno ureja izvajanje naslednjih uredb:

-        Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L št. 166 z dne 30. 4. 2004, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 1372/2013 z dne 19. Decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti in Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 (UL L št. 346 z dne 20. 12. 2013, str. 27; v nadaljnjem besedilu: Uredba 883/2004/ES);

-        Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L št. 284 z dne 30. 10. 2009, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 1368/2014 z dne 17. decembra 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti in Uredbe Komisije (EU) št. 1372/2013 z dne 19. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti in Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 (UL L št. 366 z dne 20. 12. 2014, str. 15; v nadaljnjem besedilu Uredba 987/2009/ES);

-        Uredbe (EU) št. 1231/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o razširitvi uporabe uredb (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009 na državljane tretjih držav, za katere se navedeni uredbi ne uporabljata le na podlagi njihovega državljanstva (UL L št. 344 z dne 29. 12. 2010, str. 1).

3. člen

(opredelitev pojmov)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1.      čezmejno izvajanje storitve je začasno opravljanje dejavnosti delodajalca ali tujega delodajalca z napotitvijo delavcev na delo oziroma začasno opravljanje dejavnosti samozaposlene ali tuje samozaposlene osebe v drugi državi članici EU, na podlagi ohranjene vključitve v ustrezna socialna zavarovanja v državi članici EU, kjer ima delodajalec oziroma tuji delodajalec ali samozaposlena oziroma tuja samozaposlena oseba sedež;

2.      delodajalec ali delodajalka (v nadaljnjem besedilu: delodajalec) je pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, s sedežem v Republiki Sloveniji, ki zaposluje delavca ali delavko (v nadaljnjem besedilu: delavec) na podlagi pogodbe o zaposlitvi;

3.      država napotitve je država članica EU, v kateri delodajalec oziroma tuji delodajalec ali samozaposlena oziroma tuja samozaposlena oseba čezmejno izvaja storitev;

4.      država zaposlitve je država članica EU, v kateri ima delodajalec oziroma tuji delodajalec sedež ter v kateri je napoteni delavec vključen v sistem socialnega zavarovanja;

5.      povezani gospodarski družbi sta družbi, ki sta v večinski lasti iste gospodarske družbe oziroma gospodarski družbi, med katerima ima ena glede na drugo neposredno ali posredno večinski delež vpisanega kapitala, večino glasovalnih pravic ali lahko imenuje več kot polovico članov njenega upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa;

6.      napoteni delavec je vsaka fizična oseba, ne glede na njeno državljanstvo, ki v okviru čezmejnega izvajanja storitev delodajalca oziroma tujega delodajalca, pri katerem je zaposlena in na tej podlagi vključena v ustrezna socialna zavarovanja v državi, kjer ima delodajalec sedež, začasno opravlja delo v drugi državi članici EU, kot je tista, v kateri običajno opravlja delo;

7.      naročnik storitve ali naročnica storitve (v nadaljnjem besedilu: naročnik storitve) je pravna ali fizična oseba, za katero delodajalec ali tuji delodajalec oziroma samozaposlena ali tuja samozaposlena oseba čezmejno izvaja storitve;

8.      potrdilo A1 je dokument, ki potrjuje, da se za napotenega delavca oziroma samozaposleno ali tujo samozaposleno osebo v času čezmejnega izvajanja storitve še naprej uporabljajo predpisi o socialni varnosti države članice EU, v kateri ima delodajalec ali tuji delodajalec oziroma samozaposlena ali tuja samozaposlena oseba sedež;

9.      samozaposlena oseba je fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, s sedežem v Republiki Sloveniji;

10.   tuja samozaposlena oseba je fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, s sedežem v drugi državi članici EU kot je Republika Slovenija;

11.   tuji delodajalec ali tuja delodajalka (v nadaljnjem besedilu: tuji delodajalec) je pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, s sedežem v drugi državi članici EU kot je Republika Slovenija, ki zaposluje delavca v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež.

II. poglavje

ČEZMEJNO IZVAJANJE STORITEV DELODAJALCEV IN SAMOZAPOSLENIH OSEB

4. člen

(pogoji čezmejnega izvajanja storitev delodajalcev)

(1) Delodajalec lahko čezmejno izvaja storitev pod pogojem, da:

-        običajno opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji,

-        ne krši pomembnejših določb delovnopravne zakonodaje, ki se nanašajo na pravice delavca,

-        napoteni delavec običajno ne opravlja dela v državi napotitve,

-        se storitev izvaja v okviru dejavnosti, za katero je delodajalec registriran v Republiki Sloveniji, razen v primeru napotitve delavca v povezano gospodarsko družbo in

-        se storitev izvaja na enega izmed dovoljenih načinov.

(2) Pogoj iz prve alineje prejšnjega odstavka se šteje za izpolnjenega, če:

-        je delodajalec najmanj dva meseca vpisan v Poslovni register Slovenije;

-        ima delodajalec odprt transakcijski račun, ki je prijavljen v davčni register v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, in ni blokiran;

-        ima delodajalec, ki zaposluje od pet do deset delavcev, zaposlenega najmanj enega delavca, ki je na tej podlagi neprekinjeno vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti (v nadaljnjem besedilu: obvezna socialna zavarovanja) v Republiki Sloveniji že najmanj šest mesecev oziroma, če je obdobje od ustanovitve krajše, od ustanovitve dalje ali da ima delodajalec, ki zaposluje več kot deset delavcev, zaposlene najmanj tri delavce, ki so na tej podlagi neprekinjeno vključeni v obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji že najmanj šest mesecev oziroma, če je obdobje od ustanovitve krajše, od ustanovitve dalje;

-        v zadnjih 12 mesecih oziroma, če je obdobje od ustanovitve krajše, od ustanovitve dalje skupno število ur vključitve vseh delavcev, zaposlenih pri delodajalcu v tem obdobju, v obvezna socialna zavarovanja na podlagi napotitve ni preseglo 80 odstotkov skupnega števila ur vključitve istih delavcev v obvezna socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja pri istem delodajalcu in

-        delodajalec pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavi, da v Republiki Sloveniji dejansko običajno opravlja dejavnost.

(3) Pogoj iz druge alineje prvega odstavka tega člena se šteje za izpolnjenega, če:

-        delodajalcu v zadnjih treh letih ni bila več kot enkrat pravnomočno izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom ali zaposlovanjem na črno in

-        je za zadnjih šest mesecev pred mesecem vložitve vloge za izdajo potrdila A1 oziroma za obdobje od ustanovitve, če je to krajše od šestih mesecev, predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja in nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti. Če delodajalčeva obveznost predložitve obračuna davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja za zadnji mesec pred vložitvijo vloge še ni nastala, se izpolnjevanje tega pogoja ugotavlja na podlagi podatkov za zadnjih šest mesecev pred vložitvijo vloge ali za obdobje od ustanovitve, če je to krajše od šestih mesecev, za katerega je obveznost predložitve obračuna davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja že nastala.

(4) Pogoj iz tretje alineje prvega odstavka tega člena se šteje za izpolnjenega, če je delavec najmanj 30 dni neprekinjeno vključen v obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji na podlagi zaposlitve za polni delovni čas ali v ustrezna socialna zavarovanja na drugi zakonski podlagi.

(5) Pogoj zaposlitve za polni delovni čas iz prejšnjega odstavka se ne uporablja za delavca, vključenega v obvezna socialna zavarovanja Republike Slovenije na podlagi zaposlitve za krajši delovni čas od polnega, če mu je delovni čas skrajšan v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali starševskem varstvu oziroma če je pri delodajalcu, ki ga namerava napotiti, zaposlen za krajši delovni čas od polnega že najmanj šest mesecev.

(6) Pogoj iz pete alineje prvega odstavka tega člena se šteje za izpolnjenega, če se storitev izvaja na enega izmed naslednjih načinov:

-        za lasten račun in pod lastnim vodstvom na podlagi sklenjene pogodbe z naročnikom storitve,

-        na podlagi akta o napotitvi v povezano gospodarsko družbo ali

-        v okviru opravljanja dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku.

(7) Uporabnik lahko čezmejno izvaja storitve tudi z delavci, ki so bili k njemu napoteni na podlagi dogovora z delodajalcem za zagotavljanja dela, pod pogojem, da je med delodajalcem za zagotavljanje dela in delavcem ves čas trajanja napotitve ohranjeno delovno razmerje. Pri tem se šteje, da je delavca na kraj opravljanja dela, kjer storitev izvaja uporabnik, napotil delodajalec za zagotavljanje dela.

5. člen

(pogoji čezmejnega izvajanja storitev samozaposlenih oseb)

(1) Samozaposlena oseba lahko čezmejno izvaja storitev pod naslednjimi pogoji:

-        samozaposlena oseba običajno opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji,

-        storitev se izvaja v okviru dejavnosti, za katero je samozaposlena oseba registrirana v Republiki Sloveniji in

-        storitev se izvaja na podlagi sklenjene pogodbe z naročnikom storitve.

(2) Pogoj iz prve alineje prejšnjega odstavka se šteje za izpolnjenega, če:

-        je samozaposlena oseba že najmanj dva meseca vpisana v Poslovni register Slovenije,

-        je samozaposlena oseba že najmanj dva meseca vključena v obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji na podlagi samozaposlitve,

-        samozaposlena oseba nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti in

-        samozaposlena oseba pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavi, da v Republiki Sloveniji dejansko običajno opravlja dejavnost.

6. člen

(obveznosti)

(1) Pred začetkom izvajanja storitve delodajalec oziroma samozaposlena oseba pridobi potrdilo A1.

(2) Delodajalec čezmejne storitve izvaja ob upoštevanju določb zakona, ki ureja delovna razmerja, ki se nanašajo na opravljanje dela v tujini.

(3) Delodajalec delavcu v času napotitve zagotavlja pravice v skladu z določbami zakona ali drugega predpisa ter kolektivne pogodbe ali drugih aktov s splošno veljavnostjo ali veljavnostjo na ravni dejavnosti, ki v državi napotitve urejajo delovni čas, odmore in počitke, nočno delo, minimalni letni dopust, plačo, varnost in zdravje pri delu, posebno varstvo delavcev in zagotavljanje enakopravnosti, če je to za delavca ugodneje.

(4) Po pridobitvi potrdila A1 sta delodajalec in napoteni delavec dolžna Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) obvestiti o vseh spremembah, ki se pojavijo med obdobjem napotitve, še posebej pa, če napotitev ni bila izvedena ali je bila zaključena pred načrtovanim datumom.

7. člen

(pristojni organ za izdajo potrdila A1)

Pristojni nosilec za izdajo in razveljavitev potrdila A1 v Republiki Sloveniji je ZZZS, ki v ta namen opravlja naslednje naloge:

-        izdaja, razveljavlja in odpravlja potrdila A1,

-        nudi administrativno pomoč pristojnim nosilcem v drugih državah članicah EU ter z njimi sodeluje s ciljem izvajanja 12. člena Uredbe 883/2004/ES,

-        izvaja dogovore, ki jih je sklenilo ministrstvo, pristojno za delo, s pristojnim organom v drugi državi članici EU na podlagi določbe 16. člena Uredbe 883/2004/ES.

8. člen

(pogoji za izdajo potrdila A1)

(1) ZZZS delodajalcu izda potrdilo A1, če:

-        delavec, za katerega je bila vložena vloga za izdajo potrdila A1, nima že veljavnega potrdila A1, izdanega za isto obdobje;

-        delodajalec pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavi, da v primeru, za katerega je bila vložena vloga za izdajo potrdila A1, ne gre za okoliščine, v katerih je izključena možnost napotitve na podlagi prvega odstavka 12. člena Uredbe 883/2004/ES, prvega ali drugega odstavka Uredbe 987/2009/ES ali Sklepa A2 Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti o razlagi člena 12 Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zakonodajo, ki se uporablja za napotene delavce in samozaposlene delavce, ki začasno opravljajo delo zunaj pristojne države;

-        v času odločanja o vlogi izpolnjuje pogoje za čezmejno izvajanje storitev, določene v prvi, drugi in tretji alineji prvega odstavka 4. člena tega zakona in

-        mu v zadnjih dvanajstih mesecih ni bilo razveljavljeno potrdilo A1 na podlagi tretje alineje tretjega odstavka 11. člena tega zakona.

(2) ZZZS samozaposleni osebi izda potrdilo A1, če:

-        samozaposlena oseba nima veljavnega potrdila A1, izdanega za isto obdobje;

-        samozaposlena oseba pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavi, da v primeru, za katerega je bila vložena vloga za izdajo potrdila A1, ne gre za okoliščine, v katerih je izključena možnost čezmejnega izvajanja storitve na podlagi drugega odstavka 12. člena Uredbe 883/2004/ES, tretjega ali četrtega odstavka Uredbe 987/2009/ES ali Sklepa A2 Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti o razlagi člena 12 Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zakonodajo, ki se uporablja za napotene delavce in samozaposlene delavce, ki začasno opravljajo delo zunaj pristojne države;

-        v času odločanja o vlogi izpolnjuje pogoje za čezmejno izvajanje storitev, določene v prvi alineji prvega odstavka 5. člena tega zakona in

-        mu v zadnjih dvanajstih mesecih ni bilo razveljavljeno potrdilo A1 na podlagi tretje alineje tretjega odstavka 11. člena tega zakona.

9. člen

(postopek izdaje potrdila A1)

(1) Delodajalec ali samozaposlena oseba prek državnega portala za podjetja in podjetnike (sistem e-VEM) vloži vlogo za izdajo potrdila A1 največ 30 dni pred predvidenim začetkom čezmejnega izvajanja storitve.

(2) Vloga za izdajo potrdila A1 poleg drugih vsebuje obvezne podatke o:

-        osebnem imenu, priimku ob rojstvu, spolu, datumu in kraju rojstva, enotni matični številki in državljanstvu delavca oziroma samozaposlene osebe,

-        naslovu v Republiki Sloveniji, na katerem delavec oziroma samozaposlena oseba prebiva,

-        datumu začetka in datumu konca napotitve oziroma čezmejnega izvajanja storitve samozaposlene osebe,

-        delih in nalogah, ki jih bo napoteni delavec oziroma samozaposlena oseba opravljala v okviru čezmejnega izvajanja storitev,

-        naslovu oziroma, če se bo storitev izvajala na lokaciji brez naslova, kraju izvajanja storitve,

-        nazivu oziroma osebnem imenu, sedežu oziroma naslovu vlagatelja ter njegove kontaktne podatke,

-        nazivu oziroma osebnem imenu in naslovu naročnika storitve.

(3) Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka mora vloga za izdajo potrdila A1 vsebovati izjavo vlagatelja, dano pod kazensko in materialno odgovornostjo, da v Republiki Sloveniji dejansko običajno opravlja dejavnost ter da v primeru, za katerega je bila vložena vloga za izdajo potrdila A1, ne gre za okoliščine iz druge alineje prvega odstavka oziroma druge alineje drugega odstavka 8. člena tega zakona.

(4) Vlogi za izdajo potrdila A1 delodajalec priloži kopijo pogodbe o zaposlitvi, sklenjeno z delavcem, ki ga namerava napotiti, v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ki se nanašajo na opravljanje dela v tujini ter pogodbo o izvajanju storitve oziroma akt o napotitvi. Vlogi za izdajo potrdila A1 samozaposlena oseba priloži pogodbo o izvajanju storitve.

(5) Če so pogoji za izdajo potrdila A1 izpolnjeni, ga ZZZS izda v obliki samostojne listine v petih delovnih dneh od prejema popolne vloge, in sicer za čas napotitve delavca oziroma za čas čezmejnega izvajanja storitve samozaposlene osebe, kot izhaja iz vloge za izdajo potrdila A1.

(6) Če pogoji za izdajo potrdila A1 niso izpolnjeni, ZZZS vlogo za izdajo potrdila A1 z odločbo zavrne.

(7) Zoper izdane odločbe in sklepe ZZZS po tem zakonu ni dovoljena pritožba, možen pa je upravni spor.

(8) S prvim dnem napotitve, navedenim na vlogi za izdajo potrdila A1, napoteni delavec pridobi lastnost zavarovanca v skladu z ustrezno zavarovalno podlago za delavce, ki v okviru čezmejnega izvajanja storitve delo začasno opravljajo v drugi državi članici Evropske unije, pri čemer ZZZS spremembo zavarovalne podlage izvede po uradni dolžnosti.

(9) Minister, pristojen za delo, skupaj z ministrom, pristojnim za zdravje, s podzakonskim aktom predpiše obrazec vloge za izdajo potrdila A1, postopek za vračilo prispevkov in povračilo stroškov uveljavljenih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter postopek čezmejnega povračila sredstev v primeru odprave potrdila A1.

10. člen

(dvom o opravljanju dejavnosti po izdaji potrdila A1)

(1) Če po izdaji potrdila A1 ZZZS prejme obvestilo o obstoju dvoma, da delodajalec oziroma samozaposlena oseba dejansko običajno opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji, zaprosi Inšpektorat Republike Slovenije za delo (v nadaljnjem besedilu: IRSD) za nadzor nad izvajanjem prve alineje prvega odstavka 4. člena v povezavi s peto alinejo drugega odstavka 4. člena tega zakona oziroma prve alineje prvega odstavka 5. člena v povezavi s četrto alinejo drugega odstavka 5. člena tega zakona.

(2) IRSD v postopku nadzora iz prejšnjega odstavka upošteva zlasti, ali:

-        ima delodajalec oziroma samozaposlena oseba v Republiki Sloveniji primerne poslovne prostore za opravljanje dejavnosti, v okviru katere se storitev izvaja,

-        ima delodajalec oziroma samozaposlena oseba zaposleno administrativno osebje, ki opravlja delo na sedežu oziroma poslovnih prostorih delodajalca oziroma samozaposlene osebe v Republiki Sloveniji,

-        delodajalec oziroma samozaposlena oseba oglašuje predmetno dejavnost v Republiki Sloveniji in

-        v zadnjih šestih mesecih ni prišlo do spremembe dejavnosti delodajalca oziroma samozaposlene osebe ali do spremembe v ustrezen register vpisanih ustanoviteljev oziroma zastopnikov.

(3) O dejstvih, ugotovljenih v postopku iz prejšnjega odstavka, IRSD obvesti ZZZS.

11. člen

(prenehanje veljavnosti in odprava potrdila A1)

(1) Potrdilo A1 preneha veljati:

-        s potekom obdobja napotitve oziroma čezmejnega izvajanja storitve, za katerega je bil izdan;

-        z dnem prenehanja napotitve oziroma čezmejnega izvajanja storitve, in sicer na podlagi obvestila vlagatelja ali napotenega delavca, da je napotitev oziroma čezmejno izvajanje storitve predčasno prenehalo;

-        z dnem odjave napotenega delavca oziroma samozaposlene osebe iz obveznega socialnega zavarovanja v Republiki Sloveniji ali

-        z razveljavitvijo.

(2) ZZZS potrdilo A1 odpravi na podlagi obvestila tujega pristojnega organa, da:

-        se storitev ne izvaja v skladu s podatki na potrdilu A1;

-        delodajalec izvaja storitev kljub neizpolnjenemu pogoju iz pete alineje prvega odstavka 4. člena tega zakona ali

-        samozaposlena oseba čezmejno izvaja storitev brez sklenjene pogodbe z naročnikom storitve.

(3) ZZZS potrdilo A1 razveljavi na podlagi:

-        ugotovitve, da delodajalec ni predložil obračuna davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja za svoje delavce oziroma ima neporavnane zapadle obveznosti iz naslova izplačanih dohodkov iz delovnega razmerja, in sicer z dnem ugotovitve te nepravilnosti;

-        obvestila IRSD, da je bila v postopku iz četrtega odstavka 18. člena tega zakona delodajalcu oziroma samozaposleni osebi pravnomočno izrečena globa zaradi prekrška po zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor ali

-        obvestila IRSD, da je bilo v postopku iz prejšnjega člena ugotovljeno, da delodajalec oziroma samozaposlena oseba dejansko običajno ne opravlja dejavnosti v Republiki Sloveniji.

(4) Za namen iz prve alineje prejšnjega odstavka ZZZS mesečno preverja, ali je delodajalec, ki razpolaga z veljavnim potrdilom A1 za napotenega delavca, predložil obračun davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja za svoje delavce oziroma ali ima neporavnane zapadle obveznosti iz naslova izplačanih dohodkov iz delovnega razmerja.

(5) V primerih iz druge, tretje ali četrte alineje prvega odstavka in v primerih iz drugega odstavka tega člena, ZZZS o navedenem obvesti pristojni organ države članice EU, v kateri se storitev izvaja.

III. poglavje

ČEZMEJNO IZVAJANJE STORITEV TUJIH DELODAJALCEV IN TUJIH SAMOZAPOSLENIH OSEB V REPUBLIKI SLOVENIJI

12. člen

(pogoji čezmejnega izvajanja storitev tujih delodajalcev)

(1) Tuji delodajalec lahko čezmejno izvaja storitev v Republiki Sloveniji pod pogojem, da:

-        običajno opravlja dejavnost v državi zaposlitve,

-        napoteni delavec običajno ne opravlja dela v Republiki Sloveniji,

-        ne krši pomembnejših določb delovnopravne zakonodaje, ki se nanašajo na pravice napotenega delavca,

-        se storitev izvaja v okviru dejavnosti, za katere je tuji delodajalec registriran v državi zaposlitve, razen v primeru napotitve delavca v povezano gospodarsko družbo in

-        se storitev izvaja na enega izmed dovoljenih načinov.

(2) Pogoja iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka se štejeta za izpolnjena, če tuji delodajalec razpolaga z veljavnim potrdilom A1 za napotenega delavca.

(3) Če se v postopku inšpekcijskega nadzora kljub veljavnemu potrdilu A1 pojavi dvom, da tuji delodajalec dejansko opravlja dejavnost v državi zaposlitve, IRSD o navedenem presoja zlasti na podlagi podatkov, pridobljenih s strani pristojnih organov države zaposlitve, pri čemer se smiselno uporablja določba drugega odstavka 10. člena tega zakona.

(4) Če se v postopku nadzora kljub veljavnemu potrdilu A1 pojavi utemeljen dvom, da napoteni delavec običajno ne opravlja dela v Republiki Sloveniji, nadzorni organ o tem obvesti ZZZS, ki ugotovi, da je pogoj iz druge alineje prvega odstavka tega člena izpolnjen, če napoteni delavec v zadnjih 12 mesecih pred napotitvijo ni bil vključen v obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji na podlagi zaposlitve ali samozaposlitve.

(5) Pogoj iz tretje alineje prvega odstavka tega člena se šteje za izpolnjenega, če tujemu delodajalcu v zadnjih treh letih ni bila več kot enkrat pravnomočno izrečena globa zaradi prekrška v zvezi z zagotavljanjem pravic napotenim delavcem, ki začasno opravljajo delo v Republiki Sloveniji, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja.

(6) Pogoj iz pete alineje prvega odstavka tega člena se šteje za izpolnjenega, če se storitev izvaja za lasten račun in pod lastnim vodstvom na podlagi sklenjene pogodbe z naročnikom storitve oziroma primerljivega akta v primeru napotitve v povezano gospodarsko družbo ali v okviru opravljanja dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku.

(7) Uporabnik lahko čezmejno izvaja storitve tudi z delavci, ki so bili k njemu napoteni na podlagi dogovora z delodajalcem za zagotavljanje dela, pod pogojem, da je med delodajalcem za zagotavljanje dela in delavcem ves čas trajanja napotitve ohranjeno delovno razmerje. Pri tem se šteje, da je delavca na kraj opravljanja dela, kjer storitev izvaja uporabnik, napotil delodajalec za zagotavljanje dela.

(8) Na podlagi ugotovitve, da se storitev izvaja kljub neizpolnjenim pogojem iz prvega odstavka tega člena ali v nasprotju s podatki na potrdilu A1, nadzorni organ z odločbo prepove nadaljnje izvajanje storitve tujega delodajalca in o tem obvesti ZZZS.

(9) Na podlagi obvestila nadzornega organa iz prejšnjega odstavka ZZZS tujemu pristojnemu organu predlaga preklic potrdila A1.

13. člen

(pogoji čezmejnega izvajanja storitev tujih samozaposlenih oseb)

(1) Tuja samozaposlena oseba lahko čezmejno izvaja storitev v Republiki Sloveniji pod naslednjimi pogoji:

-        razpolaga z veljavnim potrdilom A1,

-        storitev se izvaja v okviru dejavnosti, za katere je samozaposlena oseba registrirana v državi, v kateri ima sedež in

-        storitev se izvaja na podlagi sklenjene pogodbe z naročnikom storitve.

(2) Na podlagi ugotovitve nadzornega organa, da se storitev izvaja kljub neizpolnjenim pogojem iz prejšnjega odstavka ali v nasprotju s podatki na potrdilu A1, nadzorni organ z odločbo prepove nadaljnje izvajanje storitve tuje samozaposlene osebe, ZZZS pa tujemu pristojnemu organu predlaga preklic potrdila A1.

14. člen

(obveznosti tujega delodajalca in delavca)

(1) Tuji delodajalec pred začetkom čezmejnega izvajanja storitve opravi prijavo pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: Zavod), ki vključuje podatke o:

1.      nazivu in sedežu tujega delodajalca,

2.      osebnem imenu, datumu rojstva in državljanstvu napotenega delavca ter naslovu začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji,

3.      osebnem imenu in datumu rojstva osebe, ki je s strani tujega delodajalca pooblaščena za stike z nadzornimi organi, vključno s pošiljanjem in prejemanjem dokumentov in obvestil ter vročanjem, v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek,

4.      vrsti storitve,

5.      nazivu delovnega mesta napotenega delavca,

6.      predvidenem datumu začetka in konca izvajanja storitve – obdobje napotitve,

7.      naslovu oziroma – če se bo storitev izvajala na lokaciji brez naslova – kraju izvajanja storitve.

(2) O opravljeni prijavi iz prejšnjega odstavka Zavod tujemu delodajalcu izda potrdilo.

(3) Če v obdobju napotitve iz prvega odstavka tega člena nastopijo okoliščine, zaradi katerih čezmejne storitve ni bilo mogoče izvesti v 12 mesecih, tuji delodajalec izvajanje storitev podaljša na 18 mesecev, in sicer pod pogojem, da opravi prijavo z obrazloženim obvestilom pri Zavodu.

(4) Trajanje napotitve je seštevek napotitvenih obdobij, če tuji delodajalec enega napotenega delavca nadomesti z drugim napotenim delavcem ob upoštevanju istovrstnosti storitve in naziva delovnega mesta.

(5) Tuji delodajalec zagotovi, da se v času čezmejnega izvajanja storitve v Republiki Sloveniji na kraju opravljanja storitve hranijo in na zahtevo nadzornega organa dajo na voljo kopija pogodbe med naročnikom storitve in tujim delodajalcem oziroma primerljivi akt v primeru napotitve v povezano gospodarsko družbo, potrdilo o opravljeni prijavi začetka izvajanja storitev, izpisek iz ustreznega registra za opravljanje dejavnosti, potrdilo o opravljeni prijavi, v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost, potrdilo o zakoniti ustanovitvi v državi zaposlitve, izvodi pogodb o zaposlitvi, izvodi plačilnih list, evidenca prisotnosti, listine s področja varnosti in zdravja pri delu, dokazila o izplačanih plačah ali izvodi enakovrednih dokumentov za vse napotene delavce ter potrdilo A1. Tuji delodajalec na zahtevo nadzornega organa zagotovi prevode opredeljenih dokumentov v slovenski jezik.

(6) Nadzorni organ lahko od tujega delodajalca zahteva dokumentacijo iz prejšnjega odstavka še 24 mesecev po zaključku izvajanja storitve.

(7) Tuji delodajalec napotenemu delavcu, ki v Republiki Sloveniji opravlja delo v okviru čezmejnega izvajanja storitev, zagotovi pravice v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ki se nanašajo na položaj delavcev, napotenih na delo v Republiko Slovenijo.

(8) Napoten delavec v okviru čezmejnega izvajanja storitve tujega delodajalca v Republiki Sloveniji opravlja delo na podlagi urejenega prebivanja v skladu s predpisi, ki urejajo prebivanje tujcev v Republiki Sloveniji.

15. člen

(obveznosti tuje samozaposlene osebe)

(1) Tuja samozaposlena oseba pred začetkom čezmejnega izvajanja storitve v Republiki Sloveniji opravi prijavo pri Zavodu, ki vključuje podatke o:

1.      nazivu in sedežu tuje samozaposlene osebe,

2.      naslovu začasnega prebivališča tuje samozaposlene osebe v Republiki Sloveniji,

3.      vrsti storitve,

4.      predvidenem datumu začetka in konca izvajanja storitve,

5.      naslovu oziroma, če se bo storitev izvajala na lokaciji brez naslova, kraju izvajanja storitve.

(2) O opravljeni prijavi iz prejšnjega odstavka Zavod tuji samozaposleni osebi izda potrdilo.

(3) Tuja samozaposlena oseba zagotovi, da se v času čezmejnega izvajanja storitve v Republiki Sloveniji na kraju opravljanja storitve hranijo in na zahtevo nadzornega organa dajo na voljo izpisek iz ustreznega registra za opravljanje dejavnosti, potrdilo o opravljeni prijavi, v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost, kopija pogodbe med naročnikom storitve in samozaposleno osebo, potrdilo o opravljeni prijavi začetka izvajanja storitve ter veljavno potrdilo A1. Tuja samozaposlena oseba na zahtevo nadzornega organa zagotovi prevode opredeljenih dokumentov v slovenski jezik.

(4) Nadzorni organ lahko od tuje samozaposlene osebe zahteva dokumentacijo iz prejšnjega odstavka še 24 mesecev po zaključku izvajanja storitve.

(5) Tuja samozaposlena oseba v Republiki Sloveniji opravlja delo v okviru čezmejnega izvajanja storitve na podlagi urejenega prebivanja v skladu s predpisi, ki urejajo prebivanje tujcev v Republiki Sloveniji.

16. člen

(subsidiarna odgovornost)

(1) Če tuji delodajalec, ki je podizvajalec in v Republiki Sloveniji čezmejno izvaja storitev v okviru gradbene dejavnosti, napotenemu delavcu za delo, opravljeno v okviru čezmejnega izvajanja storitve, ne zagotovi plače v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, je za izpolnitev te obveznosti subsidiarno odgovoren pogodbenik s sedežem oziroma prebivališčem v Republiki Sloveniji, katerega neposredni podizvajalec je tuji delodajalec.

(2) Za podizvajalca iz prvega odstavka tega člena se šteje pravni subjekt, ki mu je bil s pogodbo v izvajanje oddan del storitve ali celotna storitev, za izvedbo katere je glavni izvajalec sklenil pogodbo z naročnikom storitve.

(3) Če tuji delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku s sedežem oziroma prebivališčem v Republiki Sloveniji, napotenemu delavcu za delo, opravljeno v okviru čezmejnega izvajanja storitve, ne zagotovi plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, je za izpolnitev te obveznosti za obdobje, v katerem je delavec pri njem opravljal delo, subsidiarno odgovoren uporabnik.

IV. poglavje

SODELOVANJE MED DRŽAVAMI ČLANICAMI EU NA PODROČJU ČEZMEJNEGA IZVAJANJA STORITEV Z NAPOTITVIJO DELAVCEV

17. člen

(pristojni organi za sodelovanje)

(1) Ministrstvo, pristojno za delo, ZZZS, IRSD in Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: davčni organ) so pristojni za sodelovanje z organi drugih držav članic EU na področju napotitev delavcev v okviru čezmejnega izvajanja storitev.

(2) Sodelovanje med državami članicami EU v okviru tega poglavja vključuje upravno sodelovanje, ki lahko vključuje tudi pošiljanje in vročanje dokumentov, ter sodelovanje pri izvrševanju kazni, ki jih zaradi kršitev predpisov na področju napotitve delavcev naložijo pristojni organi ali potrdijo upravni ali pravosodni organi.

(3) Sodelovanje med državami članicami EU v okviru tega poglavja poteka preko Informacijskega sistema za notranji trg in se izvaja brezplačno.

18. člen

(upravno sodelovanje)

(1) Ministrstvo, pristojno za delo, na podlagi prošenj pristojnih organov drugih držav članic EU zagotavlja informacije v zvezi z delovnopravnimi pogoji, ki so jih tuji delodajalci dolžni zagotoviti delavcem, napotenim na ozemlje Republike Slovenije ter druge informacije v zvezi s predpisi Republike Slovenije, ki se nanašajo na napotitev delavcev v okviru čezmejnega izvajanja storitev.

(2) ZZZS na podlagi prošenj pristojnih organov drugih držav članic EU zagotavlja informacije v zvezi z vključitvijo napotenih delavcev delodajalca v obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji.

(3) Davčni organ na podlagi prošenj pristojnih organov drugih držav članic EU zagotavlja informacije v zvezi z izpolnjevanjem davčnih obveznosti delodajalca, ki čezmejno izvaja storitve. V teh primerih sme davčni organ pristojnim organom drugih držav članic EU razkriti podatke, ki so davčna tajnost.

(4) IRSD na podlagi prošenj pristojnih organov drugih držav članic EU zagotavlja izvedbo preverjanj, pregledov in preiskav, kar vključuje tudi pridobivanje informacij s strani delodajalcev, ki napotujejo delavce v druge države članice EU, potrebnih za izvajanje učinkovitega nadzora s strani pristojnih organov v državi napotitve.

(5) Za potrebe izvajanja učinkovitega nadzora nad skladnostjo čezmejnega izvajanja storitve tujega delodajalca z določbami 12. člena tega zakona, nadzorni organ po potrebi naslovi prošnjo za posredovanje informacij na pristojni organ države zaposlitve.

(6) Ministrstvo, pristojno za delo, ZZZS, IRSD in davčni organ informacije, za katere zaprosijo pristojni organih drugih držav članic EU ali Evropska komisija, posredujejo najkasneje v 25 delovnih dneh od prejema prošnje.

(7) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pristojni organi v nujnih primerih informacije zagotovijo v dveh delovnih dneh od prejema prošnje, če se prošnja nanaša na podatke o sedežu delodajalca in njegovi registrirani glavni in stranskih dejavnostih ter je nujnost utemeljena ter izkazana v prošnji.

(8) Če pri obravnavi prošenj pristojnih organov drugih držav članic EU pride do težav, pristojni organi v najkrajšem možnem času o tem obvestijo organ, ki je prošnjo poslal.

19. člen

(sodelovanje pri izvrševanju sankcij)

(1) Ministrstvo, pristojno za delo, je pristojni organ za sodelovanje z drugimi državami članicami EU na področju izvrševanja sankcij (glob, taks, dodatnih dajatev in drugo), ki jih zaradi kršitev predpisov na področju napotitve delavcev naložijo pristojni organi ali potrdijo upravni ali pravosodni organi, kar vključuje sodelovanje pri vročanju odločb, ki nalagajo sankcije ter sodelovanje pri izterjavi sankcij.

(2) Izvrševanje sankcij iz prejšnjega odstavka vključuje pomoč pri:

-        vročanju odločb, ki nalagajo sankcije delodajalcem, če je bila odločba izdana s strani pristojnih organov države napotitve, vendar je ni bilo mogoče vročiti v skladu s predpisi države napotitve;

-        izterjavi sankcij na podlagi pravnomočnih odločb, ki nalagajo sankcije, izdanih s strani pristojnih organov države napotitve, če sankcije ni bilo mogoče izterjati v skladu s predpisi države napotitve.

(3) Prošnja za pomoč iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o imenu in naslovu kršitelja, povzetek dejstev in okoliščin kršitve, vrsti kršitve in relevantna pravila v zvezi s tem, dokument za izvršitev in vse druge pomembne povezane informacije, dokumente ter kontaktne podatke organa, ki je izrekel sankcijo in organa, pristojnega za dodatne informacije v zvezi s sankcijo, če gre za drug organ kot je organ, ki je sankcijo izrekel.

(4) Prošnja za pomoč, ki se nanaša na vročitev, mora poleg navedenega v prejšnjem odstavku vsebovati tudi podatek o namenu vročitve in obdobju, v katerem naj se vročitev opravi.

(5) Prošnja za pomoč, ki se nanaša na izterjavo, mora poleg podatkov iz tretjega odstavka tega člena vsebovati tudi datum izvršljivosti in druge datume, pomembne za postopek izterjave, vključno s tem, ali je bila oziroma kako je bila odločba oziroma sodba vročena, opis vrste in zneska sankcije, potrditev organa, ki je zaprosil za pomoč, da so zoper sankcijo izčrpana pravna sredstva ter terjatev, na katero se prošnja nanaša.

(6) Ministrstvo, pristojno za delo, lahko zavrne izvršitev prošnje za vročitev oziroma izterjavo, če je prošnja nepopolna ali, če:

-        vročitve oziroma izterjave zaradi dejanskih okoliščin ali zakonskih ovir ni mogoče opraviti;

-        skupna denarna sankcija ne presega višine zneska, ki je na podlagi zakona, ki ureja izvrševanje proračuna, določen kot najvišji dovoljen skupni dolg posameznega dolžnika do istega uporabnika proračuna, ki se v poslovnih knjigah razknjiži, ali

-        zoper odločitev o prekršku ni zagotovljeno pravno varstvo.

(7) Po prejemu prošnje iz prvega alineje drugega odstavka tega člena, ministrstvo, pristojno za delo, najpozneje v roku enega meseca od prejema prošnje z navedenim seznani kršitelja, na katerega se prošnja nanaša in prošnjo odstopi IRSD, ki kršitelju v skladu s predpisi Republike Slovenije vroči odločbo, s katero mu je bila naložena sankcija.

(8) Po prejemu prošnje iz druge alineje drugega odstavka tega člena ministrstvo, pristojno za delo, najpozneje v enem mesecu od prejema prošnje z navedenim seznani kršitelja, na katerega se prošnja nanaša ter posreduje predlog za izvršbo davčnemu organu.

(9) Davčni organ sankcijo izterja v eurih, v skladu s predpisi Republike Slovenije. Če je sankcija izrečena v drugi valuti, se znesek pretvori v eure po menjalnem tečaju Banke Slovenije, veljavnem na dan izreka kazni. Izterjane sankcije so prihodek proračuna Republike Slovenije. Glede vprašanj postopka prisilne izterjave, odpisa zaradi neizterljivosti, ugotavljanja zastaranja pravice do izterjave in pristojnosti davčnega organa se uporabljata zakon, ki ureja davčni postopek, in zakon, ki ureja finančno upravo.

(10) O izvedenih ukrepih v zvezi s prošnjo za sodelovanje pri izvrševanju sankcij oziroma o razlogih za zavrnitev njene izvršitve ministrstvo, pristojno za delo, v najkrajšem možnem času obvesti organ, ki je za pomoč zaprosil.

(11) Če nadzorni organ izda odločbo, s katero tujemu delodajalcu izreče globo za prekršek iz tega zakona, ki je v skladu s predpisi Republike Slovenije ni bilo mogoče vročiti, na ministrstvo, pristojno za delo, naslovi prošnjo za pomoč pri vročitvi, ki vsebuje podatke iz tretjega in četrtega odstavka tega člena. Ministrstvo, pristojno za delo, prošnjo za sodelovanje pri vročitvi nemudoma posreduje tujemu pristojnemu organu.

(12) Če pravnomočno izrečene globe za prekršek iz tega zakona ni bilo mogoče izterjati, nadzorni organ na ministrstvo, pristojno za delo, naslovi prošnjo za pomoč pri izterjavi, ki vsebuje podatke iz tretjega in petega odstavka tega člena. Ministrstvo, pristojno za delo, prošnjo za sodelovanje pri izterjavi nemudoma posreduje tujemu pristojnemu organu. Globe, izterjane s strani tujega pristojnega organa, so prihodek proračuna države napotitve.

(13) Države članice EU si pomoč iz tega člena nudijo brezplačno in niso upravičene do povračila stroškov, ki bi nastali pri zagotavljanju te pomoči.

V. poglavje

EVIDENCE

20. člen

(vrste in namen)

(1) Na podlagi tega zakona se vodita evidenca prijav izvajanja storitev ter evidenca izdanih potrdil A1 po tem zakonu.

(2) Za namen odločanja o izdaji, odpravi ali razveljavitvi potrdil A1, spremljanja stanja na trgu dela, izvajanja nadzora ter za znanstvenoraziskovalne in statistične namene Zavod upravlja evidenco prijave izvajanja storitev, ZZZS pa evidenco izdanih potrdil A1 po tem zakonu.

21. člen

(vsebina evidenc)

(1) Evidenca Zavoda o prijavah izvajanja storitev vsebuje podatke o:

1.      nazivu ali osebnem imenu tujega delodajalca ali tuje samozaposlene osebe,

2.      naslovu in sedežu tujega delodajalca ali tuje samozaposlene osebe,

3.      osebnem imenu in datumu rojstva odgovorne osebe tujega delodajalca,

4.      osebnem imenu in datumu rojstva imenovanega napotenega delavca, ki bo vez med tujim delodajalcem in pristojnimi nadzornimi organi,

5.      vrsti storitve,

6.      kraju in trajanju izvajanja storitve,

7.      nazivu ali osebnemu imenu naročnika storitve,

8.      sedežu ali prebivališču naročnika storitve,

9.      osebnih imenih, datumih rojstev, državljanstvih napotenih delavcev in naslovu njihovega začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji ter o trajanju napotitve.

(2) Evidenca ZZZS o izdanih potrdilih A1 po tem zakonu vsebuje podatke o:

1.      nazivu ali osebnem imenu vlagatelja,

2.      sedežu oziroma naslovu vlagatelja,

3.      osebnem imenu, spolu, datumu in kraju rojstva, enotni matični številki in državljanstvu delavca oziroma samozaposlene osebe,

4.      naslovu v Republiki Sloveniji, na katerem delavec oziroma samozaposlena oseba prebiva,

5.      kraju in trajanju napotitve oziroma čezmejnega opravljanja storitve,

6.      nazivu oziroma osebnemu imenu naročnika storitve,

7.      sedežu oziroma naslovu naročnika storitve.

(3) Podatki iz evidence iz prvega odstavka tega člena se hranijo pet let po opravljeni prijavi izvajanja storitve, podatki iz evidence iz drugega odstavka tega člena pa se hranijo pet let od datuma izdaje potrdila A1.

22. člen

(zbiranje podatkov)

(1) ZZZS podatke, ki jih potrebuje za izvajanje svojih pristojnosti v skladu s tem zakonom, brezplačno pridobiva iz evidenc naslednjih upravljavcev:

-        Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence: podatek iz prve alineje drugega odstavka 4. člena tega zakona ter prve alineje drugega odstavka 5. člena tega zakona;

-        davčnega organa: podatke iz druge alineje drugega odstavka ter druge alineje tretjega odstavka 4. člena tega zakona, tretje alineje drugega odstavka 5. člena tega zakona, podatek o pravnomočno izrečenih globah zaradi prekrška v zvezi z zaposlovanjem na črno ter podatke za izvajanje prve alineje tretjega odstavka 11. člena tega zakona;

-        IRSD: podatek o pravnomočno izrečenih globah zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo ali delovnim časom.

(2) ZZZS lahko podatke o pravnomočnih sklepih ali odločbah o prekrških, ki, v skladu z določbami tega zakona, vplivajo na odločitve ZZZS v postopkih, ki jih vodi po tem zakonu, pridobi iz evidenc IRSD z neposrednim vpogledom in iz evidenc davčnega organa na podlagi vsakokratnega zahtevka.

VI. poglavje

NADZOR

23. člen

(nadzor)

(1) IRSD je pristojen za nadzor nad skladnostjo čezmejnega izvajanja storitev tujih delodajalcev oziroma tujih samozaposlenih oseb z določbami 12., 13., prvega, drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka 14. ter prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 15. člena tega zakona.

(2) IRSD je pristojen tudi za nadzor nad izvajanjem prve alineje prvega odstavka 4. člena v povezavi s peto alinejo drugega odstavka 4. člena tega zakona ter prve alineje prvega odstavka 5. člena v povezavi s četrto alinejo drugega odstavka 5. člena tega zakona.

(3) IRSD izvaja usmerjen nadzor nad tujimi delodajalci z vidika skladnosti čezmejnega izvajanja storitev z določbami tega zakona. Usmerjen nadzor se opravi na podlagi ocene tveganja, v okviru katere se opredelijo sektorji in okoliščine, v katerih tuji delodajalci najpogosteje čezmejno izvajajo storitve z napotenimi delavci oziroma v katerih so najpogosteje ugotovljene kršitve.

(4) Zaradi opravljanja nadzora nad izvajanjem določb tega zakona ima IRSD, za namen pridobivanja podatkov o opravljenih prijavah izvajanja storitev, neposreden vpogled v elektronsko evidenco Zavoda o prijavah izvajanja storitev.

VII. poglavje

KAZENSKE DOLOČBE

24. člen

(globa v hitrem postopku)

(1) Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe.

(2) Pristojni organ za izrekanje glob po tem zakonu je IRSD.

25. člen

(prekrški tujega delodajalca)

(1) Z globo od 6.000 do 60.000 eurov se kaznuje tuji delodajalec, ki čezmejno izvaja storitev kljub neizpolnjenim pogojem (prvi odstavek 12. člena).

(2) Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se kaznuje tuji delodajalec, ki:

-        pred začetkom izvajanja storitve ne opravi prijave storitve ali storitve ne izvaja v skladu z opravljeno prijavo storitve (prvi odstavek 14. člena);

-        ne hrani dokumentacije oziroma je ne predloži na poziv pristojnega nadzornega organa (tretji in četrti odstavek 14. člena).

(3) Z globo od 600 do 6.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba tujega delodajalca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4) Z globo od 200 do 2.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba tujega delodajalca, če stori prekršek iz prve ali druge alineje drugega odstavka tega člena.

26. člen

(prekrški tuje samozaposlene osebe)

(1) Z globo od 3.000 do 30.000 eurov se kaznuje tuja samozaposlena oseba, ki čezmejno izvaja storitev kljub neizpolnjenim pogojem (prvi odstavek 13. člena).

(2) Z globo od 1.000 do 10.000 eurov se kaznuje tuja samozaposlena oseba, ki:

-        ne opravi prijave storitve v predpisanem roku ali storitve ne izvaja v skladu z opravljeno prijavo storitve (prvi odstavek 15. člena);

-        ne hrani dokumentacije oziroma je ne predloži na poziv pristojnega nadzornega organa (tretji in četrti odstavek 15. člena).

Zakon o čezmejnem izvajanju storitev – ZČmIS (Uradni list RS, št. 10/17) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»VIII. poglavje

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

27. člen

(vložene vloge)

O vlogah za izdajo potrdil A1, ki so bile vložene pred začetkom uporabe tega zakona, se odloča v skladu s predpisi Evropske unije na področju koordinacije sistemov socialne varnosti.

28. člen

(Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja)

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati določba drugega odstavka 129. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 79/94, 73/95, 39/96, 70/96, 47/97, 3/98, 3/98, 51/98 – odl. US, 73/98 – odl. US, 90/98, 6/99 – popr., 109/99 – odl. US, 61/00, 64/00 – popr., 91/00 – popr., 59/02, 18/03, 30/03, 35/03 – popr., 78/03, 84/04, 44/05, 86/06, 90/06 – popr., 64/07, 33/08, 7/09, 88/09, 30/11, 49/12, 106/12, 99/13 – ZSVarPre-C, 25/14 – odl. US, 25/14 in 85/14), uporablja pa se do začetka uporabe tega zakona.

29. člen

(Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev)

V Zakonu o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 47/15) z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati prva alineja 3. člena, 35. člen, besedilo », delodajalcu iz prvega odstavka 35. člena tega zakona« v napovednem stavku prvega odstavka 42. člena, besedilo », 56.« v prvi alineji prvega odstavka 42. člena, tretji odstavek 45. člena, četrta alineja prvega odstavka 47. člena, četrti odstavek 48. člena, 56., 57. in 64. člen, uporabljajo pa se do začetka uporabe tega zakona.

30. člen

(podzakonski akti)

Ministra, pristojna za delo in zdravje, izdata podzakonski akt iz devetega odstavka 9. člena tega zakona v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona.

31. člen

(uveljavitev zakona)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2018.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o čezmejnem izvajanju storitev – ZČmIS-A (Uradni list RS, št. 119/21) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

6. člen

V Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19 in 203/20 – ZIUPOPDVE) se besedilo 210. člena spremeni tako, da se glasi:

»(1) Delavec, ki ga tuji delodajalec napoti na začasno delo v Republiko Slovenijo na podlagi pogodbe o zaposlitvi po tujem pravu, opravlja začasno delo v Republiki Sloveniji pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo delo in zaposlovanje tujih državljanov ter čezmejno izvajanje storitev.

(2) Delavcu iz prejšnjega odstavka mora delodajalec zagotoviti pravice po predpisih Republike Slovenije in po določbah kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, ki urejajo delovni čas, odmore in počitke, nočno delo, minimalni letni dopust, plačilo za delo, pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, varnost in zdravje pri delu, posebno varstvo delavcev in zagotavljanje enakopravnosti, če je to za delavca ugodneje.

(3) V primeru začasnih začetnih del, ki so sestavni del pogodbe o dobavi blaga, ki ne trajajo več kot osem delovnih dni in jih opravljajo strokovni delavci dobavitelja, se ne uporablja določba prejšnjega odstavka v delu, ki se nanaša na minimalni letni dopust in plačilo za delo.

(4) Določba drugega odstavka tega člena se ne uporablja v delu, ki se nanaša na plačilo za delo, če opravljanje začasnega dela napotenih delavcev ni daljše od enega meseca v posameznem koledarskem letu.

(5) Določbi tretjega in četrtega odstavka tega člena se ne uporabljata za dejavnosti, ki so registrirane v okviru gradbeništva.

(6) Kadar dejansko trajanje napotitve presega 12 mesecev oziroma 18 mesecev v primeru podaljšanja trajanja v skladu s predpisi, ki urejajo čezmejno izvajanje storitev, mora delodajalec delavcu iz prvega odstavka tega člena ob pravicah iz drugega odstavka tega člena zagotoviti vse pravice po predpisih Republike Slovenije, ki urejajo delovna razmerja, in po določbah kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, če je to za delavca ugodneje.

(7) Prejšnji odstavek se ne uporablja glede določb, ki se nanašajo na sklenitev in prenehanje pogodbe o zaposlitvi, konkurenčno klavzulo in glede pokojninskih načrtov dodatnega poklicnega zavarovanja.«.

7. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.