Zakon o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi (ZDMHS)

Opozorilo: Besedilo osnovnega predpisa

ZAKON

O DRŽAVNI METEOROLOŠKI, HIDROLOŠKI, OCEANOGRAFSKI IN SEIZMOLOŠKI SLUŽBI (ZDMHS)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

Ta zakon opredeljuje in ureja državno meteorološko, hidrološko, oceanografsko in seizmološko službo (v nadaljnjem besedilu: služba), pogoje, ki omogočajo njeno izvajanje, pravice in obveznosti tretjih oseb v zvezi z njenim izvajanjem ter druge dejavnosti izvajalca službe.

2. člen

(namen službe)

Služba se izvaja v javnem interesu, da se stalno zagotavljajo splošno koristne informacije o naravnih pojavih ter stanju naravnih virov na področju meteorologije, hidrologije, oceanografije in seizmologije, informacije, ki koristijo izvajanju drugih državnih nalog ali nalog, ki se izvajajo v javnem interesu, ali splošno koristnih dejavnosti, zlasti varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in odpravljanju njihovih posledic, obrambi, prostorskemu načrtovanju, graditvi objektov, varstvu kulturne dediščine, prometu, javnemu zdravju, kmetijski proizvodnji in gozdarstvu, oskrbi z energijo in drugim gospodarskim dejavnostim, ter podatki in informacije, potrebni zaradi varstva okolja in upravljanja voda.

3. člen

(cilji službe)

Cilji izvajanja službe so:

1.      trajnost izvajanja opazovanja in sistematičnost zbiranja podatkov o meteoroloških, hidroloških, oceanografskih in seizmoloških pojavih,

2.      večja varnost ljudi in premoženja, večja učinkovitost izvajanja upravnih in drugih nalog države ter splošno koristnih in gospodarskih dejavnosti,

3.      razvoj na področju meteorološke, hidrološke, oceanografske in seizmološke stroke.

4. člen

(opredelitev izrazov)

V tem zakonu uporabljeni izraz opazovanje pomeni pridobivanje podatkov o veličinah, ki opredeljujejo ali pogojujejo pojave in procese v ozračju (meteorološko opazovanje), na podzemnih in površinskih vodah (hidrološko opazovanje), vključno z morjem (oceanografsko opazovanje), ali v litosferi (seizmološko opazovanje).

II. NALOGE SLUŽBE

5. člen

(naloge službe in pristojnost)

(1) Naloge službe so:

1.      načrtovanje, vzpostavitev, upravljanje, vzdrževanje in razvoj infrastrukture službe,

2.      izvajanje opazovanja in pridobivanje drugih podatkov, njihova obdelava, hramba in zagotavljanje njihove kakovosti,

3.      priprava analiz in ocen naravnih pojavov ali stanja naravnih virov s področja meteorologije, hidrologije, oceanografije in seizmologije ter napovedi naravnih pojavov s področja meteorologije, hidrologije in oceanografije,

4.      obveščanje javnosti in opozarjanje,

5.      zagotavljanje analiz, ocen in napovedi za potrebe nalog države,

6.      izpolnjevanje obveznosti iz mednarodnih pogodb in drugo mednarodno sodelovanje ter

7.      raziskovanje naravnih pojavov ter razvoj merilnih, analitskih in prognostičnih tehnik in metod.

(2) Naloga službe je tudi izvajanje službe letalske meteorologije v skladu s predpisi, ki urejajo letalstvo in zagotavljanje navigacijskih služb zračnega prometa.

(3) Naloge službe se izvajajo v skladu z mednarodnimi standardi in pravili ter pravili stroke (načelo strokovnosti).

(4) Naloge službe izvaja organ v sestavi ministrstva, pristojnega za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).

(5) Pristojni organ zagotovi, da se naloge službe iz 2. do 5. točke prvega odstavka ter naloge iz drugega odstavka tega člena izvajajo neprekinjeno.

(6) Pristojni organ ima vzpostavljen sistem vodenja kakovosti v skladu z veljavnimi slovenskimi standardi, ki urejajo sistem vodenja kakovosti.

6. člen

(posebni pogoji dela)

(1) Javnemu uslužbencu oziroma javni uslužbenki (v nadaljnjem besedilu: javni uslužbenec) pristojnega organa se lahko odredi pripravljenost za delo:

-        če je treba zagotoviti neprekinjeno izvajanje nalog iz 2. do 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena, pa to z razporeditvijo delovnega časa ni mogoče,

-        v primerih povečane verjetnosti nastanka razmer iz 15. člena tega zakona,

-        v primerih naravnih in drugih nesreč ali neposredne nevarnosti za njihov nastanek ter v času od njihovega nastanka do vzpostavitve osnovnih pogojev za življenje ter

-        v drugih primerih, ko je zaradi spremembe varnostnih razmer ogroženo življenje ljudi, premoženje, živali, kulturna dediščina oziroma okolje v večjem obsegu.

(2) Pripravljenost za delo pomeni dosegljivost javnega uslužbenca po telefonu ali s pomočjo drugih sredstev tako, da je zaradi potrebe po delu izven njegovega delovnega časa zagotovljena možnost prihoda na delovno mesto v eni uri od poziva. Čas pripravljenosti za delo se ne všteva v število ur tedenske oziroma mesečne delovne obveznosti. Če mora javni uslužbenec v času pripravljenosti za delo dejansko delati, se te ure vštevajo v število ur tedenske oziroma mesečne delovne obveznosti oziroma kot delo, opravljeno preko polnega delovnega časa, za katerega veljajo omejitve iz tretjega odstavka tega člena. Druge organizacijske in tehnične vidike izvajanja pripravljenosti za delo z internim aktom določi predstojnik pristojnega organa.

(3) Če je zaradi naravnih razmer treba zagotoviti izvajanje nalog službe, ki jih ni mogoče odložiti, se lahko v primerih iz prvega odstavka tega člena javnim uslužbencem odredi tudi delo preko polnega delovnega časa. Nadurno delo lahko traja do štiri ure dnevno, 8 ur tedensko, 20 ur mesečno in do 170 ur letno, pri čemer se omejitev ugotavlja kot povprečje šestih mesecev.

(4) Pripravljenost za delo iz prvega in drugega odstavka tega člena in delo preko polnega delovnega časa iz tretjega odstavka tega člena se odredita pisno. Če zaradi nujnosti opravljanja nalog to ni mogoče, se odredita ustno. V tem primeru se pisna odreditev vroči javnemu uslužbencu do konca naslednjega tedna, ko sta bila delo oziroma pripravljenost za delo odrejena.

7. člen

(infrastruktura službe)

(1) Infrastruktura službe so objekti in naprave, s katerimi se izvajajo opazovanje ter prenos in obdelava podatkov, potrebnih za izvajanje službe (v nadaljnjem besedilu: infrastruktura službe). Infrastrukturo službe tvorijo referenčne in druge merilne postaje, objekti in naprave za sprejemanje podatkov na podlagi mednarodnih izmenjav podatkov ter naprave in tehnološki sistemi, namenjeni obdelavi podatkov, potrebnih za izvajanje službe.

(2) Infrastruktura službe je gospodarska javna infrastruktura državnega pomena v upravljanju pristojnega organa.

(3) Merilne postaje so celovite tehnološke enote, ki jih tvorijo naprave za izvajanje opazovanja in naprave za pošiljanje opazovanih podatkov, skupaj z ureditvami in objekti, v ali na katerih so te naprave nameščene.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek ureditve ali objekti, v ali na katerih so nameščene naprave za izvajanje opazovanja ali pošiljanje podatkov, niso sestavni del merilnih postaj, če so prednostno namenjeni drugi rabi.

(5) Referenčne merilne postaje so merilne postaje, ki zaradi odsotnosti neposrednih antropogenih motenj meritev omogočajo trajnost merjenja in dolgoletne podatkovne nize. Referenčne merilne postaje določi vlada, pri čemer upošteva naslednja merila:

a)     lokacija posamezne merilne postaje zagotavlja regionalno reprezentativnost rezultatov opazovanja, opazovanje vodonosnika, ki se razteza prek državne meje, ali vključenost v poročanja po mednarodnih obveznostih,

b)     zemljišče, na katerem je zgrajena merilna postaja, je v lasti države ali v lasti druge osebe, na katerem druga stvarna pravica državo upravičuje do izvajanja opazovanja v obdobju, ki je daljše od 20 let,

c)     s prostorskimi akti na območjih iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona, ni predvidena izvedba prostorskih ureditev, ki bi po izvedbi povzročale trajne motnje merjenja.

(6) Merilne postaje, ki niso referenčne merilne postaje, so druge merilne postaje.

(7) Vzpostavitev in obratovanje infrastrukture službe je v javno korist. Gradnja ali namestitev infrastrukture službe je mogoča na zemljiščih v lasti države ali na tujih zemljiščih na podlagi druge stvarne pravice, ki državo upravičuje do izvajanja opazovanja, vzpostavitev drugih merilnih postaj pa je v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, mogoča tudi na tujem zemljišču na podlagi pogodbe z lastnikom zemljišča.

8. člen

(register infrastrukture službe)

(1) Pristojni organ vodi register infrastrukture službe (v nadaljnjem besedilu: register), ki vsebuje naslednje podatke:

1.      vrsto objekta ali naprave iz prvega odstavka prejšnjega člena (referenčna merilna postaja, druga merilna postaja, objekt ali naprava za sprejemanje podatkov na podlagi mednarodnih izmenjav podatkov, naprava ali tehnološki sistem, namenjen obdelavi podatkov, potrebnih za izvajanje službe),

2.      podatke o lokaciji objekta ali naprave iz prvega odstavka prejšnjega člena (na primer koordinate, določene v državnem koordinatnem sistemu),

3.      v primeru merilnih postaj tudi podatek o vrsti merilne postaje (merilna postaja za izvajanje meteorološkega opazovanja, merilna postaja za izvajanje hidrološkega opazovanja na tekočih površinskih vodah, merilna postaja za izvajanje hidrološkega opazovanja na stoječih površinskih vodah, merilna postaja za izvajanje hidrološkega opazovanja na podzemnih vodah, merilna postaja za izvajanje oceanografskega opazovanja, merilna postaja za izvajanje seizmološkega opazovanja).

4.      v primeru referenčnih merilnih postaj tudi podatek o lokaciji in velikosti varovalnega območja iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona.

(2) Podatki iz 1. do 3. točke prejšnjega odstavka se iz registra pošljejo v evidenco infrastrukturnih omrežij in objektov v skladu s predpisom, ki ureja vpis v to evidenco.

(3) Objekti in naprave iz prvega odstavka prejšnjega člena pridobijo status infrastrukture službe z vpisom v register iz prvega odstavka tega člena. Pristojni organ vpis izvede najkasneje v dveh mesecih po končani namestitvi ali graditvi oziroma po pridobljenem uporabnem dovoljenju, kadar je to zahtevano po predpisih, ki urejajo graditev.

(4) Objekt ali napravo iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki je postal trajno nepotreben za izvajanje službe, pristojni organ odstrani, nato pa izbriše iz registra. Z izbrisom iz registra objektu ali napravi preneha status infrastrukture službe.

9. člen

(varstvo infrastrukture službe)

(1) Infrastruktura službe ni v pravnem prometu. Na njej ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali nanjo poseči z izvršbo.

(2) Zaradi zagotavljanja trajnega nemotenega in kakovostnega delovanja referenčnih merilnih postaj sta raba prostora in posebna raba vode v varovalnem območju referenčnih merilnih postaj iz tretjega odstavka tega člena omejeni v skladu s tretjim do osmim odstavkom tega člena.

(3) Varovalno območje se pri referenčnih merilnih postajah:

-        za izvajanje meteorološkega opazovanja razteza v oddaljenosti 50 metrov od meje merilne postaje,

-        za izvajanje oceanografskega opazovanja razteza v oddaljenosti 50 metrov od meje merilne postaje,

-        za izvajanje seizmološkega opazovanja razteza v oddaljenosti 100 metrov od meje merilne postaje,

-        za izvajanje hidrološkega opazovanja na podzemnih vodah razteza v oddaljenosti 50 metrov od meje merilne postaje,

-        za izvajanje hidrološkega opazovanja na stoječih površinskih vodah razteza po vodnem zemljišču v oddaljenosti 30 metrov od mesta merilne postaje,

-        za izvajanje hidrološkega opazovanja na tekočih površinskih vodah razteza po vodnem zemljišču v oddaljenosti desetkratnika širine vodnega zemljišča na mestu merilne postaje, merjeno po osi vodotoka, vendar ne več kot 250 metrov od mesta merilne postaje.

(4) Pristojni organ v skladu s predpisi, ki urejajo urejanje prostora, kot nosilec urejanja prostora pripravi smernice, s katerimi na varovalnem območju referenčnih merilnih postaj natančneje opredeli omejitve rabe prostora in posebne rabe vode iz drugega odstavka tega člena.

(5) Če se s postopki prostorskega načrtovanja na varovalnem območju referenčnih merilnih postaj načrtujejo prostorske ureditve, pristojni organ v postopku priprave prostorskega akta v skladu s predpisi, ki urejajo urejanje prostora, kot nosilec urejanja prostora sodeluje z mnenjem. V mnenju se opredeli do skladnosti predvidenih prostorskih ureditev s smernicami iz prejšnjega odstavka ter do vplivov načrtovane prostorske ureditve na trajnost opazovanja in kakovost meritev na referenčni merilni postaji.

(6) Vzdrževalna dela v javno korist je treba načrtovati tako, da ne povzročijo trajnih motenj merjenja ali kakovostnega delovanja referenčnih merilnih postaj ali spremembo lastnosti iz petega odstavka 7. člena tega zakona. Če vzdrževalnih del v javno korist ni mogoče izvesti na način iz prejšnjega stavka ali le z nesorazmernimi stroški, mora investitor vzdrževalnih del v javno korist pristojnemu organu povrniti stroške prilagoditve ali premestitve merilne postaje.

(7) Na varovalnem območju referenčne merilne postaje za izvajanje hidrološkega opazovanja površinskih voda oziroma hidrološkega opazovanja podzemnih voda je prepovedana posebna raba površinske oziroma podzemne vode, ki spreminja vodni režim tako, da trajno onemogoča kakovost, celovitost in reprezentativnost meritev hidroloških parametrov površinske oziroma podzemne vode, ki se merijo na posamezni referenčni merilni postaji.

(8) Ne glede na prejšnji odstavek sme pristojni organ podeliti vodno pravico, če vlagatelj vloge za pridobitev vodnega dovoljenja oziroma kandidat za pridobitev koncesije predloži izjavo v obliki notarskega zapisa, da bo pristojnemu organu povrnil stroške prilagoditve referenčne merilne postaje ali, če prilagoditev ne bi bila zadostna, stroške vzpostavitve nove referenčne merilne postaje in odstranitve obstoječe referenčne merilne postaje.

10. člen

(izvajanje opazovanja)

(1) Podatke, potrebne za izvajanje službe, pristojni organ pridobiva z meteorološkim, hidrološkim, oceanografskim in seizmološkim opazovanjem. Izvaja se opazovanje najmanj tistih veličin, ki so potrebne za analize, ocene in napovedi iz drugega odstavka 13. člena tega zakona.

(2) Opazovanje se izvaja z meritvami z infrastrukturo službe in s posebnimi oblikami merjenja ali opazovanja (vizualno opazovanje meteoroloških pojavov in fenološkega razvoja rastlin, radiosondažne meritve in podobno).

(3) Pristojni organ zagotavlja kakovost opazovanj z uporabo postopkov in metod dela, ki so skladni z mednarodnimi standardi in pravili ter pravili stroke. Preskusne in umerjevalne metode lahko akreditira pri nacionalni akreditacijski službi v skladu z veljavnim slovenskim standardom, ki ureja splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev.

(4) Lastnik oziroma lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) ali drug posestnik oziroma posestnica (v nadaljnjem besedilu: posestnik) zemljišča mora zaradi izvajanja začasnega opazovanja dopustiti dostop na zemljišče, postavitev in obratovanje začasnih objektov ali merilnih naprav, izkopna ali vrtalna dela, poskusna črpanja in druga za izvedbo opazovanja potrebna dela. Izvajalec opazovanja mora pri izvajanju del iz prejšnjega stavka čim manj vplivati na rabo in stanje zemljišča, po opravljenih delih pa vzpostaviti prejšnje stanje zemljišča.

(5) Lastnik ali drug posestnik zemljišča iz prejšnjega odstavka je upravičen do odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi del iz prejšnjega odstavka.

(6) Podatke, potrebne za izvajanje službe, pristojni organ pridobiva tudi prek izmenjav podatkov v skladu z mednarodnimi pogodbami ali na podlagi drugega mednarodnega sodelovanja.

11. člen

(drugi viri podatkov za izvajanje službe)

(1) Če so lastniki ali upravljavci objektov ali naprav v skladu s predpisi, ki urejajo njihovo obratovanje, dolžni izvajati opazovanje oziroma monitoring meteoroloških, hidroloških, oceanografskih ali seizmoloških pojavov, podatke opazovanja brezplačno in sproti pošiljajo pristojnemu organu.

(2) Pravne osebe, državni organi ali organi lokalne skupnosti, ki imajo na ozemlju Republike Slovenije nameščene naprave, s katerimi izvajajo seizmološko opazovanje, pristojnemu organu brezplačno pošiljajo izmerjene podatke in podatke o lokaciji, načinu, namenu ter trajanju opazovanja.

(3) Oseba iz prvega ali drugega odstavka tega člena in pristojni organ skleneta dogovor o pošiljanju podatkov opazovanj, v katerem določita vrste podatkov ter njihovo obliko in način pošiljanja. Šteje se, da oseba iz prvega ali drugega odstavka tega člena svojo obveznost izpolni, če pristojnemu organu omogoči sproten dostop do vseh podatkov, ki jih pridobiva z opazovanjem, prek javnih komunikacijskih omrežij in v strojno berljivi obliki.

(4) Pristojni organ osebam iz prvega in drugega odstavka tega člena na njihovo zahtevo ali na svojo pobudo izdaja priporočila o lokaciji, namestitvi in vzdrževanju objektov in naprav za izvajanje opazovanja.

(5) Za izdelavo analiz, ocen in napovedi iz 13. člena tega zakona lahko pristojni organ uporabi tudi:

-        podatke obratovalnih monitoringov, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, zagotavljajo povzročitelji obremenitve okolja,

-        podatke o odvzetih količinah vode in podatke o vplivu posebne rabe vode ali objekta in naprav na vodni režim, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo vode, zagotavljajo imetniki vodnih pravic, ter

-        druge dostopne podatke, ki se zbirajo o posameznih pojavih, povezanih z vremenom, podnebjem, celinskimi vodami, morjem in potresi.

(6) Zaradi ocene stopnje potresnih učinkov je pristojni organ upravičen v primeru potresa z intenziteto V. ali višje stopnje po evropski potresni lestvici (EMS-98) od lastnikov objektov brezplačno zbirati podatke o poškodbah na teh objektih.

(7) Zaradi ločevanja naravnih od umetno povzročenih potresov izvajalci večjih razstreljevanj na ozemlju Republike Slovenije najkasneje v osmih dneh po izvedenem razstreljevanju pošljejo pristojnemu organu podatke o kraju, času, vrsti in namenu razstreljevanja ter količini uporabljenega razstreliva.

12. člen

(hramba podatkov opazovanja ter obveznost navedbe vira)

(1) Pristojni organ vzpostavi, vodi in vzdržuje zbirko podatkov meteorološkega, hidrološkega, oceanografskega in seizmološkega opazovanja (v nadaljnjem besedilu: zbirka podatkov opazovanja).

(2) Zbirka podatkov opazovanja vsebuje podatke opazovanja iz prvega odstavka 10. člena tega zakona ter podatke iz prvega, drugega, šestega in sedmega odstavka prejšnjega člena.

(3) Podatki v zbirki podatkov opazovanja se hranijo trajno.

(4) Oseba, ki pridobi podatke iz zbirke podatkov opazovanja in jih objavi, mora ob objavi navesti vir podatkov. Enako mora storiti oseba, ki pridobljene podatke iz prejšnjega stavka pred objavo obdela.

13. člen

(analize, ocene in napovedi)

(1) Pristojni organ pripravlja analize in ocene naravnih pojavov ali stanja naravnih virov s področja meteorologije, hidrologije, oceanografije in seizmologije ter napovedi s področja meteorologije, hidrologije in oceanografije. Analize, ocene in napovedi pripravlja s strokovnim znanjem in presojo na podlagi podatkov iz 10. in 11. člena tega zakona in drugih podatkovnih virov. Analize in ocene se pripravljajo zaradi proučevanja meteoroloških, hidroloških, oceanografskih in seizmoloških pojavov in stanja naravnih virov, napovedi pa za napovedovanje meteoroloških, hidroloških in oceanografskih razmer ter neugodnih ali škodljivih pojavov ali procesov zaradi njih.

(2) Pristojni organ pripravlja naslednje analize, ocene in napovedi, ki so potrebne za obveščanje javnosti iz 14. člena tega zakona, opozarjanje iz 15. člena tega zakona ter za izvedbo nalog iz 16. in 17. člena tega zakona:

1.      analize in napovedi vremena, vključno z napovedmi neugodnih ali nevarnih vremenskih razmer,

2.      biometeorološke, agrometeorološke in fenološke analize ter napovedi,

3.      analize podnebja in napovedi podnebnih sprememb,

4.      analize in napovedi neugodnih ali škodljivih ekoloških razmer, povezanih z meteorološkimi, hidrološkimi, oceanografskimi in seizmološkimi pojavi,

5.      analiza snežnih razmer in napoved možnosti nastanka snežnih plazov,

6.      analize in napovedi valovanja, tokovanja in plimovanja morja, vključno z napovedmi neugodnih ali nevarnih razmer na morju,

7.      analize in napovedi hidroloških razmer, vključno z napovedmi neugodnih ali nevarnih hidroloških razmer,

8.      analize in napovedi vodne bilance,

9.      ocene in napovedi količinskega stanja voda in ocene razpoložljivih vodnih virov,

10.   analize hidroloških značilnosti vodnih območij in vodnih teles ter napovedi hidroloških sprememb na vseh elementih hidrološkega cikla,

11.   analiza potresnih in drugih dinamičnih pojavov v litosferi,

12.   izdelava ocene potresne nevarnosti ter drugih strokovnih podlag in ocen potresnih veličin.

(3) Pristojni organ ocenjuje verjetnost nastanka nevarnih vremenskih in hidroloških razmer ali nevarnih razmer na morju, verjetnost nastanka snežnih plazov ter z njimi povezano ogroženost človeških življenj, zdravja in premoženja.

(4) Analize, ocene in napovedi iz tega člena, ki jih pristojni organ objavi, so uradne.

14. člen

(obveščanje javnosti)

(1) Pristojni organ obvešča javnost z objavljanjem:

1.      informacij o trenutnih vremenskih in hidroloških razmerah in razmerah na morju,

2.      obvestil o trenutnih nevarnih vremenskih ali hidroloških razmerah ali nevarnih razmerah na morju,

3.      splošnih meteoroloških, hidroloških in oceanografskih napovedi,

4.      posebnih meteoroloških, hidroloških in oceanografskih napovedi, namenjenih splošni javnosti (za gorski svet, letalstvo, obmorski svet in podobno),

5.      informacij o snežnih razmerah,

6.      informacij o podnebnih razmerah in napovedi podnebnih razmer,

7.      splošnih obvestil o potresni dejavnosti in potresni nevarnosti,

8.      obvestil o potresih in njihovih učinkih na ozemlju Republike Slovenije,

9.      drugih analiz, ocen in napovedi iz prejšnjega člena.

(2) Obveščanje javnosti iz prejšnjega odstavka poteka zlasti z objavljanjem na spletni strani pristojnega organa, lahko pa tudi z drugimi oblikami obveščanja. Informacije iz prejšnjega odstavka, ki jih objavi pristojni organ, so uradne.

(3) Kdor objavi ali povzame sporočilo z vsebino iz prvega odstavka tega člena, mora objavo opremiti z navedbo vira. Če objavi informacijo, ki jo je izdal pristojni organ, jo mora opremiti tudi z navedbo, da gre za uradno informacijo.

15. člen

(opozarjanje)

(1) Če pristojni organ na podlagi trenutnih vremenskih, hidroloških ali razmer na morju in ocene iz tretjega odstavka 13. člena tega zakona ugotovi, da obstaja velika verjetnost nastanka izrednih ali nevarnih vremenskih in hidroloških razmer ali razmer na morju ali verjetnost nastanka snežnih plazov, zaradi katerih so lahko ogrožena človeška življenja, njihovo zdravje in premoženje, izda in objavi opozorilo.

(2) Pristojni organ v opozorilu iz prejšnjega odstavka opredeli vzrok ogrožanja in po možnosti tudi območje, na katerem lahko nastanejo škodljive posledice, da bi se preprečile ali zmanjšale škodljive posledice, pa tudi splošna priporočila za ravnanje. Sporočilo s to vsebino opremi z besedilom »Opozorilo«.

(3) Oseba, ki povzame ali objavi opozorilo iz prvega odstavka tega člena, mora navesti, da gre za opozorilo pristojnega organa, in čas, ko ga je izdal pristojni organ.

(4) Na območju Republike Slovenije je prepovedano razširjati informacije z vsebino iz prvega odstavka tega člena, če njihov vir ni pristojni organ.

(5) Ne glede na prejšnji odstavek lahko osebe iz prvega odstavka 11. člena tega zakona v skladu s predpisi iz prvega odstavka 11. člena tega zakona objavljajo informacije, v katerih opozarjajo na zmanjšano varnost uporabe objektov, ki jih upravljajo, če je ta posledica verjetnega nastanka nevarnih ali neugodnih vremenskih, hidroloških razmer ali razmer na morju.

16. člen

(zagotavljanje posebnih analiz, ocen in napovedi in drugih storitev za potrebe zaščite in reševanja, obrambe ter iskanja in reševanja na morju)

(1) Služba je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, del sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja. Za potrebe obveščanja, alarmiranja in aktiviranja sil za zaščito, reševanje in pomoč ter učinkovitega in varnega opravljanja njihovih nalog zagotavlja pristojni organ državnim organom, pristojnim za zaščito in reševanje, podatke opazovanja, posebne analize, ocene in napovedi ter druge storitve s področja službe. Vsebina, obseg in način pošiljanja podatkov opazovanja, ocen, analiz in napovedi ter s tem povezane storitve se določijo s sporazumom med organom, pristojnim za zaščito in reševanje, in pristojnim organom, če s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ni določeno drugače.

(2) Za potrebe obrambe države zagotavlja pristojni organ Slovenski vojski podatke opazovanja, posebne analize, ocene in napovedi ter druge storitve s področja službe. Minister, pristojen za obrambo, in minister, pristojen za varstvo okolja, s sporazumom določita način sodelovanja med pristojnim organom in Slovensko vojsko ter vsebino, obseg in način pošiljanja podatkov opazovanja, ocen, analiz in napovedi ter s tem povezanih storitev.

(3) Za potrebe iskanja in reševanja na morju ter drugih nalog za izvajanje pristojnosti na morju zagotavlja pristojni organ državnim organom, pristojnim za pomorstvo, podatke opazovanja, posebne analize, ocene in napovedi ter druge storitve s področja službe. Vsebina, obseg in način pošiljanja podatkov opazovanja, ocen, analiz in napovedi ter z njimi povezanih storitev se določijo s sporazumom med organom, pristojnim za pomorstvo, in pristojnim organom.

17. člen

(zagotavljanje posebnih analiz, ocen in napovedi in drugih storitev za potrebe drugih državnih organov)

(1) Pristojni organ zagotavlja podatke opazovanja, posebne analize, ocene in napovedi ter s tem povezane storitve s področja službe tudi drugim državnim organom, če jih ti potrebujejo za izvedbo z zakonom predpisanih nalog s svojega delovnega področja, zlasti za potrebe upravljanja voda, varstva okolja in ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, za potrebe javnega zdravja, prostorskega načrtovanja, za upravne in druge naloge s področja graditve, prometa, energetike, kmetijstva in gozdarstva ter drugih gospodarskih dejavnosti.

(2) Vsebino, obseg in način pošiljanja podatkov opazovanja, ocen, analiz, napovedi, s tem povezane storitve ter druga vprašanja sodelovanja s posebnim sporazumom določita pristojni organ in organ, ki te informacije in storitve potrebuje, v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo okolja.

18. člen

(raziskave in razvoj ter mednarodno sodelovanje)

(1) Pristojni organ izvaja ali vodi raziskave meteoroloških, hidroloških, oceanografskih in seizmoloških pojavov ter razvija merilne, analitske in prognostične tehnike in metode.

(2) Za izvajanje naloge iz prejšnjega odstavka se lahko pristojni organ povezuje z domačimi ali tujimi raziskovalnimi organizacijami in izobraževalnimi institucijami, nevladnimi organizacijami, izvajalci enakovrstnih služb v drugih državah in gospodarskimi družbami.

(3) Poleg mednarodnega sodelovanja iz prejšnjega odstavka pristojni organ skrbi tudi za izpolnjevanje obveznosti iz mednarodnih pogodb s področja meteorološkega, hidrološkega, oceanografskega in seizmološkega opazovanja, napovedovanja, obveščanja in drugih izmenjav podatkov.

III. LASTNA DEJAVNOST

19. člen

(izvajanje storitev za druge osebe)

(1) Pristojni organ lahko izvaja storitve z dodano vrednostjo za osebe, ki niso osebe iz 16. ali 17. člena tega zakona v okviru lastne dejavnosti in v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance.

(2) Storitve iz prejšnjega odstavka so zagotavljanje posebnih analiz, ocen in napovedi s področja službe, izdelanih ali prilagojenih za potrebe osebe, ki ni oseba iz 16. ali 17. člena tega zakona, in s tem povezane storitve.

(3) Pristojnemu organu, ki v postopku javnega naročanja sodeluje kot kandidat ali ponudnik, naročnik spregleda nepredložitev finančnih zavarovanj.

(4) Med storitve lastne dejavnosti spada tudi zagotavljanje omrežnih storitev, ki se izvaja v skladu z zakonom, ki ureja infrastrukturo prostorskih informacij.

IV. INŠPEKCIJSKI NADZOR

20. člen

(inšpekcijski nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega zakona opravlja inšpekcija, pristojna za okolje.

V. KAZENSKE DOLOČBE

21. člen

(prekrški)

(1) Z globo od 200 do 3.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:

1.      pristojnemu organu brezplačno in sproti ne pošilja podatkov iz prvega ali drugega odstavka 11. člena tega zakona ali prek javnih komunikacijskih omrežij ne omogoči sprotnega dostopa do vseh podatkov opazovanja v strojno berljivi obliki,

2.      pristojnemu organu ne pošlje podatkov v skladu s sedmim odstavkom 11. člena tega zakona,

3.      pri objavi podatkov iz zbirke podatkov opazovanja ne navede njihovega vira (četrti odstavek 12. člena tega zakona),

4.      pri objavi informacije iz prvega odstavka 14. člena tega zakona ne objavi vira in navedbe, da gre za uradno informacijo (tretji odstavek 14. člena tega zakona),

5.      če objavi ali povzame opozorilo pristojnega organa iz prvega odstavka 15. člena tega zakona brez navedbe, da gre za opozorilo pristojnega organa, ali brez navedbe časa, ko ga je pristojni organ izdal (tretji odstavek 15. člena tega zakona),

6.      na območju Republike Slovenije razširja informacije z vsebino iz prvega odstavka 15. člena tega zakona, katere vir ni pristojni organ (četrti odstavek 15. člena tega zakona).

(2) Z globo od 50 do 500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.

(3) Z globo od 50 do 250 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.

22. člen

(višina globe v hitrem prekrškovnem postopku)

Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.

VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

23. člen

(obstoječa infrastruktura službe, register, zbirka in uskladitev izvajanja lastne dejavnosti)

(1) Obstoječi objekti in naprave iz prvega odstavka 7. člena tega zakona pridobijo status infrastrukture službe z uveljavitvijo tega zakona.

(2) Pristojni organ v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona vzpostavi register iz prvega odstavka 8. člena tega zakona in vanj vpiše podatke o obstoječih objektih in napravah iz prvega odstavka 7. člena tega zakona. Podatke iz drugega odstavka 8. člena pristojni organ najpozneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona pošlje organu, pristojnemu za vodenje evidence infrastrukturnih omrežij in objektov.

(3) Pristojni organ v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona vzpostavi zbirko podatkov opazovanja iz prvega odstavka 12. člena tega zakona, v katero vključi tudi podatke preteklih opazovanj, ki jih ima v trenutku vzpostavitve zbirke.

(4) Pristojni organ v enem letu po uveljavitvi tega zakona izvajanje storitev iz prvega odstavka 19. člena tega zakona uskladi s predpisi, ki urejajo javne finance.

24. člen

(izvršilni predpis)

Vlada v enem letu po uveljavitvi tega zakona izda predpis iz petega odstavka 7. člena tega zakona.

25. člen

(prenehanje veljavnosti, prenehanje uporabe in podaljšanje uporabe)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:

-        Zakon o meteorološki dejavnosti (Uradni list RS, št. 49/06),

-        Pravilnik o vrsti podatkov, ki se štejejo za državno meteorološko informacijo (Uradni list RS, št. 32/11),

-        Pravilnik o načinu sporočanja informacij, ki sestavljajo zbirke podatkov izvajalca državne meteorološke službe (Uradni list RS, št. 32/11) in

-        Sklep o določitvi cen izdelkov in storitev, ki niso državna meteorološka informacija (Uradni list RS, št. 35/14).

(2) Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha uporabljati Pravilnik o delu in instrumentalni opremi meteoroloških postaj in drugih služb za meteorološko pomoč v letalstvu na letališčih, ki so odprta za javni zračni promet (Uradni list SFRJ, št. 45/67, Uradni list RS, št. 18/01 – ZLet in 49/06 – ZMetD).

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se tretji in četrti odstavek 30. člena Zakona o meteorološki dejavnosti (Uradni list RS, št. 49/06) ter Sklep o določitvi cen izdelkov in storitev, ki niso državna meteorološka informacija (Uradni list RS, št. 35/14) uporabljajo do uskladitve iz četrtega odstavka 23. člena tega zakona.

26. člen

(uskladitev drugih zakonov s tem zakonom)

(1) Do uskladitve 97., 98. in 99. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16) s tem zakonom se šteje, da se monitoring hidroloških in seizmoloških pojavov izvaja v skladu s tem zakonom.

(2) Do uskladitve 44. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15) s tem zakonom se šteje, da merilne postaje za izvajanje hidrološkega in oceanografskega opazovanja po tem zakonu niso vodna infrastruktura iz 44. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15).

27. člen

(začetek veljavnosti)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 811-03/17-1/12

Ljubljana, dne 18. oktobra 2017

EPA 2143-VII

Državni zbor

Republike Slovenije

dr. Milan Brglez l.r.

Predsednik