Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj
informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali
kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o
izvršbi in zavarovanju obsega:
- Zakon o izvršbi in zavarovanju
– ZIZ (Uradni list RS, št. 51/98 z dne 17. 7. 1998),
- Zakon
o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v
zemljiško knjigo – ZPPLPS (Uradni list RS, št. 89/99 z dne 4. 11. 1999),
- Zakon
o računskem sodišču – ZRacS-1 (Uradni list RS, št. 11/01 z dne
16. 2. 2001),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ-A (Uradni
list RS, št. 75/02 z dne 22. 8. 2002),
- Stvarnopravni
zakonik – SPZ (Uradni list RS, št. 87/02 z dne 17. 10. 2002),
- Zakon
o spremembi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvršbi in zavarovanju
– ZIZ-B (Uradni list RS, št. 16/04 z dne 20. 2. 2004),
- Zakon o izvršbi in zavarovanju
– uradno prečiščeno besedilo – ZIZ-UPB1 (Uradni list RS, št. 40/04 z dne 20. 4. 2004),
-
Odločbo o
ugotovitvi neustavnosti drugega odstavka 188. člena in drugega odstavka 194.
člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 132/04 z dne 10. 12.
2004),
-
Odločbo o
ugotovitvi neskladja prvega odstavka 73. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju
z Ustavo, o zavrnitvi pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega
odstavka 83. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju in 76. člena Pravilnika o
opravljanju službe izvršitelja ter o delni razveljavitvi sklepov Okrajnega in
Višjega sodišča v Kopru (Uradni list RS, št. 46/05 z dne 9. 5. 2005),
-
Odločbo o
ugotovitvi, da je četrti odstavek 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju v
neskladju z Ustavo, in odločba o razveljavitvi sklepa Višjega sodišča v
Ljubljani in sklepa Okrajnega sodišča na Vrhniki (Uradni list RS, št. 46/05 z
dne 9. 5. 2005),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju
– ZIZ-C (Uradni list RS, št. 17/06 z dne 17. 2. 2006),
- Odločbo
o ugotovitvi, da je prvi stavek tretjega odstavka 97. člena Zakona o izvršbi in
zavarovanju v neskladju z Ustavo, in o razveljavitvi sklepa Višjega sodišča v
Ljubljani in sklepa Okrajnega sodišča v Domžalah (Uradni list RS, št. 30/06 z
dne 23. 3. 2006),
- Zakon o izvršbi in zavarovanju
– uradno prečiščeno besedilo – ZIZ-UPB2 (Uradni list RS, št. 44/06 z dne 25. 4. 2006),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ-D (Uradni
list RS, št. 69/06 z dne 3. 7. 2006),
- Zakon o izvršbi in zavarovanju
– uradno prečiščeno besedilo – ZIZ-UPB3 (Uradni list RS, št. 110/06 z dne 26. 10. 2006),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ-E (Uradni
list RS, št. 115/06 z dne 10. 11. 2006),
- Zakon o izvršbi in zavarovanju
– uradno prečiščeno besedilo – ZIZ-UPB4 (Uradni list RS, št. 3/07 z dne 12. 1. 2007),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ-F (Uradni
list RS, št. 93/07 z dne 12. 10. 2007),
- Zakon
o sodnih taksah – ZST-1 (Uradni list RS, št. 37/08 z dne 15. 4. 2008),
- Zakon
o arbitraži – ZArbit (Uradni list RS, št. 45/08 z dne 9. 5. 2008),
- Zakon
o dopolnitvi Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ-G (Uradni list RS, št. 28/09
z dne 10. 4. 2009),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ-H (Uradni
list RS, št. 51/10 z dne 28. 6. 2010),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ-I (Uradni
list RS, št. 26/11 z dne 8. 4. 2011),
- Odločbo
o razveljavitvi 38. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi
in zavarovanju, kolikor določa, da v ustreznem delu veljajo določbe 45., 46. in
138. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju tudi za primer menice, ki jo je
menični zavezanec, zoper katerega je vložen predlog za izvršbo, podpisal pred
uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in
zavarovanju in o razveljavitvi 11. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah
Zakona o izvršbi in zavarovanju, kolikor določa, da velja 67. člen Zakona o
izvršbi in zavarovanju tudi za primer menice, ki jo je menični zavezanec, zoper
katerega je vložen predlog za izvršbo, podpisal pred uveljavitvijo Zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št.
17/13 z dne 26. 2. 2013),
- Odločbo
o razveljavitvi šestega odstavka 45. člena, četrtega odstavka 46. člena,
drugega odstavka 138. člena ter drugega odstavka 150. člena Zakona o izvršbi in
zavarovanju (Uradni list RS, št. 45/14 z dne 20. 6. 2014),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ-J (Uradni
list RS, št. 53/14 z dne 15. 7. 2014),
- Odločbo
o razveljavitvi 1. točke prvega odstavka 258. člena Zakona o izvršbi in
zavarovanju (Uradni list RS, št. 58/14 z dne 28. 7. 2014),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ-K
(Uradni list RS, št. 54/15 z dne 20. 7. 2015),
- Odločbo
o delni razveljavitvi 3. točke prvega odstavka 197. člena Zakona o izvršbi in
zavarovanju (Uradni list RS, št. 76/15 z dne 9. 10. 2015),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ-L (Uradni
list RS, št. 11/18 z dne 23. 2. 2018).
ZAKON
o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 30)
Prvi del
TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
(Vsebina zakona)
Ta zakon določa pravila postopka, po
katerem sodišča opravljajo prisilno izvršitev terjatev na podlagi izvršilnih
naslovov in verodostojnih listin, pravila za zavarovanje terjatev ter ureja
službo izvršitelja.
Določbe tega zakona se uporabljajo za sodno
izvršbo in zavarovanje, urejeno z drugim zakonom, glede vseh vprašanj, ki s
takim zakonom niso urejena, za izvršbo in zavarovanje na ladji in letalu pa
samo, če poseben zakon tako določa.
1.a člen
(Izvajanje uredb Evropske unije)
S tem zakonom se določa pristojnost in
postopek, kadar je v Republiki Sloveniji izdan izvršilni naslov ali se v njej
izvršuje tuj izvršilni naslov za izvajanje naslednjih uredb Evropske unije:
1.
Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne
22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih
odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L št. 12 z dne 16. 1.
2001, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2015/263 z dne
16. januarja 2015 o spremembi prilog I do IV k Uredbi Sveta (ES)
št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v
civilnih in gospodarskih zadevah (UL L št. 45 z dne 19. 2. 2015, str.
2), ki je bila razveljavljena z Uredbo (EU) št. 1215/2012 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju
ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (prenovitev)
(UL L št. 351 z dne 20. 12. 2012, str. 1), kot je bila zadnjič
spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/281 z dne 26. novembra
2014 o nadomestitvi prilog I in II Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega
parlamenta in Sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb
v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L št. 54 z dne 25. 2. 2015,
str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 44/2001/ES);
2.
Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 z dne
12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (UL L št. 3 z dne 5. 1.
2002, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 1891/2006 z dne
18. decembra 2006 o spremembi Uredb (ES) št. 6/2002 in (ES)
št. 40/94 za uveljavitev pristopa Evropske skupnosti k Ženevskemu aktu Haaškega
sporazuma o mednarodni registraciji modelov (UL L št. 386 z dne
29. 12. 2006, str. 14), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 6/2002/ES);
3.
Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne
27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih
odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o
razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 (UL L št. 338 z dne
23. 12. 2003, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES)
št. 2116/2004 z dne 2. decembra 2004 o spremembi Uredbe (ES)
št. 2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb
v zakonskih sporih in v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o
razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 o pogodbah s Svetim sedežem (UL L
št. 367 z dne 14. 12. 2004, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba
2201/2003/ES);
4.
Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES)
št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za
izvršbo nespornih zahtevkov (UL L št. 143 z dne 30. 4. 2004, str.
15), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 1103/2008 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere
se uporablja postopek, določen v členu 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES,
glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku
s pregledom – Tretji del (UL L št. 304 z dne 14. 11. 2008, str. 80),
(v nadaljnjem besedilu: Uredba 805/2004/ES);
5.
Uredbe (ES) št. 1896/2006 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski
plačilni nalog (UL L št. 399 z dne 30. 12. 2006, str. 1), zadnjič
spremenjene z Uredbo (EU) 2015/2421 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
16. decembra 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 861/2007 o uvedbi
evropskega postopka v sporih majhne vrednosti in Uredbe (ES) št. 1896/2006
o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (UL L št. 341 z dne
24. 12. 2015, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1896/2006/ES);
6.
Uredbe (ES) št. 861/2007 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v
sporih majhne vrednosti (UL L št. 199 z dne 31. 7. 2007, str. 1),
zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2015/2421 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 16. decembra 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 861/2007 o uvedbi
evropskega postopka v sporih majhne vrednosti in Uredbe (ES) št. 1896/2006
o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (UL L št. 341 z dne
24. 12. 2015, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 861/2007/ES);
7.
Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne
18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in
izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah (UL L
št. 7 z dne 10. 1. 2009, str. 1), zadnjič spremenjena z Izvedbeno
uredbo Komisije (EU) 2015/228 z dne 17. februarja 2015 o nadomestitvi
prilog I do VII k Uredbi Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra
2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih
odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah (UL L št. 49 z dne
20. 2. 2015, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 4/2009/ES);
8.
Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 z dne
26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (Kodificirano besedilo) (UL
L št. 78, z dne 24. 3. 2009, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo
(EU) 2015/2424 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 o
spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti ter
Uredbe Komisije (ES) št. 2868/95 za izvedbo Uredbe Sveta (ES)
št. 40/94 o znamki Skupnosti in razveljavitvi Uredbe Komisije (ES)
št. 2869/95 o pristojbinah, ki se plačujejo Uradu za harmonizacijo
notranjega trga (blagovne znamke in modeli) (UL L št. 341 z dne
24. 12. 2015, str. 21), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 207/2009/ES);
9.
Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju
ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (prenovitev)
(UL L št. 351 z dne 20. 12. 2012, str. 1), zadnjič spremenjene z
Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/281 z dne 26. novembra 2014 o
nadomestitvi prilog I in II Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega
parlamenta in Sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb
v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L št. 54 z dne 25. 2. 2015,
str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1215/2012/EU);
10.
Uredbe (EU) št. 606/2013 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o vzajemnem priznavanju
zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah (UL L št. 181 z dne 29. 6. 2013,
str. 4; v nadaljnjem besedilu: Uredba 606/2013/EU);
11.
Uredbe (EU) št. 655/2014 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski
nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave
dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L št. 189 z dne 27. 6.
2014, str. 59; v nadaljnjem besedilu: Uredba 655/2014/EU);
12.
Uredbe Sveta (EU) 2016/1103 z dne
24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju
pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na
področju premoženjskih razmerij med zakoncema (UL L št. 183 z dne
8. 7. 2016, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2016/1103/EU);
13.
Uredbe Sveta (EU) 2016/1104 z dne
24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju
pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na
področju premoženjskopravnih posledic registriranih partnerskih skupnosti (UL L
št. 183 z dne 8. 7. 2016, str. 30; v nadaljnjem besedilu: Uredba
2016/1104/EU).
S tem zakonom se določa postopek izvršbe na
nematerializirane vrednostne papirje za izvajanje naslednjih uredb Evropske
unije:
1.
Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in
spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 173 z dne 12. 6.
2014, str. 84; v nadaljnjem besedilu: Uredba 600/2014/EU);
2.
Delegirana Uredba Komisije (EU) 2017/590 z dne
28. julija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega
parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za poročanje o
poslih pristojnim organom (UL L št. 87 z dne 31. 3. 2017, str. 449, v
nadaljnjem besedilu: Uredba 2017/590/EU).
2. člen
(Začetek postopka)
Postopek izvršbe in postopek zavarovanja se
uvede na predlog upnika.
Če zakon tako določa, se postopek uvede tudi po
uradni dolžnosti, če znesek po enem izvršilnem naslovu presega 10 eurov, ali če
skupni znesek dolga enega dolžnika po posameznih izvršilnih naslovih presega 20
eurov.
3. člen
(Obseg izvršbe in zavarovanja)
Izvršba za poplačilo denarne terjatve in
zavarovanje take terjatve se dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za njeno
poplačilo oziroma zavarovanje.
4. člen
(Dolžnost posredovanja podatkov)
Državni organi, nosilci javnih pooblastil,
druge pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki (v nadaljnjem besedilu:
podjetnik) ter zasebniki so za namene izvršbe dolžni na zahtevo sodišča ali
izvršitelja brezplačno posredovati naslednje podatke, ki se nanašajo na
dolžnika:
1.
osebno ime,
2.
naslov stalnega ali začasnega prebivališča,
3.
datum rojstva,
4.
EMŠO,
5.
davčno številko,
6.
podatke o višini plače, drugih osebnih
prejemkov in njihovih izplačevalcih ter podatke o rubežih in administrativnih
prepovedih na plačo in druge osebne prejemke,
7.
številke denarnih računov pri organizacijah za
plačilni promet, stanje in promet na teh računih ter podatke o rubežih na teh
računih,
8.
številke računov vrednostnih papirjev in drugih
finančnih instrumentov ter stanje in promet na teh računih,
9.
podatke o obstoju in stanju drugih dolžnikovih
depozitov pri banki, borznoposredniški družbi ali drugi osebi,
10.
podatke o delnicah in deležih v gospodarski
družbi ali drugi udeležbi v pravni osebi,
11.
podatke o nepremičninah, na katerih ali glede
katerih ima dolžnik premoženjske pravice,
12.
podatke iz evidence registriranih motornih in
priklopnih vozil,
13.
podatke iz registra plovil in letal,
14.
podatke iz drugih evidenc premičnega
premoženja,
15.
podatke o pokojninskem in zdravstvenem
zavarovanju,
16.
podatke o življenjskih in premoženjskih
zavarovanjih,
17.
podatke davčne uprave iz dohodninskih napovedi
za zadnja tri leta,
18.
podatke o drugih premoženjskih pravicah
dolžnika,
19.
identifikacijske podatke iz 16.a člena tega
zakona o pogodbenih strankah, prepis listine o razpolaganju, če je nima, pa
podatke o vsebini pravnega posla, ki se nanašajo na:
a)
odplačna razpolaganja, s katerimi je dolžnik v
zadnjem letu z dejanjem ali opustitvijo razpolagal s svojim premoženjem v
korist tretjih oseb,
b)
odplačna razpolaganja, s katerimi je dolžnik v
zadnjih treh letih z dejanjem ali opustitvijo razpolagal s svojim premoženjem v
korist zakonca, zunajzakonskega partnerja ali partnerja iz registrirane
istospolne partnerske skupnosti, sorodnika v ravni vrsti ali stranski vrsti do
četrtega kolena ali sorodnika v svaštvu do četrtega kolena,
c)
neodplačna razpolaganja, razen običajnih
priložnostnih daril, nagradnih daril in daril iz hvaležnosti, če so sorazmerna
premoženjskim možnostim dolžnika, storjena v zadnjih treh letih.
Sodišče lahko od upravljavcev podatkov ali
zbirk podatkov brezplačno pridobi tudi druge podatke, potrebne za uspešno
izvedbo izvršilnega postopka.
Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov
sodišče in izvršitelj od zasebnika ne smeta zahtevati, zasebnik pa ne
posredovati tistih podatkov, glede katerih zakon določa, da so del zaupnega
razmerja ali da so del poklicne skrivnosti, oziroma da se podatki lahko
pridobijo na podlagi odločbe sodišča samo za uporabo v drugih sodnih postopkih
ali za potrebe predkazenskega postopka.
Izvršitelj se mora za pridobitev podatkov
iz prvega odstavka tega člena izkazati s sklepom o izvršbi na podlagi
izvršilnega naslova ali s pravnomočnim sklepom o izvršbi na podlagi
verodostojne listine in sklepom, s katerim je bil določen za izvršitelja v
zadevi, za potrebe katere pridobiva podatke, če ni bil določen že v sklepu o
izvršbi.
Sodišče sme podatke iz prvega in drugega
odstavka tega člena obdelovati samo za ugotovitev premoženja dolžnika v izvršbi
in za izvedbo izvršbe iz tega premoženja ali na to premoženje. Izvršitelj sme
podatke iz prvega odstavka tega člena obdelovati samo za ugotovitev premoženja
dolžnika v izvršbi in za izvedbo izvršbe iz tega premoženja ali na to
premoženje.
Upravljavec podatkov ali zbirk podatkov je
dolžan upniku, ki izkaže pravni interes, na njegovo zahtevo, ne glede na
državljanstvo oziroma državo, ki ji upnik pripada, posredovati podatke iz 1. do
16. točke ter 18. in 19. točke prvega odstavka tega člena. Upnik izkaže pravni
interes z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče po tem
zakonu predlagati izvršbo. Pri zahtevi upnika in posredovanju podatkov velja
omejitev iz tretjega odstavka tega člena.
Upnik sme pridobljene podatke iz 1. do 16.
točke ter 18. točke prvega odstavka tega člena uporabiti samo za potrebe
postopkov po tem zakonu, podatke iz 19. točke prvega odstavka tega člena pa
samo za potrebe postopkov izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj zaradi
izvršbe na to premoženje.
Upravljavec podatkov mora upravičenim
osebam iz tega člena nemudoma, najkasneje pa v osmih dneh, sporočiti zahtevane
podatke.
5. člen
(Stvarna pristojnost sodišča)
Za dovolitev izvršbe in zavarovanja je
stvarno pristojno okrajno sodišče, če zakon ne določa drugače.
6. člen
(Sestava sodišča)
Izvršilni postopek na prvi stopnji vodi in
izdaja odločbe sodnik posameznik.
Strokovni sodelavci in sodniški pomočniki
lahko:
-
vodijo izvršilni postopek in odločajo o predlogu za izvršbo za izterjavo
denarnih terjatev, o predlogu za izterjavo denarnih terjatev z drugimi ali
dodatnimi izvršilnimi sredstvi ali predmeti,
-
izdajajo sklepe in odredbe o predujmih, varščinah, stroških postopka, o
sodnih taksah, o ustavitvah postopka in druge vmesne procesne sklepe,
-
opravljajo posamezna dejanja zunaj naroka in
-
po odredbi sodnika odločajo tudi o ugovorih zoper sklep o izvršbi na podlagi
verodostojne listine.
Strokovni sodelavci lahko v izvršilnih
postopkih na podlagi verodostojne listine in izvršilnega naslova odločajo o:
-
ugovorih po izteku roka,
-
ugovorih tretjega,
-
ugovorih zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim upnikom ali dolžnikom,
-
ugovorih zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novimi sredstvi in
predmeti izvršbe,
-
predlogih za odlog izvršbe,
-
razveljavitvah potrdil pravnomočnosti in izvršljivosti,
-
zahtevah za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe,
-
predlogih za vrnitev v prejšnje stanje,
-
zahtevi za obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja in
-
zahtevi za obračun terjatve in delitvi kupnine iz prodanih stvari
upnikom.
Strokovni sodelavci lahko po pisni odredbi
sodnika vodijo naroke, razen narokov za javne dražbe.
O pritožbah odloča višje sodišče po sodniku
posamezniku. V senatu treh sodnikov višje sodišče odloča o pritožbah:
-
zoper sklepe v izvršilnem postopku, ki so izvršilni naslov, razen
sklepov o stroških,
-
zoper sklepe, s katerimi sodišče odloči o ugovoru v postopku na podlagi
verodostojne listine, o ugovoru v izvršbi na nepremičnine ali na stavbno
pravico ali na delež družbenika, v izvršbi za izterjavo nedenarnih terjatev,
-
zoper sklepe o določitvi sodnih penalov in
-
zoper sklepe v postopkih zavarovanja, razen sklepov o stroških.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko sodnik
posameznik s sklepom odstopi zadevo v odločitev senatu, če oceni, da gre za
zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj, ali če je od odločitve o
pritožbi mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja, zlasti če
gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse ni ali ni enotna.
6.a člen
(črtan)
7. člen
(Izvršitelji)
Neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja
opravljajo izvršitelji, če ni s tem zakonom določeno drugače.
Izvršitelji se skladno s tem zakonom
imenujejo za opravljanje službe izvršitelja na celotnem območju Republike
Slovenije.
Izvršitelji lahko opravljajo tudi druga
dejanja, če tako določa zakon, ali če na podlagi zakona tako odredi sodišče,
drug državni organ, notar ali druga oseba z javnimi pooblastili.
Sodišče lahko glede na naravo zadeve,
okoliščine opravljanja izvršbe ali iz drugih utemeljenih razlogov odloči, da bo
opravilo določena neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja po sodnih
izvršiteljih.
8. člen
(Odločbe)
Odločbe v postopku izvršbe in zavarovanja
izdaja sodišče v obliki sklepa ali odredbe.
Z odredbo sodišče odloča o vprašanjih
postopka.
9. člen
(Pravna sredstva in
krajevna pristojnost višjega sodišča pri izvršbi na podlagi verodostojne listine)
Zoper sklep, izdan na prvi stopnji, je
dovoljena pritožba, razen če zakon določa drugače.
Pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi,
s katerim je predlogu ugodeno, je ugovor.
Pritožbo in ugovor je treba vložiti v osmih
dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, če ni v zakonu drugače določeno.
Pravočasna in dovoljena pritožba se vroči v
odgovor nasprotni stranki, če ji je bil vročen tudi sklep sodišča prve stopnje,
zoper katerega je bila vložena pritožba.
Zoper sklep, izdan o ugovoru, je dovoljena
pritožba.
Pritožba in ugovor ne zadržita postopka, če ni
v zakonu drugače določeno.
Odločba o pritožbi je pravnomočna.
Če sodišče prve stopnje ugotovi, da je
pravočasna in dovoljena pritožba utemeljena, lahko z novim sklepom razveljavi
ali nadomesti sklep, ki se izpodbija s pritožbo, če se s sklepom ne odloči o
vlogi, ki se pred izdajo sklepa vroči drugi stranki ali udeležencu. O pritožbi
zoper sklep, s katerim o pritožbi odloči sodišče prve stopnje, odloča višje
sodišče.
Zoper odredbo ni pravnega sredstva.
O pritožbah v postopku izvršbe na podlagi
verodostojne listine odloča višje sodišče z območja, na katerem ima sedež
okrajno sodišče, ki izvršilni postopek vodi in v njem odloča po pravnomočnosti
sklepa o izvršbi.
10. člen
(Revizija in obnova postopka)
Zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s
katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne, je
dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek.
Obnova postopka ni dovoljena, razen če zakon
določa drugače.
11. člen
(Hitrost in vrstni red postopanja)
V postopku izvršbe in zavarovanja mora sodišče
postopati hitro.
Sodišče mora jemati zadeve v delo po vrsti, kot
jih je prejelo, razen če narava terjatve ali posebne okoliščine zahtevajo drugačen
postopek.
V pravdnih postopkih, ki se vodijo na
podlagi drugega odstavka 62. člena tega zakona, mora sodišče, kadar v skladu z
zakonom ne odloči brez naroka, opraviti poravnalni narok oziroma, če ni
poravnalnega naroka, prvi narok za glavno obravnavo najpozneje v treh mesecih
od prejema odgovora na ugovor.
12. člen
(Vrstni red poplačila več upnikov)
Več upnikov, ki uveljavljajo svoje denarne
terjatve proti istemu dolžniku in na istem predmetu izvršbe, se poplača po
tistem vrstnem redu, po katerem so pridobili pravico do poplačila iz tega
predmeta, razen v primerih, v katerih ta zakon določa drugače.
13. člen
(Izvršitev tujih odločb, tujih poravnav in
tujih javnih listin)
Izvršitev odločbe ali poravnave tujega
sodišča, tujega upravnega in drugega organa ter izvršitev javne listine tujega
upravnega in drugega organa se sme v Republiki Sloveniji dovoliti in opraviti,
če:
-
odločba, poravnava ali javna listina izpolnjuje z zakonom ali
ratificirano in objavljeno mednarodno pogodbo predpisane pogoje za priznanje
ali
-
je bil na podlagi Uredbe 44/2001/ES, Uredbe 2201/2003/ES, Uredbe
4/2009/ES, Uredbe 2016/1103/EU ali Uredbe 2016/1104/EU v Republiki Sloveniji
izveden postopek priznanja in izvršitve odločbe ali poravnave tujega sodišča,
tujega upravnega in drugega organa oziroma javne listine tujega upravnega ali
drugega organa.
Če zakon, ratificirana in objavljena
mednarodna pogodba ali Uredba 6/2002/ES, Uredba 2201/2003/ES, Uredba
805/2004/ES, Uredba 1896/2006/ES, Uredba 861/2007/ES, Uredba 4/2009/ES, Uredba
207/2009/ES, Uredba 1215/2012/EU, Uredba 606/2013/EU ali Uredba 655/2014/EU
določa, da se odločba ali poravnava tujega sodišča, tujega upravnega in drugega
organa ter javna listina tujega upravnega in drugega organa izvrši brez
postopka priznanja in izvršitve, se sme izvršitev odločbe ali poravnave tujega
sodišča, tujega upravnega in drugega organa ter izvršitev javne listine tujega
upravnega in drugega organa dovoliti in opraviti v Republiki Sloveniji, če
odločba, poravnava ali javna listina izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, ratificirano
in objavljeno mednarodno pogodbo ali Uredbo 6/2002/ES, Uredbo 2201/2003/ES,
Uredbo 805/2004/ES, Uredbo 1896/2006/ES, Uredbo 861/2007/ES, Uredbo 4/2009/ES,
Uredbo 207/2009/ES, Uredbo 1215/2012/EU, Uredbo 606/2013/EU ali Uredbo
655/2014/EU.
14. člen
(Izvršba na premoženje tuje države)
V Republiki Sloveniji je mogoče dovoliti
izvršbo ali zavarovanje na premoženje tuje države samo s poprejšnjim soglasjem
ministra, pristojnega za zunanje zadeve, razen če je tuja država izrecno
privolila v izvršbo.
15. člen
(Uporaba določb zakona o pravdnem postopku)
V postopku izvršbe in zavarovanja se smiselno
uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če ni v tem ali v kakšnem
drugem zakonu drugače določeno.
16. člen
(Pomen posameznih izrazov)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu,
imajo tale pomen:
1.
izraz “terjatev“ označuje pravico do denarnega
zneska ali do neke druge dajatve, storitve, dopustitve ali opustitve;
2.
izraz “upnik“ kot skupno
poimenovanje za upnico in upnika označuje
osebo, na zahtevo katere se vodi postopek izvršbe oziroma zavarovanja;
3.
izraz “dolžnik“ kot skupno
poimenovanje za dolžnico in dolžnika označuje osebo, proti kateri se uveljavlja ali zavaruje terjatev;
4.
izraz “stranka“ označuje upnika in dolžnika;
5.
izraz “udeleženec“ označuje osebo, ki v postopku
izvršbe ali zavarovanja uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist, pa
ni stranka v postopku;
6.
izraz “sklep o izvršbi“ označuje sklep, s katerim
je v celoti ali delno ugodeno predlogu za izvršbo, ter sklep, s katerim je
predlog za izvršbo zavrnjen;
7.
izraz “izvršitelj“ kot
skupno poimenovanje za izvršiteljico in izvršitelja označuje osebo, ki neposredno opravlja posamezna dejanja izvršbe ali
zavarovanja;
8.
izraz »zasebnik« označuje zdravnika, notarja,
odvetnika, kmeta ali drugo fizično osebo, ki ni podjetnik in ki kot poklic
opravlja določeno dejavnost;
9.
izraz “kmet“ označuje osebo, ki ji je kmetijska
proizvodnja pretežen vir prihodkov;
10.
izraz »organizacija za plačilni promet«
označuje banke, hranilnice, Upravo Republike Slovenije za javna plačila, Banko
Slovenije in druge ponudnike plačilnih storitev, ki so v skladu z zakonom
pooblaščeni za vodenje transakcijskih računov oziroma podračunov, poravnalnih
računov, ki so predmet poročanja v register transakcijskih računov, ali za
opravljanje storitev sprejemanja depozitov;
11.
izraz “neposredna dejanja izvršbe in
zavarovanja“ označuje vsa v zakonu navedena dejanja, s katerimi izvršitelji
zagotavljajo izvršitev ali zavarovanje upnikove terjatve in dejanja, ki so
potrebna za njihovo pripravo in izvedbo;
12.
izraz »pooblaščeni udeleženec trga vrednostnih
papirjev« označuje člana klirinško depotne družbe, ki ima dovoljenje za
trgovanje na organiziranem trgu;
13.
izraz »podjetnik« označuje fizično osebo, ki na
trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja.
16.a člen
(Identifikacijski podatki o dolžniku in
upniku)
Identifikacijski podatki o dolžniku in
upniku, ki je fizična oseba, so:
1.
osebno ime in naslov prebivališča ter
2.
datum rojstva ali EMŠO ali davčna številka ali
drug isti povezovalni znak ali drug ustrezen identifikacijski podatek.
Identifikacijski podatki o dolžniku in
upniku, ki je pravna oseba, so:
1.
firma ali ime, sedež in poslovni naslov ter
2.
matična ali davčna številka.
Identifikacijski podatki o dolžniku in
upniku, ki je podjetnik ali zasebnik, so:
1.
osebno ime, firma, sedež in poslovni naslov ter
2.
matična ali davčna številka.
Drugi del
IZVRŠBA
Prvi razdelek
SKUPNE DOLOČBE
Prvo poglavje
Uvodne določbe
17. člen
(Izvršilni naslov)
Sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega
naslova.
Izvršilni naslovi so:
1.
izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava;
2.
izvršljiv notarski zapis;
3.
druga izvršljiva odločba ali listina, za katero
zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske
unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je
izvršilni naslov.
Določbe tega zakona o poravnavi se
uporabljajo tudi za notarski zapis, če zakon ne določa drugače.
18. člen
(Odločba in poravnava)
S sodno odločbo so po tem zakonu mišljeni sodba
oziroma arbitražna odločba, sklep ter plačilni oziroma drug nalog sodišča ali
arbitraže, s sodno poravnavo pa poravnava, sklenjena pred sodiščem. (delno prenehal veljati)
19. člen
(Izvršljivost odločbe)
Sodna odločba je izvršljiva, če je postala
pravnomočna in če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove
obveznosti.
Rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti začne
teči naslednji dan od dneva, ko je bila dolžniku odločba vročena.
Na podlagi odločbe, ki je v nekem delu postala
izvršljiva, je mogoče dovoliti izvršbo samo glede tega dela.
Izvršbo dovoli sodišče tudi na podlagi sodne
odločbe, ki še ni postala pravnomočna, če zakon določa, da pritožba ne zadrži
njene izvršitve.
20. člen
(Izvršljivost poravnave)
Sodna poravnava je izvršljiva, če je
terjatev iz poravnave zapadla.
Zapadlost terjatve se dokazuje z zapisnikom
o poravnavi, javno listino ali po zakonu overjeno listino.
Če zapadlosti, na način iz prejšnjega
odstavka, ni mogoče dokazati, se dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v
pravdnem postopku, s katero se ugotavlja, da je terjatev zapadla.
20.a člen
(Izvršljivost notarskega zapisa)
Notarski zapis je izvršljiv, če je dolžnik
v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki
izhaja iz notarskega zapisa, zapadla.
Zapadlost terjatve se dokazuje z notarskim
zapisom, javno listino ali po zakonu overjeno listino.
Če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka
roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, notar
stranke opozori, da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna
izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in
dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku. Notar stranke
opozori, da lahko, namesto dokazila o vročitvi pisne izjave o zapadlosti
terjatve dolžniku, upnik pooblasti notarja, da zapadlost sporoči dolžniku.
Notar mora, kadar ga upnik pooblasti, da
zapadlost iz prejšnjega odstavka sporoči dolžniku, zapadlost sporočiti nemudoma
in o tem sestaviti zapisnik, ki pri odpoklicu terjatve zadostuje za zaznambo
tega dejstva v zemljiški knjigi.
Pisna izjava upnika oziroma sporočilo
notarja iz tretjega odstavka tega člena se vroča priporočeno po pošti.
21. člen
(Primernost izvršilnega naslova za izvršbo)
Izvršilni naslov je primeren za izvršbo, če so
v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve
obveznosti.
Če je izvršilni naslov odločba, v kateri ni
določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, ga določi sodišče v sklepu o
izvršbi.
22. člen
(Plačilo zamudnih obresti)
Če se po nastanku izvršilnega naslova spremeni
višina zamudnih obresti, odloči sodišče na predlog upnika ali dolžnika o
obveznosti plačila zamudnih obresti po spremenjeni obrestni meri.
23. člen
(Verodostojna listina)
Izvršba za izterjavo denarne terjatve se dovoli
tudi na podlagi verodostojne listine, če upnik v
predlogu za izvršbo navede dan zapadlosti terjatve.
Verodostojna listina je v smislu tega zakona
faktura, menica in ček s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno
za nastanek terjatve, javna listina, izpisek iz poslovnih knjig, overjen s
strani odgovorne osebe, po zakonu overjena zasebna listina in listina, ki ima
po posebnih predpisih naravo javne listine. Za fakturo se šteje tudi obračun
obresti.
Verodostojna listina v smislu tega zakona
je tudi pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ki
ureja delovna razmerja.
24. člen
(Prehod terjatve ali obveznosti)
Izvršbo dovoli sodišče tudi na predlog nekoga,
ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če v
predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s
katero lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je
na drug način prešla nanj. Kadar to ni mogoče, se prenos terjatve dokazuje s
pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku.
Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja
tudi glede izvršbe proti nekomu, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot
dolžnik.
Če pride do spremembe upnika po vložitvi
predloga za izvršbo, lahko nov upnik vstopi v izvršbo namesto prvotnega upnika, če z javno ali po zakonu overjeno listino
dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Kadar
to ni mogoče, se prenos terjatve dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v
pravdnem postopku. Nov upnik mora izvršbo prevzeti v
tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo.
Če pride do spremembe dolžnika po vložitvi
predloga za izvršbo, se pod pogoji iz prejšnjega odstavka izvršba nadaljuje
zoper novega dolžnika, ki jo mora prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko
vstopi vanjo.
Sodišče dolžniku iz prejšnjega odstavka
vroči sklep o izvršbi.
25. člen
(Izvršba proti družbeniku)
Sodišče lahko na upnikov predlog dovoli izvršbo
na podlagi izvršilnega naslova, izdanega proti družbi z neomejeno odgovornostjo
ali komanditni družbi, neposredno proti družbeniku, ki je osebno odgovoren, če
upnik v predlogu za izvršbo določno označi vpis v
sodnem registru, s katerim lahko dokaže njegov status
družbenika.
Določba prejšnjega odstavka se smiselno
uporablja tudi v drugih primerih, ko upnik v predlogu za izvršbo določno označi
javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je dolžnik kot
družbenik, ustanovitelj ali član po zakonu neposredno osebno odgovoren za
obveznosti družbe ali druge pravne osebe.
26. člen
(Pogojna in vzajemna obveznost)
Izvršbo, ki je odvisna od poprejšnje izpolnitve
kakšne upnikove obveznosti ali od nastopa kakšnega pogoja, dovoli sodišče, če
upnik v predlogu za izvršbo določno označi javno ali
po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je
obveznost izpolnil, oziroma da je pogoj nastopil.
Če upnik tega ne more dokazati na način, ki je
določen v prvem odstavku tega člena, se izpolnitev obveznosti oziroma nastop
pogoja dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku.
Če je dolžnik po izvršilnem naslovu dolžan
izpolniti obveznost pod pogojem, da upnik hkrati izpolni obveznost proti njemu,
dovoli sodišče izvršbo, če upnik v predlogu za izvršbo
opiše dokaz, da je zagotovil izpolnitev svoje obveznosti.
Šteje se, da je upnik zagotovil izpolnitev
svoje obveznosti v smislu tretjega odstavka tega člena, če je predmet
obveznosti položil pri sodišču ali v ta namen ravnal na drug primeren način.
27. člen
(Alternativna obveznost po dolžnikovi izbiri)
Če ima dolžnik po izvršilnem naslovu pravico
izbirati med več predmeti svoje obveznosti, mora upnik v predlogu za izvršbo
označiti predmet, s katerim naj bo obveznost izpolnjena.
Dolžnik ima pravico izbire, vse dokler upnik ni
vsaj delno prejel predmeta, ki ga je v predlogu za izvršbo zahteval.
28. člen
(Fakultativna pravica dolžnika)
Dolžnik, ki je po izvršilnem naslovu dolžan
izpolniti neko obveznost s pravico, da je njene izpolnitve prost, če izpolni
drugo obveznost, določeno v izvršilnem naslovu, lahko drugo obveznost izpolni
vse dotlej, dokler upnik ni vsaj deloma prejel izpolnitve obveznosti.
29. člen
(Vloge)
V izvršilnem postopku postopa sodišče na
podlagi vlog in drugih pisanj.
Minister, pristojen za pravosodje, predpiše
vrste izvršb, v katerih se predlogi za izvršbo in druge vloge pošiljajo na
obrazcih, in vsebino teh obrazcev, vrste izvršb, v katerih se predlogi za
izvršbo in druge vloge vlagajo po elektronski poti in obdelujejo v
informacijskem sistemu avtomatizirano, ter potek takega postopka.
Če je v zakonu ali predpisu iz prejšnjega
odstavka določeno, da se vloge vlagajo samo v predpisani obliki ali na
predpisanem obrazcu ali s predpisano vsebino obrazca, sodišče ravna z vlogo, ki
ni vložena v predpisani obliki, na predpisanem obrazcu ali s predpisano
vsebino, kot z nepopolno vlogo, če zakon ne določa drugače.
Za vloge in druga pisanja v elektronski
obliki se šteje, da jih je podpisala oseba, ki je na vlogi in drugem pisanju
podpisana z elektronskim podpisom, ki je enakovreden
lastnoročnemu podpisu, ali ki je na vlogi in drugem
pisanju navedena kot podpisnik in izpolnjuje tehnične pogoje, ki jih določa
pravilnik iz petega odstavka tega člena, za vlaganje večjega števila vlog prek
spletnega servisa, ali ki je na vlogi in drugem pisanju navedena kot podpisnik.
Minister, pristojen za pravosodje, določi
seznam vlog in drugih pisanj, ki se lahko pošiljajo po elektronski poti
podpisane na načine iz prejšnjega odstavka, ali seznam strank, ki lahko
pošiljajo vloge in druga pisanja po elektronski poti, podpisane na načine iz
prejšnjega odstavka, in način identifikacije strank v teh primerih.
Vloga v elektronski obliki se šteje za
vloženo z dnem, ko informacijski sistem samodejno potrdi prejem vložniku, če
zakon ne določa drugače.
Pri avtomatizirani obdelavi vlog v
informacijskem sistemu se sklepi in odredbe opremijo s strojnim odtisom sodnega
pečata; podpis ni potreben.
Odvetnik, notar, izvršitelj in Državno
pravobranilstvo lahko vse vloge in druga pisanja, razen predloga za izvršbo na
podlagi priložene menice, vložijo v elektronski obliki.
Osebam iz prejšnjega odstavka ni treba
predložiti pooblastila.
Če morajo biti listine predložene v
izvirniku in se vloga vlaga po elektronski poti, mora vlagatelj pretvoriti
listine v elektronsko obliko in jih podpisati s svojim elektronskim podpisom, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu ter priložiti vlogi.
29.a člen
(Narok)
Sodišče opravi narok, kadar zakon tako
določa ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno.
Namesto zapisnika se lahko o naroku napravi
uradni zaznamek.
Sodišče zasliši stranko ali udeleženca v
postopku zunaj naroka, če tako določa zakon ali če se mu zdi potrebno za
razjasnitev posameznih vprašanj ali za izjavo o kakšnem predlogu stranke.
Če ena ali nobena od strank ali udeleženec
ne pride na narok ali če na vabilo sodišča ne pride k zaslišanju, to ni ovira
za nadaljnje postopanje sodišča.
29.b člen
(Plačilo sodne takse)
Ob vložitvi predloga za izvršbo, ugovora in
pritožbe mora biti plačana sodna taksa.
Sodna taksa mora biti plačana najpozneje v
osmih dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse.
Pri elektronski vložitvi vloge se izda
plačilni nalog, s katerim se vlagatelju naloži, da plača sodno takso z
nakazilom v dobro računa in z navedbo referenčne številke, navedene v nalogu za
plačilo sodne takse. Velja, da je nalog za plačilo sodne takse vročen, ko
vlagatelj sam ali njegov pooblaščenec elektronsko vloži vlogo.
Prejšnji odstavek ne velja za vloge, pri
katerih ni mogoče avtomatsko izračunati sodne takse.
Če sodna taksa v roku in v skladu s
plačilnim nalogom iz drugega in tretjega odstavka tega člena ni plačana in niso
podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje,
da je vloga umaknjena.
Ne glede na drugi in tretji odstavek tega
člena mora biti sodna taksa za postopek o predlogu za izvršbo na podlagi
verodostojne listine, ki se vlaga po elektronski poti na pristojno sodišče iz
prvega odstavka 40.c člena tega zakona, plačana v osmih dneh od oddaje predloga
v informacijski sistem, z obvezno navedbo reference, ki je zavezancu sporočena
ob oddaji predloga po elektronski poti prek informacijskega sistema.
Sodna taksa za postopek o predlogu za
izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki se ne vlaga po elektronski poti, se
plača z navedbo reference, ki je navedena na obrazcu predloga za izvršbo na podlagi
verodostojne listine.
Sodna taksa za postopek o ugovoru zoper
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki se ne vlaga po elektronski
poti, razen za postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi priložene
menice, se plača z navedbo reference, ki je navedena v sklepu o izvršbi.
Če sodna taksa iz sedmega ali osmega
odstavka tega člena ob nastanku taksne obveznosti ni plačana ali ni plačana z
navedbo ustrezne reference, sodišče pošlje taksnemu zavezancu plačilni nalog s
sestavinami, določenimi v zakonu, ki ureja sodne takse. Za nepravočasno plačilo
sodne takse se šteje tudi, če je taksni zavezanec ne plača z navedbo reference,
navedene v plačilnem nalogu.
V plačilnem nalogu sodišče stranko opozori
na posledice neplačila sodne takse iz tega člena.
30. člen
(Sredstva izvršbe)
Kot sredstva izvršbe za poplačilo denarne
terjatve sme sodišče dovoliti samo: prodajo premičnin, prodajo nepremičnin,
prenos denarne terjatve, vnovčenje drugih premoženjskih oziroma materialnih
pravic in nematerializiranih vrednostnih papirjev,
prodajo deleža družbenika in
prenos sredstev, ki so pri organizacijah, pooblaščenih za plačilni promet.
31. člen
(Seznam dolžnikovega premoženja)
Če upnik verjetno izkaže, da s predlaganimi
sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan in je že zahteval predložitev informativnega seznama iz dvanajstega
odstavka tega člena, dolžnik pa še ni podal izvršitelju izjave iz enajstega
odstavka tega člena, je dolžnik na predlog upnika ali
po oceni sodišča dolžan kadarkoli med izvršilnim postopkom predložiti seznam o
stanju vsega svojega premoženja z dokazili o lastninski in drugih stvarnih
pravicah na tem premoženju in za svoje terjatve navesti dokazna sredstva.
Seznam iz prejšnjega odstavka mora
vsebovati zlasti:
1.
če je dolžnik podjetnik ali zasebnik, ločeno
navedeno tisto premoženje, ki se izkazuje v njegovih poslovnih knjigah;
2.
podatke o dolžnikovih transakcijskih računih,
ki morajo za vsak transakcijski račun vključevati podatke o njegovi številki in
organizaciji za plačilni promet, ki ga vodi, ter stanje in promet na teh
računih;
3.
podatke o ostalih denarnih in drugih depozitih
pri banki, borznoposredniški družbi ali drugi osebi;
4.
podatke o skupnem mesečnem znesku plače,
pokojnine ali drugih rednih prejemkov ter o njihovih izplačevalcih;
5.
podatke o terjatvah iz pogodbe o delu ali druge
pogodbe, na podlagi katere dobiva dohodek;
6.
številke računov vrednostnih papirjev in drugih
finančnih instrumentov ter stanje in promet na teh računih;
7.
podatke o življenjskih in premoženjskih
zavarovanjih;
8.
podatke o delnicah in deležih v gospodarskih
družbah ali drugi udeležbi v pravni osebi;
9.
podatke o lastninski in drugih stvarnih
pravicah na nepremičninah in premičninah;
10.
podatke o pokojninskem in zdravstvenem
zavarovanju;
11.
podatke o premoženju, ki ga ima dolžnik v
tujini;
12.
podatke o katerihkoli drugih premoženjskih
pravicah.
Seznam iz prejšnjega odstavka mora
vsebovati tudi podatke iz 19. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona.
Višino dohodkov in stanje na računih mora
dolžnik izkazati s predložitvijo plačilne liste in bančnih izpiskov.
O obveznosti dolžnika po prvem odstavku
tega člena odloči sodišče z odredbo.
Seznam iz prvega odstavka tega člena
oziroma zapisnik iz enajstega odstavka tega člena se vroči upniku, ki lahko v
15 dneh od vročitve sodišču predlaga izvedbo naroka za ugotavljanje
dolžnikovega premoženja. Sodišče razpiše narok tudi, če dolžnik ne predloži
seznama premoženja v roku, ki ga določi sodišče.
Na naroku sodišče zasliši dolžnika o
dejstvih iz prvega odstavka tega člena. Za pridobitev potrebnih podatkov o
premoženju lahko sodišče na predlog upnika zasliši tudi druge osebe kot priče
ali od drugih oseb in organov zahteva posredovanje podatkov. Sodišče opozori
dolžnika na posledice krive izpovedbe.
Če dolžnik ne pride na narok, na katerega je
bil v redu vabljen, ali če na naroku oziroma v seznamu iz prvega odstavka tega
člena ne navede popolnih in resničnih podatkov o svojem premoženju, ga sodišče
kaznuje z denarno kaznijo po 33. členu tega zakona.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
lahko sodišče ponovno odredi, da je dolžnik dolžan predložiti seznam svojega
premoženja in če dolžnik tega ne stori, ravna sodišče po šestem, sedmem in
osmem odstavku tega člena.
Dolžniku, ki je že predložil ali na sodišču
podal izjavo o svojem premoženju, lahko sodišče naloži, da ponovno predloži ali
poda izjavo o svojem premoženju, če je upnik izkazal za verjetno, da je dolžnik
pridobil novo premoženje.
Če izvršitelj pri rubežu ne najde stvari,
ki so lahko predmet izvršbe, oziroma zarubljene stvari ne zadoščajo za
poplačilo upnikove terjatve, neposredno na kraju rubeža ali drugega izvršilnega
dejanja dolžnika pozove, naj poda izjavo o stanju vsega ali dela svojega
premoženja, predvsem pa da poda izjavo o pravnih poslih iz 19. točke prvega
odstavka 4. člena tega zakona. Na podlagi dolžnikove izjave izvršitelj sestavi
zapisnik o seznamu dolžnikovega premoženja. Če dolžnik noče podati izjave o
stanju vsega ali dela svojega premoženja, izvršitelj o tem obvesti sodišče.
Upnik lahko tekom izvršilnega postopka od
sodišča zahteva, da mu predloži informativni seznam dolžnikovega premoženja (v
nadaljnjem besedilu: informativni seznam), ki vsebuje podatke o dolžnikovem
premoženju iz sodišču elektronsko dosegljivih evidenc.
Informativni seznam vsebuje podatke:
1.
o izplačevalcih plače in drugih osebnih
prejemkov,
2.
o nazivih organizacij za plačilni promet in
številkah denarnih računov pri njih,
3.
o številkah računov vrednostnih papirjev in
drugih finančnih instrumentov,
4.
o podatkih o delnicah in deležih v gospodarski
družbi ali drugi udeležbi v pravni osebi,
5.
o nepremičninah, na katerih ali glede katerih
ima dolžnik premoženjske pravice,
6.
iz evidence registriranih motornih in
priklopnih vozil,
7.
iz registra plovil in letal,
8.
iz drugih evidenc premičnega premoženja, ki so
informatizirane.
Za pridobivanje podatkov iz zemljiške
knjige se za potrebe tega zakona omogoči računalniška povezava z zemljiško
knjigo in se za ta namen ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja zemljiško
knjigo, ki urejajo posredovanje podatkov informatizirane glavne knjige.
V primeru izvršbe na podlagi verodostojne
listine upniku podatke iz trinajstega odstavka tega člena po pravnomočnosti
sklepa o izvršbi posreduje sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede
na dovoljena sredstva izvršbe.
32. člen
(Predmet izvršbe)
Predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve
je lahko vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica,
kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma, če ni izvršba na njej z
zakonom omejena.
Predmet izvršbe ne morejo biti:
1.
stvari, ki niso v prometu;
2.
rudno bogastvo in druga naravna bogastva;
3.
objekti, naprave in druge stvari, ki so državi ali
samoupravni lokalni skupnosti nujno potrebne za opravljanje njenih nalog ter
premične in nepremične stvari, namenjene za obrambo države;
4.
objekti, naprave in druge stvari, ki so dolžniku
nujno potrebne za opravljanje javne službe;
5.
druge stvari in pravice, za katere tako določa
zakon.
33. člen
(Denarna kazen)
Sodišče lahko izreče denarno kazen dolžniku:
-
če v nasprotju z odločitvijo sodišča skriva, poškoduje
ali uničuje svoje premoženje;
-
če v nasprotju z odločitvijo sodišča opravlja
dejanja, ki lahko upniku povzročijo nenadomestljivo ali težko nadomestljivo
škodo;
-
če izvršitelja ovira pri opravljanju posameznih
dejanj izvršbe ali zavarovanja;
-
če ravna v nasprotju s sklepom o zavarovanju;
-
če ovira izvedenca pri njegovem delu ali organizacijo za plačilni
promet, delodajalca oziroma drugega izvrševalca sklepa o izvršbi pri opravi
izvršbe;
-
če ne dovoli ali ovira ogled nepremičnine ali njeno cenitev.
V primerih iz prejšnjega odstavka lahko sodišče
izreče denarno kazen fizični osebi do 10.000 eurov, pravni osebi in podjetniku pa do 100.000 eurov.
Če sodišče denarno kaznuje dolžnika, ki je
pravna oseba, hkrati izreče denarno kazen v višini do 5.000 eurov tudi odgovorni osebi pravne osebe.
Sodišče izreče denarno kazen s sklepom. V
sklepu določi rok, v katerem mora dolžnik kazen plačati. Rok za plačilo kazni
ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od treh mesecev.
Če dolžnik, ki je fizična oseba ali podjetnik ne
plača izrečene kazni v roku, ki ga določi sodišče, se kazen izterja po uradni dolžnosti, če to ni možno, pa izvrši tako, da se za vsakih začetih 100 eurov denarne kazni določi en dan zapora, pri čemer zapor za fizično osebo ne
sme biti daljši od 30 dni, za podjetnika pa ne daljši kot 100 dni. Kazen zapora
se izvrši po določbah zakona, ki ureja izvrševanje zaporne kazni.
O spremembi denarne kazni po prejšnjem odstavku
odloči sodišče s posebnim sklepom.
Če dolžnik, ki je pravna oseba, ne plača
denarne kazni v roku, ki ga določi sodišče, izterja sodišče denarno kazen,
povečano za 50%, po uradni dolžnosti. Sklep o tako določeni denarni kazni je
izvršilni naslov.
Če ta zakon ne določa drugače, se določbe
tega člena uporabljajo tudi v drugih primerih, ko sodišče dolžniku izreče
denarno kazen.
Sodišče lahko izreče denarno kazen iz
drugega odstavka tega člena upniku, ki je pridobil sklep o izvršbi na podlagi
predloga za izvršbo, ki ga je vložil z namenom škodovati drugemu ali s ciljem,
ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Sodišče pri
odmeri denarne kazni upošteva vse okoliščine zadeve, zlasti pa višino zneska,
na katerega se glasi sklep o izvršbi.
V postopku iz prejšnjega odstavka se
smiselno uporabljajo četrti, peti, šesti in sedmi odstavek tega člena.
Če dolžnik po denarni kazni, izrečeni na
podlagi osmega odstavka 31. člena tega zakona, poravna obveznost ali posreduje
podatke, ki omogočajo opravo izvršbe, sodišče s sklepom odloči, da se dolžnik
ne kaznuje ali da se kazen zniža. O tem sodišče pouči dolžnika v sklepu o
denarni kazni.
34. člen
(Več sredstev in
predmetov izvršbe)
Sodišče dovoli izvršbo za poplačilo denarne
terjatve s tistim sredstvom in na tistih predmetih, ki so navedeni v predlogu
za izvršbo.
Na dolžnikov predlog sodišče omeji
dovoljeno izvršbo tako, da se ta opravi samo na nekatera sredstva oziroma na
nekatere predmete, če zadoščajo za poplačilo terjatve. Če izvršba s posameznim
izvršilnim sredstvom ali posameznim predmetom ni uspešna, sodišče omejeno
izvršbo nadaljuje z naslednjimi izvršilnimi sredstvi oziroma na naslednje
predmete.
Sodišče lahko do konca izvršilnega postopka na
predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo
še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih
sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti.
Sodišče lahko določi na predlog dolžnika za
izvršbo drugo sredstvo namesto tistega, ki ga je predlagal upnik, če zadošča za
poplačilo terjatve. Zoper sklep o zavrnitvi predloga ni pritožbe.
35. člen
(Pristojnost)
Sodišče, ki je pristojno za odločitev o
predlogu za izvršbo, je pristojno tudi za odločanje o vseh drugih vprašanjih v
izvršbi, če zakon ne določa drugače.
Če je upnik predlagal za izvršbo več sredstev
ali več predmetov, je krajevno pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče,
ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe.
Če je v primeru iz prejšnjega odstavka med
predlaganimi izvršilnimi sredstvi izvršba na nepremičnine, je izključno
krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem
sredstvu.
Če upnik med izvršilnim postopkom predlaga
za izvršbo poleg ali namesto že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbo
na nepremičnine, postane za to izvršilno sredstvo izključno krajevno pristojno
sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu.
36. člen
(Vrnitev v prejšnje stanje)
Vrnitev v prejšnje stanje je v izvršilnem
postopku dovoljena samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor.
37. člen
(Smrt stranke)
O prekinitvi izvršilnega postopka, ki je
nastala zaradi smrti stranke ali njenega zakonitega zastopnika, obvesti sodišče
njene dediče, če so mu znani, in če ve za njihovo prebivališče, ter nasprotno
stranko.
Če sodišču dediči niso znani, ali če ne ve za
njihova prebivališča, jim sodišče nemudoma postavi začasnega skrbnika.
38. člen
(Izvršilni stroški)
Izvršilne stroške plača najprej upnik.
Upnik mora plačati predujem za stroške
izvršilnih dejanj na način, v višini in v roku, ki ga določi sodišče. Če upnik
v določenem roku ne plača predujma, sodišče ustavi izvršbo.
Za neposredna dejanja izvršbe in
zavarovanja mora upnik na zahtevo izvršitelja plačati varščino po določbah 38.a
člena tega zakona.
Če se postopek uvede po uradni dolžnosti,
se predujem oziroma varščina ne plača, potrebni stroški pa se vnaprej izplačajo
v breme proračuna sodišča, ki je dovolilo izvršbo.
Dolžnik mora upniku na njegovo zahtevo
povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o
dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti.
Upnik mora dolžniku oziroma tretjemu na
njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno
povzročil.
Tretji mora upniku na njegovo zahtevo
povrniti stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil.
Če zakon ne določa drugače, se mora
povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova
višina, najkasneje pa v tridesetih dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem
postopku oziroma zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se
izvršba ni nadaljevala, sicer se stroški ne priznajo.
Sodišče mora o stroških odločiti v osmih
dneh od prejema zahteve. Pri odmeri stroškov, ki bo zadnja v izvršbi, sodišče
na zahtevo stranke upošteva tudi stroške, ki bodo nastali z izterjavo
izvršilnih stroškov, ter dovoli izvršbo in odredi zavarovanje za njihovo
izterjavo. Če so zahtevani kasneje, se ti stroški ne priznajo.
38.a člen
(Varščina za plačilo dela in stroškov
izvršitelja)
Za zavarovanje plačila za delo in za
povračilo stroškov lahko izvršitelj od upnika zahteva plačilo varščine v roku
in v višini, določeni v tarifi iz 292. člena tega zakona.
Izvršitelj mora poziv na plačilo varščine
upniku vročiti osebno in z opozorilom na posledice, če varščina ne bo
pravočasno plačana, in če ne bo izvršitelju predloženo dokazilo o plačilu ter z
obvestilom o pravici zahtevati, da o varščini odloči sodišče.
Če upnik ne soglaša z načinom plačila,
rokom ali višino varščine, lahko v osmih dneh od prejema poziva izvršitelja
vloži pri izvršitelju zahtevo, da o tem odloči sodišče. Izvršitelj zahtevo
takoj posreduje sodišču, ki mora o njej odločiti v osmih dneh od prejema.
Upnik mora izvršitelju predložiti dokazilo
o plačilu varščine.
Če upnik ne plača varščine na način in v
roku, ki ga določi izvršitelj oziroma sodišče ali ne predloži dokazila o
plačilu, izvršitelj o tem obvesti sodišče, ki ustavi izvršbo.
Sodišče, ki je ustavilo izvršbo, lahko na
podlagi pritožbe spremeni ali razveljavi sklep iz prejšnjega odstavka, če je
pritožbi priloženo dokazilo o plačilu varščine. O svoji odločitvi obvesti
izvršitelja.
38.b člen
(Hramba in izplačilo varščine)
Varščina za plačilo dela in stroškov
izvršitelja se nakaže in hrani na skrbniškem računu izvršitelja.
Varščina se lahko uporabi le za plačilo za
delo izvršitelja in za povračilo stroškov za neposredna dejanja izvršbe in
zavarovanja po določbah 38.c člena tega zakona.
38.c člen
(Obračun plačila za delo in stroškov
izvršitelja)
Po opravi neposrednih dejanj izvršbe in
zavarovanja mora izvršitelj upniku osebno vročiti obračun plačila za delo in
stroškov, z obvestilom o pravici in pravnih posledicah iz drugega odstavka tega
člena. Izvod obračuna izvršitelj vroči sodišču.
Če upnik ne soglaša z obračunom, lahko v
osmih dneh od prejema obračuna pri izvršitelju vloži zahtevo, da o obračunu
odloči sodišče. Izvršitelj zahtevo takoj posreduje sodišču, ki mora o njej
odločiti v osmih dneh od prejema. Izvršitelj je dolžan upniku povrniti stroške, ki so mu nastali z
utemeljeno zahtevo, da o obračunu plačila za delo in stroškov izvršitelja
odloči sodišče. Če upnik ne vloži zahteve, da o
obračunu odloči sodišče, velja obračun za dokončnega. Dokončni obračun je
izvršilni naslov.
Na podlagi dokončnega obračuna oziroma
sklepa sodišča se izvršitelj poplača iz izterjanega denarnega zneska. O
poplačilu obvesti sodišče in varščino nemudoma vrne upniku.
Če se izvršitelj ne more poplačati iz
izterjanega denarnega zneska, se na podlagi dokončnega obračuna oziroma sklepa
sodišča ne glede na drugi odstavek 285.a člena tega zakona poplača iz položene
varščine, hkrati pa morebitni presežek varščine vrne upniku.
Če ni bilo varščine ali če ta ne zadošča za
popolno plačilo, izvršitelj pozove upnika, naj mu v osmih dneh plača znesek, ki
ga dolguje po dokončnem obračunu oziroma sklepu sodišča. Po preteku tega roka
lahko izvršitelj dolgovani znesek prisilno izterja.
39. člen
(Varščina)
Če zakon določa, da je treba položiti varščino,
se varščina nakaže na račun sodišča, sodišču pa se
predloži dokazilo o plačilu.
Sodišče določi višino varščine glede na vrednost
uveljavljene terjatve in ob upoštevanju osebnih in premoženjskih razmer
tistega, ki jo je dolžan položiti.
Drugo poglavje
Predlog za izvršbo
40. člen
(Vsebina predloga za izvršbo na podlagi
izvršilnega naslova)
V predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega
naslova morajo biti navedeni:
-
upnik in dolžnik z identifikacijskimi podatki iz 16.a člena tega zakona,
-
izvršilni naslov,
-
dolžnikova obveznost,
-
sredstvo ali predmet izvršbe,
-
drugi podatki, ki so glede na predmet izvršbe potrebni, da se izvršba
lahko opravi.
Če upnik predlaga izpolnitev denarne
obveznosti, mora navesti svoj transakcijski račun, na katerega naj se plačilo
opravi.
Če upnik predlaga izvršbo na premičnine, mu
jih v predlogu za izvršbo ni treba natančno označiti, če ima dolžnik
stalno prebivališče ali sedež v Republiki Sloveniji.
Če upnik predlaga izvršbo na dolžnikova
sredstva pri organizacijah za plačilni promet, na nematerializirane vrednostne
papirje oziroma na plačo, v predlogu za izvršbo ni dolžan navesti podatkov o
organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva, in
številke računa, podatkov o nematerializiranih vrednostnih papirjih, katerih
imetnik je dolžnik, oziroma dolžnikove zaposlitve. V tem primeru sodišče pred
izdajo sklepa po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o teh podatkih v elektronsko
dosegljivih evidencah. Če iz elektronsko dosegljivih evidenc izhaja, da viri za
predlagana izvršilna sredstva ne obstajajo in upnik ni predlagal drugih
izvršilnih sredstev, ravna sodišče s takšnim predlogom za izvršbo kot z
nepopolno vlogo.
Predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega
naslova mora upnik priložiti izvršilni naslov in potrdilo o izvršljivosti v
izvirniku ali prepisu, tujemu izvršilnemu naslovu pa listine, iz katerih
izhaja, da so izpolnjeni pogoji iz 13. člena tega zakona.
Če upnik vloži predlog za izvršbo po
pooblaščencu, pooblastila ni treba predložiti, ampak se v predlogu za izvršbo
navede, da je bilo pooblastilo dano in v kakšnem obsegu.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je
upnik dolžan pooblastilo takoj predložiti sodišču, če se pojavi upravičen dvom
o njegovi verodostojnosti, sicer se šteje, da je predlog za izvršbo umaknil.
V predlogu za izvršbo, pri kateri je treba
opraviti neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja, mora upnik navesti izvršitelja,
ki naj ga sodišče določi za opravo teh dejanj, sicer sodišče s predlogom ravna
kot z nepopolno vlogo.
Če upnik zahteva izvršbo s sredstvi ali
predmeti izvršbe, pri katerih se v času vložitve predloga za izvršbo ne ve, ali
bo treba določiti izvršitelja, upnik izvršitelja navede v določenem roku med
postopkom po pozivu sodišča, v katerem ga sodišče opozori, da bo sklep o
izvršbi v celoti ali delno s sklepom razveljavilo ali ne bo opravilo
posameznega dejanja izvršbe, če v določenem roku ne bo navedel izvršitelja.
Zoper sklep, s katerim se sklep o izvršbi v celoti ali delno razveljavi, ali se
odloči, da se posamezno dejanje izvršbe ne opravi, ni pritožbe.
40.a člen
(črtan)
40.b člen
(prenehal
veljati)
40.c člen
(Pristojnost za izvršbo na podlagi
verodostojne listine)
V postopku izvršbe na podlagi verodostojne
listine je do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi izključno krajevno
pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, razen če zakon določa drugače.
Po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o
izvršbi na podlagi verodostojne listine je Okrajno sodišče v Ljubljani
pristojno tudi za opravo poizvedb o sredstvih izvršbe iz elektronsko
dosegljivih evidenc zaradi vročitve sklepa v skladu s četrtim ali petim
odstavkom 45. člena tega zakona.
V postopku izvršbe na podlagi verodostojne
listine po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi je za vodenje in
odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji krajevno pristojno tisto
sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva
izvršbe. To sodišče je pristojno tudi za odločanje v postopku nasprotne
izvršbe, v postopku obnove postopka, v postopku za vrnitev v prejšnje stanje,
ne glede na prvi odstavek 42.a člena tega zakona v postopku
izdaje potrdila o izvršljivosti odločbe, poravnave oziroma javne listine in ne glede na drugi odstavek 42.c člena tega zakona tudi v
postopku razveljavitve potrdila o pravnomočnosti oziroma izvršljivosti sklepa o
izvršbi.
V postopku izvršbe na podlagi priložene
menice kot verodostojne listine po 41.a členu tega zakona je za vodenje in
odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji krajevno pristojno sodišče po
splošnih pravilih o krajevni pristojnosti.
41. člen
(Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne
listine)
Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne
listine v elektronski obliki je vložen, ko je sodna taksa plačana.
V predlogu za izvršbo na podlagi
verodostojne listine morajo biti navedeni:
-
upnik in dolžnik z identifikacijskimi podatki iz 16.a člena,
-
verodostojna listina,
-
dolžnikova obveznost,
-
opredelitev temelja zahtevka,
-
sredstvo ali predmet izvršbe,
-
drugi podatki, ki so glede na predmet izvršbe potrebni, da se izvršba
lahko opravi, in
-
zahteva, naj sodišče naloži dolžniku, da v osmih dneh, v meničnih in
čekovnih sporih pa v treh dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z
odmerjenimi stroški.
Če upnik ne razpolaga z identifikacijskim
podatkom iz 2. točke prvega odstavka 16.a člena tega zakona, mu ga v predlogu
za izvršbo ni treba navesti, če sodišče ob preverjanju v elektronsko
dosegljivih evidencah lahko dolžnika nedvoumno identificira na podlagi ostalih
identifikacijskih podatkov iz prvega odstavka 16.a člena tega zakona, ki so v
predlogu za izvršbo.
Če upnik predlaga izvršbo na dolžnikova
sredstva pri organizacijah za plačilni promet, na nematerializirane vrednostne
papirje oziroma na plačo, v predlogu za izvršbo ni dolžan navesti podatkov o
organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva in
številke računa, podatkov o nematerializiranih vrednostnih papirjih, katerih
imetnik je dolžnik, oziroma dolžnikove zaposlitve. V tem primeru sodišče po
pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine po uradni
dolžnosti opravi poizvedbe o teh podatkih v elektronsko dosegljivih evidencah.
Verodostojne listine, na podlagi katere
zahteva izvršbo, upniku predlogu za izvršbo ni treba priložiti, temveč jo mora
le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve.
Za predlog za izvršbo na podlagi
verodostojne listine se smiselno uporabljajo določbe drugega, tretjega,
šestega, osmega in devetega odstavka 40. člena tega zakona.
Če sta stranki glede terjatve, zaradi
katere upnik zahteva izvršbo na podlagi verodostojne listine, sklenili sporazum
o krajevni pristojnosti, lahko upnik v predlogu za izvršbo predlaga, naj se v
primeru dolžnikovega ugovora postopek nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po
tem sporazumu. V tem primeru mora upnik v predlogu za izvršbo določno označiti
tudi listino o sporazumu o krajevni pristojnosti.
Če sta stranki glede terjatve, zaradi
katere upnik zahteva izvršbo na podlagi verodostojne listine, sklenili
arbitražni sporazum, lahko upnik v predlogu za izvršbo predlaga, naj se v
primeru dolžnikovega ugovora sodni postopek ustavi, sodišče izreče za
nepristojno, razveljavi v postopku opravljena dejanja in zavrže predlog za
izvršbo.
Če dolžnikova obveznost izhaja iz pisnega
obračuna prejemkov iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ki ureja delovna
razmerja, upnik ne more zahtevati izvršbe za obveznost, ki se nanaša na plačilo
davkov in prispevkov.
41.a člen
(Predlog za izvršbo na podlagi priložene
menice)
Če bi v primeru ugovora veljala pravila
postopka v gospodarskih sporih, lahko upnik pri sodišču iz četrtega odstavka
40.c člena tega zakona vloži predlog za izvršbo na podlagi priložene menice kot
verodostojne listine. Predlogu za izvršbo na
podlagi priložene menice je treba priložiti menico v izvirniku v fizični
obliki.
V predlogu iz prejšnjega odstavka morajo
biti navedeni:
-
upnik in dolžnik z identifikacijskimi podatki iz 16.a člena,
-
menica,
-
dolžnikova obveznost,
-
sredstvo ali predmet izvršbe,
-
drugi podatki, ki so glede na predmet izvršbe potrebni, da se izvršba
lahko opravi, in
-
zahteva, naj sodišče naloži dolžniku, da v treh dneh po vročitvi sklepa
plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški.
Upnik v predlogu za izvršbo ni dolžan
navesti podatkov o organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik
denarna sredstva, in številke računa. V tem primeru sodišče pred izdajo sklepa
o izvršbi po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o teh podatkih v elektronsko
dosegljivih evidencah.
Če upnik predlaga izvršbo tudi na
nematerializirane vrednostne papirje oziroma na plačo, se uporablja četrti
odstavek 41. člena tega zakona.
Za predlog po tem členu se smiselno
uporabljajo določbe drugega, tretjega, šestega, osmega in devetega odstavka 40.
člena tega zakona ter tretjega in sedmega odstavka 41. člena tega zakona.
O predlogu po tem členu mora sodišče
odločiti v petih delovnih dneh.
42. člen
(Potrdilo o izvršljivosti)
Potrdilo o izvršljivosti da sodišče oziroma
organ, ki je odločal o terjatvi na prvi stopnji.
Neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti iz prejšnjega odstavka razveljavi na predlog ali
po uradni dolžnosti s sklepom sodišče oziroma organ, ki ga je izdal.
Stranka lahko razveljavitev potrdila
predlaga v tridesetih dneh, odkar se je seznanila z izdano sodno odločbo.
42.a člen
(Potrdilo o izvršljivosti na podlagi
Uredbe 2201/2003/ES, Uredbe 805/2004/ES, Uredbe 1896/2006/ES, Uredbe
861/2007/ES, Uredbe 4/2009/ES, Uredbe 1215/2012/EU, Uredbe 606/2013/EU, Uredbe
2016/1103/EU in Uredbe 2016/1104/EU ter na podlagi Uredbe 207/2009/ES, Uredbe
6/2002/ES, Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in
Pogodbe o delovanju Evropske unije)
Potrdilo o izvršljivosti odločbe, poravnave
oziroma javne listine na podlagi Uredbe 2201/2003/ES, Uredbe 805/2004/ES,
Uredbe 1896/2006/ES, Uredbe 861/2007/ES, Uredbe 4/2009/ES, Uredbe 1215/2012/EU,
Uredbe 606/2013/EU, Uredbe 2016/1103/EU in Uredbe 2016/1104/EU izda na zahtevo
stranke sodišče ali organ, ki je odločal o terjatvi na prvi stopnji, ali notar,
ki je sestavil javno listino.
Potrdilo o izvršljivosti odločb in aktov
institucij Evropske unije in nekaterih v okviru Evropske unije ustanovljenih
organov na podlagi določb pravnega akta Evropske unije, ki se v Republiki
Sloveniji uporablja neposredno, zlasti na podlagi 86. člena Uredbe 207/2009/ES,
71. člena Uredbe 6/2002/ES, 18. in 164. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske
skupnosti za atomsko energijo (Uradni list RS – MP, št. 27/04 z dne
23. 3. 2004) ter 280. in 299. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL
C št. 83 z dne 30. 3. 2010, str. 47) po preveritvi pristnosti izda na
zahtevo stranke minister, pristojen za pravosodje.
Minister, pristojen za pravosodje, s
podzakonskim predpisom predpiše postopek za izdajo potrdila iz prejšnjega
odstavka.
42.b člen
(Priznanje in izvršitev tuje odločbe, tuje
poravnave ali tuje javne listine)
Če je treba za izvršitev tuje odločbe, tuje
poravnave oziroma tuje javne listine v Republiki Sloveniji po določbah Uredbe
44/2001/ES, Uredbe 2201/2003/ES, Uredbe 4/2009/ES, Uredbe 2016/1103/EU ali
Uredbe 2016/1104/EU izvesti postopek priznanja in izvršitve tuje odločbe, tuje
poravnave oziroma tuje javne listine, je za izvedbo postopka pristojno okrožno
sodišče. Sklep o razglasitvi izvršljivosti se vroči stranki, ki je vložila
predlog, in stranki, zoper katero se zahteva izvršitev.
O ugovoru zoper sklep o razglasitvi
izvršljivosti odloča sodišče, ki je izdalo sklep o razglasitvi izvršljivosti, v
senatu treh sodnikov. Rok za odgovor na ugovor je 30 dni od vročitve ugovora.
Če je odločitev odvisna od spornih dejstev, odloči sodišče po opravljenem
naroku.
Zoper sklep, s katerim okrožno sodišče
odloči o ugovoru, je dovoljena pritožba. Pritožba se vloži v 30 dneh od
vročitve sklepa sodišča prve stopnje. Rok za odgovor na pritožbo je 30 dni od
vročitve pritožbe. O pritožbi odloči Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožba
ne zadrži izvršitve sklepa.
Glede postopka po tem členu se smiselno
uporabljajo določbe zakona, ki ureja mednarodno zasebno pravo in postopek, o
postopku za priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb, če ni v Uredbi
44/2001/ES, Uredbi 2201/2003/ES, Uredbi 4/2009/ES, Uredbi 2016/1103/EU, Uredbi
2016/1104/EU ali v tem členu določeno drugače.
a42.b člen
(Priznanje in izvršitev po Uredbi
1215/2012/EU in Uredbi 606/2013/EU)
Za izvedbo postopka izvršitve tuje odločbe,
tuje poravnave oziroma tuje javne listine v Republiki Sloveniji po določbah
Uredbe 1215/2012/EU ali Uredbe 606/2013/EU, pri kateri ni treba izvesti
postopka priznanja in izvršitve, dolžnik oziroma zainteresirana stranka pa ima
v Republiki Sloveniji pravico vložiti predlog za zavrnitev priznanja, predlog
za odločitev, da ni razlogov za zavrnitev priznanja ali predlog za zavrnitev
izvršitve tuje odločbe, tuje poravnave ali tuje javne listine, je pristojno
okrožno sodišče.
Za postopek iz prejšnjega odstavka je
krajevno pristojno vsako stvarno pristojno sodišče.
V predlogu iz prvega odstavka tega člena
mora stranka navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze,
sicer se predlog šteje kot neutemeljen.
Pred izdajo sklepa sodišče nasprotni
stranki vroči izvod popolnega, dovoljenega in obrazloženega predloga, da nanj
odgovori v 30 dneh od njegove vročitve.
Sodišče odloča v senatu treh sodnikov.
Če je odločitev odvisna od spornih dejstev,
odloči sodišče po opravljenem naroku.
Zoper sklep sodišča je dovoljena pritožba,
o kateri odloči Vrhovno sodišče Republike Slovenije.
Pritožba se vloži v 30 dneh od vročitve
sklepa sodišča prve stopnje.
Rok za odgovor na pritožbo je 30 dni od
vročitve pritožbe.
Glede postopka po tem členu se smiselno
uporabljajo določbe zakona, ki ureja mednarodno zasebno pravo in postopek, o
postopku za priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb, če ni v Uredbi
1215/2012/EU ali Uredbi 606/2013/EU ali v tem členu določeno drugače.
42.c člen
(Popravek in razveljavitev potrdila o
izvršljivosti)
Za popravek ali razveljavitev potrdila iz
prvega odstavka 42.a člena tega zakona je pristojno sodišče oziroma organ, ki
ga je izdal. Če je navedeno potrdilo izdal notar, je za njegov popravek ali
razveljavitev pristojno okrajno sodišče, na območju katerega ima notar svoj
sedež.
Pristojni organ na zahtevo stranke potrdilo
popravi ali razveljavi s sklepom.
Potrdilo iz drugega odstavka 42.a člena
tega zakona popravi minister, pristojen za pravosodje.
43. člen
(Umik in omejitev predloga)
Upnik lahko med postopkom brez dolžnikove
privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo.
Upnik lahko med postopkom z dolžnikovo
privolitvijo v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo, tako da upnik obdrži
zastavno pravico na predmetu izvršbe, sodišče pa ne razveljavi zaznambe sklepa
o izvršbi v zemljiški knjigi ali sodnem registru oziroma že opravljenega rubeža
premičnin.
V primeru umika sodišče ustavi postopek.
Upnik lahko po umiku predloga vloži nov predlog
za izvršbo.
44. člen
(Sklep o izvršbi)
V sklepu o izvršbi, s katerim sodišče
dovoli izvršbo, so navedeni: upnik in dolžnik z identifikacijskimi podatki iz
16.a člena tega zakona, izvršilni naslov oziroma verodostojna listina,
dolžnikova obveznost, sredstvo in predmet izvršbe ter drugi podatki, ki so
potrebni, da se izvršba lahko opravi.
Sodišče v sklepu o izvršbi na podlagi
verodostojne listine navede, da je bil ta sklep izdan na podlagi podatkov, ki
jih je posredoval upnik v predlogu za izvršbo, in da sodišče ni preverilo
resničnosti njihove vsebine. Sodišče v sklepu o izvršbi na podlagi izvršilnega
naslova opozori upnika, da bo moral v primeru dolžnikovega ugovora, ki se
nanaša na pooblastilo, sodišču v izvirniku ali overjenem prepisu predložiti
pooblastilo najkasneje v odgovoru na ugovor.
S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne
listine sodišče naloži dolžniku, da v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih
pa v treh dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški
ter dovoli izvršbo.
V sklepu iz prejšnjega odstavka sodišče
navede krajevno pristojno sodišče, ki bo izvršilni postopek vodilo in v njem
odločalo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, razen če gre za sklep na podlagi
predloga iz 41.a člena tega zakona, in dolžnika pouči o pravici do vložitve
ugovora zoper ta sklep, o obveznosti obrazložitve ugovora in o pravnih
posledicah neobrazloženega ugovora.
Sklep o izvršbi, s katerim sodišče predlog
za izvršbo popolnoma ali delno zavrne, mora biti obrazložen.
44.a člen
(Določitev izvršitelja)
V sklepu, s katerim dovoli izvršbo, pri
kateri je potrebno opraviti neposredna dejanja izvršbe, sodišče določi tudi
izvršitelja.
Če izvršitelj ni določen s sklepom o
izvršbi, ga sodišče določi s posebnim sklepom.
Sodišče določi tistega izvršitelja, ki ga
je navedel upnik v predlogu za izvršbo. Če je predlagani izvršitelj oseba, ki
po drugem ali tretjem odstavku 288. člena tega zakona ne sme opravljati
neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja, sodišče s sklepom o tem obvesti
upnika in ga pozove, da v določenem roku navede novega izvršitelja ter ga
opozori, da bo predlog za izvršbo v celoti ali delno s sklepom zavrglo, če v
določenem roku ne bo navedel novega izvršitelja.
Zoper sklep o določitvi izvršitelja ni
pritožbe, stranke pa lahko v osmih dneh od prejema sklepa iz razlogov po
prejšnjem odstavku zahtevajo izločitev izvršitelja.
Ne glede na določbe o krajevni
pristojnosti, določene z zakonom, se pri izvršbi na podlagi verodostojne
listine zahteva iz prejšnjega odstavka vloži pri Okrajnemu sodišču v Ljubljani.
O izločitvi izvršitelja mora sodnik, ki
vodi postopek, odločiti v treh dneh od poteka roka iz četrtega odstavka tega
člena. Če ugotovi, da je predlagani izvršitelj oseba, ki po drugem ali tretjem
odstavku 288. člena tega zakona ne sme opravljati neposrednih dejanj
izvršbe in zavarovanja, o tem s sklepom obvesti upnika in ga pozove, da v
določenem roku navede novega izvršitelja ter ga opozori, da bo sklep o izvršbi
v celoti ali delno s sklepom razveljavilo, če v določenem roku ne bo navedel
novega izvršitelja.
Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine
o izločitvi izvršitelja odloči sodnik krajevno pristojnega sodišča, ki vodi
izvršilni postopek in v njem odloča po pravnomočnosti sklepa o izvršbi.
Izvršitelj mora takoj predlagati svojo
izločitev, če je določen za izvršitelja v zadevi iz drugega ali tretjega
odstavka 288. člena tega zakona. O izločitvi odloča sodišče po šestem
odstavku tega člena.
Če izvršitelj v posamezni izvršilni zadevi
ne opravlja neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja v rokih, ki jih določa ta
zakon in podzakonski predpisi, ga sodišče na predlog upnika s sklepom odstavi.
Upnik mora v predlogu za odstavitev navesti tudi novega izvršitelja, ki naj ga
sodišče določi namesto odstavljenega izvršitelja.
Razlogi za določitev drugega izvršitelja
morajo biti zaznamovani v evidenci sodišča o imenovanju izvršiteljev.
Zaradi ugotavljanja razrešitvenih razlogov,
izdelave ocene izvršiteljevega dela in nadzora nad zakonitostjo opravljanja
službe izvršitelja lahko minister, pristojen za pravosodje, pridobiva iz
evidence iz prejšnjega odstavka od sodišča podatke o razlogih za določitev
drugega izvršitelja.
44.b člen
(Določitev pooblaščenega udeleženca trga vrednostnih
papirjev)
Sodišče v sklepu, s katerim dovoli izvršbo
na nematerializirane vrednostne papirje, določi tudi udeleženca trga
vrednostnih papirjev, pooblaščenega za izvedbo posameznih opravil glede prodaje
in unovčevanja pravic iz nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki so predmet
izvršbe.
Sodišče kot pooblaščenega udeleženca določi
tistega udeleženca trga vrednostnih papirjev, ki ga je upnik navedel v predlogu
za izvršbo. Če ga ne navede v predlogu za izvršbo, ravna sodišče s predlogom
kot z nepopolno vlogo.
Če je dolžnik pravna oseba ali podjetnik,
za katerega mora pooblaščeni udeleženec trga vrednostnih papirjev na podlagi
Uredbe 600/2014/EU ob poročanju posla navesti tudi LEI kodo v smislu Uredbe
2017/590/EU, sodišče v sklepu iz prvega odstavka tega člena odredi
pooblaščenemu udeležencu trga vrednostnih papirjev, da pridobi LEI kodo za
dolžnika, ki je pravna oseba ali podjetnik, če je ta nima.
45. člen
(Vročitev sklepa o izvršbi)
Sklep o izvršbi, s katerim dovoli izvršbo,
vroči sodišče upniku in dolžniku, sklep o izvršbi, s katerim zavrne predlog za
izvršbo, pa samo upniku. Sklep o izvršbi, s katerim je določen izvršitelj,
oziroma sklep o določitvi izvršitelja vroči sodišče izvršitelju, skupaj s
priloženim prepisom vseh listin, ki so potrebne za opravo izvršbe.
Sklepu o izvršbi, ki se vroči dolžniku, je
priložena tudi kopija predloga za izvršbo.
Sklep o izvršbi za izterjavo denarne
terjatve, izdan na podlagi izvršilnega naslova, vroči sodišče tudi dolžnikovemu
dolžniku, klirinško depotni družbi, pooblaščenemu
udeležencu trga vrednostnih papirjev in sodišču, ki
mora opraviti zaznambo sklepa v javni knjigi, sklep o izvršbi na denarna
sredstva dolžnika pa tudi organizaciji za plačilni promet, pri kateri so ta
sredstva.
Ko postane sklep o izvršbi na podlagi
izvršilnega naslova pravnomočen, sodišče o tem obvesti izvršitelja,
dolžnikovega dolžnika, pooblaščenega udeleženca trga
vrednostnih papirjev in organizacijo za plačilni
promet.
Če po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na
podlagi verodostojne listine iz elektronsko dosegljivih evidenc izhaja, da viri
za predlagana izvršilna sredstva obstajajo, Okrajno sodišče v Ljubljani vroči
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine dolžnikovemu dolžniku,
klirinško depotni družbi, pooblaščenemu udeležencu trga
vrednostnih papirjev in sodišču, ki mora opraviti
zaznambo sklepa v javni knjigi, izvršitelju, če je določen, sklep o izvršbi na
denarna sredstva dolžnika pa tudi organizaciji za plačilni promet, pri kateri
so ta sredstva, in odstopi zadevo sodišču, ki je po ugotovitvi pravnomočnosti
sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine pristojno za vodenje in
odločanje v izvršilnem postopku.
Če po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na
podlagi verodostojne listine iz elektronsko dosegljivih evidenc izhaja, da viri
za predlagana izvršilna sredstva ne obstajajo, Okrajno sodišče v Ljubljani
odstopi zadevo sodišču, ki je po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi na
podlagi verodostojne listine pristojno za vodenje in odločanje v izvršilnem
postopku, ki upnika pozove, da v 15 dneh predlaga novo sredstvo ali predmet
izvršbe ali da predlaga predložitev informativnega seznama iz 31. člena tega
zakona. Če upnik tega ne stori v roku, sodišče izvršbo ustavi. Sodišče upnika v
pozivu opozori na posledice zamude roka.
Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se
sklep, izdan na podlagi predloga iz 41.a člena tega zakona, vroči organizaciji
za plačilni promet takoj po izdaji. (razveljavljen)
Sklep o izvršbi na premične stvari in sklep
o določitvi izvršitelja vroči dolžniku izvršitelj ob prvem izvršilnem dejanju,
če ni v tem zakonu drugače določeno.
Če je predlagana izvršba na podlagi pisnega
obračuna prejemkov iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ki ureja delovna
razmerja, se pravnomočni sklep o izvršbi pošlje tudi Finančni
upravi Republike Slovenije pisno ali po elektronski
poti v strukturirani obliki.
Tretje poglavje
Opravljanje izvršbe
46. člen
(Izvršba na podlagi nepravnomočnega sklepa)
Izvršba se začne opravljati pred
pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne
določa drugače.
Upnik ne more biti poplačan pred
pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se
upnik poplača pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi na podlagi izvršilnega
naslova na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizacijah za plačilni
promet.
Ne glede na določbo drugega odstavka tega
člena se upnik poplača pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi na denarna
sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizacijah za plačilni promet, izdanega na
podlagi predloga iz 41.a člena tega zakona. (razveljavljen)
47. člen
(Meje izvršbe)
Izvršba se opravi v mejah, določenih v sklepu o
izvršbi.
48. člen
(Čas izvršbe)
Izvršilna dejanja se opravljajo ob delavnikih,
in to podnevi.
Če bi bilo nevarno odlašati, se izvršilna
dejanja opravljajo tudi druge dneve in ponoči.
49. člen
(Ravnanje izvršitelja)
Izvršitelj je dolžan opravljati neposredna
dejanja izvršbe ne glede na zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, razen
če sodišče odredi drugače.
Pri izvršilnih dejanjih v dolžnikovem
stanovanju, pri katerih ni navzoč dolžnik, njegov zakoniti zastopnik, pooblaščenec
ali odrasel član njegovega gospodinjstva, morata biti navzoča dva polnoletna občana.
Kadar je treba opraviti izvršilno dejanje v
zaklenjenem prostoru, pa dolžnik ni navzoč ali prostora noče odpreti, ga na
podlagi odredbe sodišča nasilno odpre izvršitelj ali njegov namestnik osebno v
navzočnosti dveh polnoletnih občanov.
Minister, pristojen za pravosodje, s
podzakonskim predpisom natančneje predpiše ravnanje izvršitelja pri opravljanju
izvršbe.
50. člen
(Izvršba v prostoru pravne osebe)
Kadar se opravlja izvršba v prostoru pravne
osebe, zahteva izvršitelj pred pričetkom izvršilnih dejanj od zakonitega
zastopnika te pravne osebe, da takoj določi osebo, ki bo navzoča pri dejanjih.
Če zakonitega zastopnika ni v prostorih
pravne osebe ali če ne določi osebe, ki bo navzoča, opravi izvršitelj dejanja v
navzočnosti dveh polnoletnih občanov.
51. člen
(Pomoč policije)
Izvršitelj lahko glede na okoliščine primera
zaprosi za prisotnost in pomoč policije pri opravi posameznih izvršilnih
dejanj, če naleti na upiranje ali ogrožanje ali če to
utemeljeno pričakuje.
Stroški policije so izvršilni stroški.
52. člen
(Nepravilnosti pri opravljanju izvršbe)
Stranka ali udeleženec v postopku lahko z vlogo
zahteva od sodišča, naj odpravi nepravilnost, ki jo je izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, storila pri opravljanju izvršbe.
Sodišče odloči o tej zahtevi s sklepom, samo če
je vložnik to zahteval.
O nepravilnostih, ki jih stori izvršitelj pri
opravljanju izvršbe, je sodišče dolžno obvestiti ministra, pristojnega za
pravosodje, in zbornico
izvršiteljev.
Četrto poglavje
Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi
53. člen
(Ugovor kot edino dolžnikovo pravno sredstvo)
Sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za
izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom, razen če izpodbija samo
odločitev o stroških.
Ugovor mora biti obrazložen. V ugovoru mora
dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se
ugovor šteje kot neutemeljen.
Za neobrazložen ugovor ne velja določba 57.
člena tega zakona.
54. člen
(Pristojnost)
O ugovoru odloča sodišče, ki je izdalo
sklep o izvršbi, če zakon ne določa drugače.
55. člen
(Razlogi za ugovor)
Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti
iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zlasti pa:
1.
če sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, zanj ni
bilo pristojno;
2.
če listina, na podlagi katere je bila dovoljena
izvršba, ni izvršilni naslov ali verodostojna listina;
3.
če odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o
izvršbi, še ni izvršljiva;
4.
če je odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep
o izvršbi, razveljavljena, odpravljena ali spremenjena;
5.
če je poravnava, na podlagi katere je bil izdan
sklep o izvršbi, razveljavljena ali izrečena za nično;
6.
če še ni pretekel rok za izpolnitev terjatve ali če
še ni nastopil pogoj, ki je bil določen v poravnavi;
7.
če je izvršba dovoljena na stvari, denarno terjatev
ali na druge pravice, ki so izvzete iz izvršbe, oziroma na katerih je možnost
izvršbe omejena;
8.
če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je
nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega
ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, oziroma
če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po sklenitvi
poravnave;
9.
če je upnik odložil izpolnitev obveznosti za čas,
ki še ni potekel;
10.
če je pretekel rok, v katerem je po zakonu mogoče
predlagati izvršbo;
11.
če je nastopilo zastaranje terjatve, o kateri je
bilo odločeno v izvršilnem naslovu;
12.
če terjatev ni prešla na upnika oziroma če
obveznost ni prešla na dolžnika.
Pri odločanju o ugovoru sodišče pazi po uradni
dolžnosti na razloge iz 1. do 4. točke, pri razlogu iz 7. točke pa, če je
izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu.
56. člen
(Ugovor po izteku roka)
Ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaša
na samo terjatev, in je nastopilo po izvršljivosti odločbe oziroma po sklenitvi
poravnave, lahko dolžnik vloži tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vse do
konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v
ugovoru zoper sklep o izvršbi.
Dolžnik je dolžan v takem ugovoru navesti
vse razloge, ki jih lahko uveljavi v času vložitve. Sodišče zavrže kasnejši
ugovor, če temelji na razlogih, ki bi jih dolžnik lahko uveljavil v prejšnjem
ugovoru.
56.a člen
(Ugovor zoper
pravno nasledstvo)
Dolžnik iz četrtega odstavka 24. člena
tega zakona lahko izpodbija sklep o izvršbi z ugovorom iz razloga po 12. točki
prvega odstavka 55. člena tega zakona.
Dolžnik in prvotni upnik lahko v primeru
spremembe upnika po tretjem odstavku 24. člena tega zakona izpodbijata sklep o
spremembi upnika z ugovorom iz razloga po 12. točki prvega odstavka 55. člena
tega zakona.
57. člen
(Odgovor na ugovor)
Izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega
ugovora vroči sodišče upniku, in ga opozori na pravne posledice iz prvega in tretjega odstavka
58. člena tega zakona.
Rok za odgovor na ugovor je osem dni.
58. člen
(Sklep o ugovoru)
Če upnik v roku ne odgovori na ugovor, sodišče
odloči o ugovoru. Pri tem šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične.
Če upnik v odgovoru na ugovor ugovoru
nasprotuje, sodišče glede na okoliščine primera razpiše narok za obravnavo
ugovora ali pa izda sklep brez naroka.
V odgovoru na ugovor mora upnik navesti
dejstva in predložiti dokaze, na katere je opiral predlog za izvršbo, sicer se
šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične.
S sklepom, ki ga izda o ugovoru, sodišče
ugovoru ugodi ali ga zavrne ali pa zavrže kot prepoznega, nepopolnega ali
nedovoljenega.
Če sodišče ugodi ugovoru krajevne
nepristojnosti, se izreče za krajevno nepristojno in odstopi zadevo krajevno
pristojnemu sodišču, ki odloči tudi o drugih ugovorih zoper sklep o izvršbi.
Če sodišče ali drug organ s pravnomočno odločbo
ugotovi, da izvršba, ki še ni
končana, ni dopustna (59. in 60.
člen), sodišče izvršbo ustavi in sklep o izvršbi
razveljavi.
59. člen
(Pravda ali drug postopek za nedopustnost
izvršbe)
Če je sodišče o ugovoru odločalo na podlagi
dejstev, ki so bila med strankama sporna, in se ta dejstva nanašajo na samo
terjatev, lahko dolžnik v tridesetih dneh od pravnomočnosti sklepa o ugovoru
začne pravdo ali drug postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
Vložitev tožbe po prejšnjem odstavku ne
zadrži izvršbe, niti izpolnitve dolžnikove obveznosti, če s tem zakonom ni
drugače določeno.
60. člen
(Obravnavanje nedopustnosti)
Postopek iz prejšnjega člena mora sodišče
izvesti kot prednostno zadevo brez odlašanja.
V postopku iz prejšnjega člena mora dolžnik
istočasno uveljavljati vse ugovore zaradi nedopustnosti izvršbe, ki jih je
mogoče uveljavljati po tem zakonu in istočasno navesti vsa dejstva in
predlagati vse dokaze, s katerimi jih utemeljuje, sicer to pravico izgubi.
Nova dejstva in nove dokaze upošteva
sodišče samo, če jih dolžnik navaja oziroma predlaga v pripravljalni vlogi,
vloženi v roku, ki mu ga je dalo sodišče zaradi odgovora na upnikove navedbe v
odgovoru na tožbo.
61. člen
(Ugovor zoper sklep na podlagi verodostojne
listine)
Za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi
verodostojne listine veljajo določbe 53. in 54. člena tega zakona, s tem, da
znaša v meničnih in čekovnih sporih rok za ugovor tri dni.
Če se z ugovorom iz prejšnjega odstavka
izpodbija sklep o izvršbi v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna
terjatev, se šteje, da je ugovor v tem delu obrazložen, če dolžnik navede
dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo
dejstva, ki jih navaja v ugovoru.
Ugovor iz prvega odstavka 56. člena tega
zakona lahko dolžnik vloži tudi zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne
listine, s katerim je dovoljena izvršba, če temelji ugovor na dejstvu, ki se
nanaša na samo terjatev, dejstvo pa je nastopilo po izdaji sklepa o izvršbi.
V postopkih zoper dolžnike – menične
zavezance na podlagi menice, je dopustno uveljavljati le ugovore po meničnem
pravu.
61.a člen
(črtan)
62. člen
(Postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na
podlagi verodostojne listine)
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na
podlagi verodostojne listine, ne izjavi, v katerem delu izpodbija sklep, se
šteje, da ga izpodbija v celoti.
Če dolžnik sklep o izvršbi izpodbija v celoti
ali samo v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, sodišče
razveljavi sklep o izvršbi. Sodišče nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru
zoper plačilni nalog, če za to ni pristojno, pa se izreče za nepristojno in
zadevo odstopi pristojnemu sodišču. Pri tem upošteva sporazum o krajevni
pristojnosti, če ga je upnik uveljavljal in določno
označil v predlogu za izvršbo oziroma če ga je dolžnik
uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga priložil. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga
za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, se obravnava kot tožba v pravdnem
postopku.
Če dolžnik izpodbija sklep o izvršbi samo v
delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo, se postopek nadaljuje kot postopek
o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.
Če sodišče ugovoru iz tretjega odstavka ugodi,
je del sklepa o izvršbi, s katerim je dolžniku naloženo, naj poravna terjatev,
izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko upnik ponovno zahteva izvršbo.
Sodišče ne ravna po prejšnjih odstavkih
tega člena, če ugovor ni obrazložen oziroma je prepozen, nepopoln ali
nedovoljen. V teh primerih sodišče ugovor v skladu z zakonom s sklepom zavrne
ali zavrže.
Če izpodbija dolžnik sklep o izvršbi po
prejšnjem odstavku samo zaradi krajevne nepristojnosti sodišča, se sodišče, če
spozna, da ni krajevno pristojno, izreče za krajevno nepristojno in po pravnomočnosti
sklepa odstopi zadevo pristojnemu sodišču, da izvede postopek izvršbe.
63. člen
(Obnova postopka)
Dolžnik lahko proti tistemu delu sklepa o
izvršbi, s katerim mu je bilo naloženo, naj poravna terjatev, zahteva obnovo
postopka po določbah zakona o pravdnem postopku.
Če sodišče, pri katerem je vložen predlog iz
prejšnjega odstavka tega člena, ni pristojno za odločanje o predlogu za obnovo postopka,
pošlje zadevo pristojnemu sodišču.
Peto poglavje
Ugovor tretjega
64. člen
(Pogoji in rok za ugovor)
Kdor verjetno izkaže, da ima na predmetu
izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor zoper sklep o
izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za
nedopustno.
Ugovor se lahko vloži do konca izvršilnega
postopka.
Izvod pravočasnega, popolnega in
dovoljenega ugovora vroči sodišče upniku, in ga opozori na
pravne posledice iz prvega odstavka 65. člena tega zakona.
Rok za odgovor na ugovor je osem dni.
Če ugovor ni obrazložen ali če pravica ni
verjetno izkazana se šteje, da je ugovor neutemeljen.
65. člen
(Sklep o ugovoru)
Če upnik v roku ne odgovori na ugovor ali
če izjavi, da ugovoru ne nasprotuje, sodišče v celoti ali delno ustavi izvršbo.
Če upnik v danem roku izjavi, da ugovoru
nasprotuje, sodišče ugovor zavrne.
Vložnik ugovora lahko v 30 dneh od
pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora iz prejšnjega odstavka ali iz petega
odstavka 64. člena tega zakona začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta
predmet ni dopustna.
Dolžnik, ki izpodbija pravico tretji osebi, je
lahko zajet s tožbo iz tretjega odstavka tega člena za ugotovitev te pravice.
Če sodišče s pravnomočno odločbo ugotovi, da
izvršba, ki še ni končana oziroma
je bila odložena (73. člen), na določen predmet ni
dopustna, sodišče glede tega predmeta ustavi izvršbo.
V postopku, ki ga začne vložnik po tretjem odstavku tega člena, se smiselno uporabljajo
določbe drugega odstavka 59. in
60. člena.
66. člen
(Kdaj se ne more zahtevati, da se izvršba izreče
za nedopustno)
Oseba, katere solastninski delež na premični
stvari, ki je predmet izvršbe, ne presega polovice njene vrednosti, ne more
zahtevati, da se izvršba glede njenega deleža izreče za nedopustno. Iz zneska,
dobljenega s prodajo stvari, pa ima pravico zahtevati izplačilo svojega deleža
sorazmerno ceni, doseženi s prodajo, vendar najmanj sorazmerno ocenjeni
vrednosti, in sicer pred vsemi upniki in pred povrnitvijo stroškov izvršilnega
postopka.
Oseba iz prejšnjega odstavka tega člena lahko
predlaga cenitev po tretjem
odstavku 89. člena tega zakona. Pri tem ne trpi stroškov cenitve v primeru, če
je bila s cenitvijo ugotovljena cena višja od seštevka vrednosti predmeta po že
opravljeni cenitvi in stroškov nove cenitve.
Oseba iz prvega odstavka tega člena ima pravico
zahtevati, da se ji odstopi stvar, ki je predmet izvršbe, če položi znesek, ki
ustreza vrednosti dolžnikovega deleža na tej stvari.
Če osebi iz prvega odstavka tega člena kdo
izpodbija delež na stvari, ki je predmet izvršbe, lahko s tožbo zoper upnika zahteva ugotovitev
obstoja svojega deleža.
Šesto poglavje
Nasprotna izvršba
67. člen
(Razlogi za nasprotno izvršbo)
Ko je izvršba že opravljena, lahko predlaga
dolžnik pri sodišču nasprotno izvršbo in zahteva, naj mu upnik vrne tisto, kar
je z izvršbo dobil:
1.
če je med izvršilnim postopkom poravnal upnikovo
terjatev;
2.
če je bil izvršilni naslov pravnomočno odpravljen,
spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega;
3.
če je bil sklep o izvršbi pravnomočno v celoti ali
delno razveljavljen ali spremenjen;
4.
če je sodišče izreklo za nedopustno izvršbo, ki
je že bila opravljena;
5.
če je upnik prejel več kot znaša njegova
terjatev, ali če pri izvršbi na plačo in druge denarne prejemke niso bile
upoštevane določbe o omejitvi izvršbe.
Predlog za nasprotno izvršbo, ki se lahko pošlje na predpisanem obrazcu,
lahko vloži dolžnik v treh mesecih od dneva, ko je zvedel za razlog zanjo,
najkasneje pa v enem letu od dneva, ko je bil končan izvršilni postopek.
Če je sodišče pravnomočno
v celoti ali delno razveljavilo ali spremenilo sklep o izvršbi na podlagi
predloga iz 41.a člena tega zakona zaradi ugovora po četrtem odstavku 61. člena
tega zakona, začne teči rok za vložitev predloga za nasprotno izvršbo iz
razloga po 3. točki prvega odstavka tega člena po pravnomočni zavrnitvi
tožbenega zahtevka.
Pred iztekom roka iz drugega odstavka tega
člena dolžnik ne more uveljavljati svoje terjatve v pravdnem postopku.
68. člen
(Postopek s predlogom za nasprotno izvršbo)
Predlog za nasprotno izvršbo vroči sodišče
upniku in zahteva od njega, naj se v osmih dneh od vročitve o njem izjavi, in ga opozori na pravne posledice iz drugega odstavka tega člena.
Če se upnik v predpisanem roku ne izjavi ali če
izjavi, da predlogu ne nasprotuje, izda sodišče sklep, s katerim predlogu za
nasprotno izvršbo ugodi.
Če upnik v predpisanem roku izjavi, da
nasprotuje predlogu, odloči sodišče o njem po opravljenem naroku.
S sklepom, s katerim ugodi predlogu, naloži
sodišče upniku, da mora v petnajstih dneh vrniti dolžniku tisto, kar je z
izvršbo dobil.
Proti pravnomočnemu sklepu, s katerim sodišče
predlogu za nasprotno izvršbo ugodi ali ga zavrne, je dovoljen predlog za
obnovo postopka po določbah zakona o pravdnem postopku.
69. člen
(Sklep o nasprotni izvršbi)
Na podlagi pravnomočnega in izvršljivega
sklepa, s katerim je ugodilo predlogu za nasprotno izvršbo, dovoli sodišče na
dolžnikov predlog s sklepom nasprotno izvršbo.
Glede nadaljnjega postopka se smiselno
uporabljajo določbe, ki se nanašajo na izvršbo.
70. člen
(Če nasprotna izvršba ni mogoča)
Sodišče ne ugodi predlogu za nasprotno izvršbo,
če je zahtevana vrnitev predmeta, glede katerega so nastale take stvarne ali
pravne spremembe, da vrnitev ni več mogoča.
V tem primeru lahko dolžnik uveljavlja svojo pravico
v pravdnem postopku, še preden izteče rok iz drugega odstavka 67. člena tega
zakona.
Sedmo poglavje
Odlog in ustavitev izvršbe
1. Odlog izvršbe
71. člen
(Na predlog dolžnika)
Sodišče lahko na dolžnikov predlog popolnoma
ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko
nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko
nastane upniku, v naslednjih primerih:
1.
če je zoper odločbo, na podlagi katere je bila dovoljena
izvršba, vložil izredno pravno sredstvo;
2.
če je vložen predlog za vrnitev v prejšnje stanje v
postopku, v katerem je bila izdana odločba, ki je bila podlaga za dovolitev
izvršbe;
3.
če je vložena tožba za razveljavitev arbitražne
odločbe, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba;
4.
če je vložena tožba za razveljavitev poravnave, na
podlagi katere je bila dovoljena izvršba;
5.
če je vložena tožba na neveljavnost pravnega
posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, na podlagi katerega je bila
dovoljena izvršba;
6.
če je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil ugovor;
7.
če je dolžnik vložil predlog za razveljavitev
potrdila o izvršljivosti;
8.
če je izvršba odvisna od sočasne izpolnitve kakšne
upnikove obveznosti, dolžnik pa je odrekel izpolnitev svoje obveznosti zaradi
tega, ker upnik svoje ni izpolnil in tudi ni pokazal pripravljenosti, da jo
sočasno izpolni;
9.
če je dolžnik ali udeleženec v postopku zahteval
odpravo nepravilnosti, ki so bile storjene pri opravljanju izvršbe;
10.
če je dolžnik vložil predlog za zavrnitev
izvršitve tuje odločbe, tuje poravnave ali tuje javne listine na podlagi Uredbe
1215/2012/EU ali Uredbe 606/2013/EU;
11.
če je dolžnik začel pravdo ali drug postopek
zaradi nedopustnosti izvršbe (59. in 60. člen).
Ne glede na prejšnji odstavek sme sodišče na
predlog dolžnika odložiti izvršbo tudi v drugih primerih, ko so za to podani
posebno upravičeni razlogi, vendar najdlje za tri mesece in le enkrat.
Sodišče postavi na
upnikov predlog za odlog izvršbe
pogoj, da dolžnik zagotovi
varščino, razen če bi s tem bilo ogroženo njegovo
preživljanje ali preživljanje njegovih družinskih članov.
Če dolžnik ne zagotovi varščine v
roku, ki ga določi sodišče in ki ne sme biti daljši od 15 dni, se šteje, da je
predlog za odlog umaknil.
Pri izvršbi na stanovanje ali stanovanjsko
hišo, ki je dolžnikov dom, zaradi izterjave denarne terjatve, ki je očitno
nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine, sme sodišče ne glede
na določbe prejšnjih odstavkov na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti, če
dolžnik predloži ali je sodišču poslano obrazloženo mnenje centra za socialno
delo, iz katerega izhaja, da bi takojšnja izvršba ogrozila preživljanje
dolžnika ali njegovih družinskih članov, odložiti izvršbo na nepremičnino
najdlje za šest mesecev in le enkrat, na kar sodišče opozori dolžnika v sklepu
o izvršbi. Domneva se, da je dolžnikov dom stanovanje ali stanovanjska hiša,
kjer ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče.
Če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega
odstavka in obstojijo posebne okoliščine, zaradi katerih bi bilo nadaljevanje
izvršbe na nepremičnino očitno nesorazmerno glede na poseben položaj dolžnika,
pri čemer sodišče upošteva tudi položaj in posledice, ki zaradi odložitve
izvršbe lahko nastanejo upniku, lahko sodišče odloži izvršbo na nepremičnino za
primeren čas ne glede na omejitve iz prejšnjega odstavka. Če posebne okoliščine
ne izhajajo iz obrazloženega mnenja centra za socialno delo, jih mora sodišču
izkazati dolžnik.
Sodišče lahko ne glede na določbe prvega,
drugega in tretjega odstavka tega člena na predlog dolžnika ali po uradni
dolžnosti odloži izvršbo, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka tega
člena, razen pogoja ogroženosti preživljanja dolžnika ali njegovih družinskih
članov, najdalj za tri mesece in le enkrat, na kar sodišče opozori dolžnika v
sklepu o izvršbi.
72. člen
(Na predlog upnika)
Na predlog upnika sodišče popolnoma ali
deloma odloži izvršbo, če se izvršba še ni začela.
Če se je izvršba že začela, sodišče odloži
izvršbo, če upnik, ki predlaga odlog, predloži listino, iz katere izhaja
soglasje dolžnika z odlogom.
Če teče izvršba na nepremičnino in je upnik
predlagal odlog izvršbe s tem izvršilnim sredstvom, mora upnik predložiti tudi
pisno soglasje ostalih upnikov, na predlog katerih je bila dovoljena izvršba na
nepremičnino.
Če gre za izvršbo na premičnine, na
nematerializirane vrednostne papirje, ki ne kotirajo na borzi, ali na
izpraznitev in izročitev nepremičnin, izvršitelj pa je zadevo že prevzel, mora
upnik predlog za odlog izvršbe vložiti pri izvršitelju in priložiti listino, iz
katere izhaja soglasje dolžnika z odlogom. Izvršitelj v spisu in vpisniku
evidentira čas odloga in o tem takoj obvesti sodišče.
Če zakon določa, da je treba izvršbo
zahtevati v določenem roku, lahko upnik predlaga odlog v tem roku.
73. člen
(Na predlog tretjega)
Na predlog tretjega, ki je zahteval, naj se
izvršba na določen predmet izreče za nedopustno, odloži sodišče izvršbo glede
tega predmeta, če tretji obstoj svoje pravice na
predlaganem predmetu izvršbe izkaže s pravnomočno sodno odločbo ali kakšno
drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine, ali če
obstoj svoje pravice opira na dejstva, ki so splošno znana.
Če tretji obstoja svoje pravice na
predlaganem predmetu izvršbe ne izkaže na način iz prejšnjega odstavka, sodišče
na predlog tretjega odloži izvršbo glede tega predmeta, če tretji izkaže za
verjetno obstoj svoje pravice in da bi s takojšnjo
izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo.
Sodišče na upnikov
predlog postavi za odlog izvršbe pogoj, da tisti, ki
zahteva odlog, položi varščino, razen, če bi s tem
bilo ogroženo njegovo preživljanje ali preživljanje njegovih družinskih članov.
74. člen
(Čas, za katerega se izvršba odlaga)
Če je izvršba odložena zato, ker je dolžnik ali
tretji vložil kakšno pravno sredstvo (71. in 73. člen tega zakona, 20. člen Zakona
o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12, 15/13 –
ZODPol, 47/13 – ZDU-1G in 48/13 – ZSKZDČEU-1)), traja odlog do konca postopka o
pravnem sredstvu.
Če sodišče odloži izvršbo na dolžnikov predlog
iz kakšnega drugega razloga, določi čas odloga glede na okoliščine primera.
Če je odlog izvršbe predlagal upnik, jo
sodišče oziroma izvršitelj odloži za toliko časa, za kolikor je upnik
predlagal, vendar največ za eno leto. Upnik lahko predlaga odlog izvršbe le
enkrat, lahko pa pred iztekom roka večkrat predlaga podaljšanje odloga, vendar
odlog skupno ne sme trajati dlje od enega leta od izdaje sklepa o dovolitvi
odloga. Če odloži izvršbo izvršitelj, začne odlog teči od dne, ko izvršitelj v
spisu in vpisniku evidentira čas odloga in o tem obvesti sodišče.
Če je upnik predlagal odlog izvršbe v primeru,
v katerem je treba izvršbo zahtevati v določenem roku, sodišče ne sme odložiti
izvršbe za daljši čas.
75. člen
(Nadaljevanje odložene izvršbe)
Odložena izvršba se po uradni dolžnosti
nadaljuje, ko preteče čas, za katerega je bila odložena.
Na upnikov predlog lahko sodišče nadaljuje
izvršbo tudi pred iztekom roka, za katerega je bila odložena, če upnik izkaže
za verjetno, da so prenehali razlogi za odlog, ali če položi varščino. V primeru iz tretjega odstavka 72. člena tega zakona upnik tak
predlog vloži pri pristojnem sodišču.
2. Ustavitev izvršbe
76. člen
Poleg drugih primerov, ki so določeni v tem
zakonu, sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti, tudi če je izvršilni naslov
pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega,
oziroma če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti.
Kadar sodišče ustavi izvršbo, s tem razveljavi,
če zakon ne določa drugače, tudi opravljena izvršilna dejanja, kolikor s tem
niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb.
Drugi razdelek
IZVRŠBA ZA IZTERJAVO DENARNE TERJATVE
Osmo poglavje
Izvršba na premičnine
1. Krajevna pristojnost
77. člen
(Če je v predlogu navedeno, kje so stvari)
Za odločitev o predlogu za izvršbo na
premičnine je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega so stvari.
78. člen
(Če v predlogu ni navedeno, kje so stvari)
Upnik lahko predlaga, naj sodišče izda sklep o
izvršbi na premičnine, ne da bi navedel, kje so stvari.
Za odločitev o tem predlogu je krajevno
pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno ali začasno
prebivališče oziroma sedež.
2. Oprostitve in omejitve izvršbe
79. člen
(Predmeti, izvzeti iz izvršbe)
Predmet izvršbe niso:
1.
obleka, obutev, perilo in drugi predmeti za osebno
rabo ter posteljnina, posoda, pohištvo, štedilnik, hladilnik, pralni stroj in
druge za gospodinjstvo potrebne stvari, kolikor je vse to nujno potrebno
dolžniku in članom njegovega gospodinjstva;
2.
hrana in kurjava, potrebni dolžniku in članom
njegovega gospodinjstva za šest mesecev;
3.
delovna in plemenska živina, kmetijski stroji in
druge delovne priprave, ki so dolžniku kmetu nujni za kmetijsko dejavnost, ter
seme za uporabo na njegovem gospodarstvu in krma za živino za štiri mesece;
4.
predmeti, ki so dolžniku, ki opravlja javno službo
ali znanstveno, umetniško ali drugo delo kot poklic, nujno potrebni za
opravljanje njegovega dela;
5.
gotovina dolžnika, ki ima stalne mesečne prejemke,
do mesečnega zneska, ki je po zakonu izvzet iz izvršbe, v sorazmerju s časom do
naslednjih prejemkov;
6.
redi, medalje, vojne spomenice in druga odličja in
priznanja, poročni prstan, osebna pisma, rokopisi in drugi osebni dolžnikovi
spisi ter slike oziroma fotografije družinskih članov;
7.
pripomočki, ki so bili dani invalidu ali drugi
osebi s telesnimi hibami na podlagi predpisa, ali si jih je sam nabavil, in so
nujni za opravljanje njegovih življenjskih funkcij.
Če se stranki ne moreta sporazumeti, kateri
predmeti so glede na določbo prvega odstavka tega člena izvzeti iz izvršbe, ali
če se to sicer pokaže za potrebno, odloči o tem sodišče.
Predmeti iz 1. do 4. točke prvega odstavka tega
člena niso izvzeti iz izvršbe, če se vodi izvršba zaradi poplačila terjatve iz
naslova posojila, s katerim je bil predmet kupljen, oziroma posojila, danega za
razvoj dejavnosti, za katero je bil predmet kupljen, ter v primeru, kadar se
vodi izvršba zaradi poplačila terjatve, ki je bila zavarovana s pogodbeno
zastavno pravico na tem predmetu.
Poštna pošiljka ali poštno denarno nakazilo,
naslovljeno na dolžnika, ne more biti predmet izvršbe, dokler mu ni vročeno.
80. člen
(Omejitve izvršbe
proti pravnim osebam, podjetniku in zasebniku)
Izvršbe proti pravni osebi, ki opravlja
gospodarsko dejavnost, podjetniku in zasebniku, ki ni kmet, ni mogoče opraviti
na stroje, orodje in druge delovne priprave, kolikor so te stvari nujno
potrebne dolžniku za opravljanje njegove dejavnosti, ter na surovine,
polizdelke, namenjene za predelavo, in pogonsko gorivo, kolikor ne presegajo količine,
potrebne za enotedensko povprečno proizvodnjo.
Predmeti iz prvega odstavka tega člena niso
izvzeti iz izvršbe, če se vodi izvršba zaradi poplačila terjatve iz naslova
posojila, s katerim je bil predmet kupljen, oziroma posojila, danega za razvoj
dejavnosti, za katero je bil predmet kupljen, ter v primeru, kadar se vodi
izvršba zaradi poplačila terjatve, ki je bila zavarovana s pogodbeno zastavno
pravico na tem predmetu.
Proti pravni osebi, ki ni zajeta v prvem
odstavku tega člena, sme sodišče dovoliti izvršbo samo na tiste stvari, ki ji
niso potrebne za opravljanje njene dejavnosti oziroma nalog.
Če se stranki ne moreta sporazumeti, kateri
predmeti so glede na določbo prvega in tretjega odstavka tega člena izvzeti iz
izvršbe, ali če se to sicer pokaže za potrebno, odloči o tem sodišče.
3. Izvršilna dejanja
81. člen
(Izvršilna dejanja)
Izvršba na premičnine se opravi z rubežem
in cenitvijo stvari, s prodajo stvari in s poplačilom upnika iz zneska,
dobljenega s prodajo.
V predlogu za izvršbo lahko upnik zahteva
le rubež in cenitev, vendar mora v tem primeru v treh mesecih od rubeža in
cenitve predlagati prodajo stvari, sicer sodišče ustavi izvršbo.
Rubež premičnin, ki se vpisujejo v register
neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, se opravi z vpisom v ta
register. Register upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne
evidence in storitve. Vpis rubeža in prepovedi razpolaganja v register opravi
izvršitelj na podlagi sklepa o izvršbi.
Po vpisu v register neposestnih zastavnih
pravic in zarubljenih premičnin se podatki o rubežu in prepovedi razpolaganja s
premičnino, na katero se nanaša vpis, na podlagi povezanosti z uradnimi
evidencami in registri, v katere se vpisujejo premičnine, avtomatično
posredujejo organom, ki jih potrebujejo za vpis v evidence oziroma registre in
listine, s katerimi se dokazuje lastništvo premičnine.
Dolžnik je dolžan predložiti listine za vpis v treh dneh po prejemu zahteve od
organa, ki vodi takšno uradno evidenco, sicer organ obvesti izvršitelja, ki
dolžniku odvzame listino in registrske označbe za premičnino ter jih izroči
temu organu.
V register neposestnih zastavnih pravic in
zarubljenih premičnin se poleg identifikacije premičnine, rubeža in prepovedi
razpolaganja vpišejo podatki o izvršilni zadevi, poteku postopka ter
identifikacijski podatki o dolžniku in upniku iz 16.a člena tega zakona. Pri
vpisu se na podlagi davčne številke ali matične številke pravne osebe,
podjetnika ali zasebnika, davčne številke ali EMŠO fizične osebe ter
identifikacijskega znaka premičnine ali objekta, v katerem se premičnina
nahaja, ostali podatki prevzamejo avtomatično, na podlagi povezanosti z
uradnimi evidencami, v katerih je vpisana oseba, premičnina ali objekt oziroma
nepremičnina, na kateri se objekt nahaja. Če podatkov v povezanih uradnih
evidencah ni, se v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih
premičnin vpišejo ročno.
Vpis podatkov v register neposestnih
zastavnih pravic in zarubljenih premičnin opravijo osebe ali organi, ki jih za
to pooblašča zakon.
Register neposestnih zastavnih pravic in
zarubljenih premičnin je zaradi zagotavljanja namenov iz četrtega in petega
odstavka tega člena povezan na podlagi matične številke s Poslovnim registrom
Slovenije, na podlagi EMŠO s centralnim registrom prebivalstva ter na podlagi
davčne številke z davčnim registrom in z uradno evidenco ali registrom, v
katero se vpisuje premičnina, ki je predmet vpisa v register neposestnih
zastavnih pravic in zarubljenih premičnin.
Podatki iz registra neposestnih zastavnih
pravic in zarubljenih premičnin, razen podatkov iz 2. točke prvega odstavka
16.a člena tega zakona, so zaradi varnosti pravnega prometa in učinkovite
izvedbe izvršilnega postopka javni. Dostopni so prek spletnih strani Agencije
Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Dostop do podatkov, ki
so določeni kot javni, ni mogoč na način, ki bi omogočal ugotovitev, ali je
določena oseba, ki ni subjekt vpisa v Poslovni register Slovenije, upnik,
dolžnik oziroma zastavitelj pri katerikoli premičnini, in tudi ne, ali je
določen subjekt, ki je vpisan v Poslovni register Slovenije, upnik pri kateri
koli premičnini.
Ne glede na omejitve iz prejšnjega odstavka
imajo dostop do vseh podatkov iz registra upniki, dolžniki in zastavitelji v
zvezi z zadevami, pri katerih so kot taki vpisani, notarji, izvršitelji in
drugi upravičenci za vložitev zahteve za vpis ter na podlagi zakona pooblaščene
osebe oziroma organi, če jih potrebujejo zaradi opravljanja zakonskih nalog.
Osebni podatki se v registru neposestnih
zastavnih pravic in zarubljenih premičnin obdelujejo zaradi varnosti pravnega
prometa in učinkovite izvedbe izvršilnega postopka.
Rubež premičnin, ki se vpisujejo v
slovenski ladijski register ali v register zrakoplovov Republike Slovenije, se
opravi z vpisom sklepa o izvršbi v ta register.
Zarubljeno motorno ali priklopno vozilo se
do prenehanja veljavnosti rubeža ne sme registrirati oziroma se zanj ne sme
podaljšati prometnega dovoljenja brez dovoljenja upnika, na katerem je njegov
podpis overjen.
Vlada Republike Slovenije z uredbo določi
vrste premičnin, za katere se vzpostavi register iz tretjega odstavka tega
člena, vrsto enoličnega identifikacijskega znaka za premičnine, postopek in
vsebino vpisov v uradne evidence in listine, način vodenja, povezovanja in
iskanja podatkov po registru ter tarifo za vpise v register.
4. Rubež in cenitev stvari
82. člen
(Obvestilo o rubežu)
Preden začne izvršitelj z rubežem, vroči
dolžniku kopijo sklepa o izvršbi oziroma kopijo sklepa o določitvi izvršitelja,
če mu ta še ni bil vročen.
Če dolžniku ni mogoče vročiti sklepa o
izvršbi ali sklepa o določitvi izvršitelja ob rubežu, mu ga izvršitelj vroči
pozneje.
O času in kraju rubeža obvesti izvršitelj
upnika in ga opozori, da bo rubež opravljen tudi, če se ga upnik ne bo udeleži.
Rubež se opravi, če tudi dolžnik oziroma
upnik ni navzoč.
O rubežu obvesti izvršitelj dolžnika oziroma
upnika, ki pri njem ni bil navzoč.
83. člen
(Predmet rubeža)
Zarubiti se smejo stvari, ki jih ima v
posesti dolžnik, kot tudi njegove stvari, ki jih ima v posesti upnik.
Dolžnikove stvari, ki jih ima v posesti kdo
tretji, se smejo zarubiti samo s privolitvijo le-tega.
Če tretji ne privoli v rubež, prenese sodišče
na predlog upnika na upnika dolžnikovo pravico do izročitve stvari (153. člen).
84. člen
(Obseg rubeža)
Zarubi se toliko stvari, kolikor je potrebno za
poplačilo upnikove terjatve in izvršilnih stroškov.
Predvsem se zarubijo stvari, glede katerih ni
pripomb o obstoju kakšne pravice, ki bi preprečevala izvršbo, in stvari, ki se
dajo najlaže vnovčiti. Pri tem je treba upoštevati tudi izjave navzočih strank
in drugih oseb.
Sodišče lahko pozneje na predlog dolžnika
dovoli izvršbo na drug predmet, kot je bil na predlog upnika zarubljen, če
obstoji precejšnje nesorazmerje med vrednostjo tega predmeta in višino terjatve.
Če sodišče v sklepu o izvršbi na predlog upnika
določi, da se rubež gotovine opravi večkrat, opravi izvršitelj več rubežev.
84.a člen
(Učinki rubeža gotovine in prostovoljnega
plačila)
Prostovoljna izpolnitev izvršitelju in
rubež gotovine imata značaj sodnega pologa.
85. člen
(Hramba zarubljenih stvari)
Način hrambe zarubljenih stvari se določi s
podzakonskim predpisom iz 49. člena tega zakona.
Na zarubljenih stvareh je treba vidno označiti,
da so zarubljene.
Nevarnost uničenja ali poškodovanja stvari,
ki ne ostanejo v hrambi pri dolžniku, zadene upnika, razen če je uničenje ali
poškodba posledica višje sile.
86. člen
(Prepoved razpolaganja z zarubljenimi stvarmi)
Dolžniku je prepovedano razpolagati z
zarubljenimi stvarmi.
V sklepu o izvršbi zapiše sodišče to prepoved
in opozori dolžnika na kazenskopravne posledice, če bi dolžnik ravnal proti
prepovedi.
87. člen
(Pridobitev zastavne pravice)
Upnik pridobi zastavno pravico na
zarubljenih stvareh z rubežem, v primerih iz tretjega odstavka 81. člena tega
zakona pa z vpisom rubeža v register.
Če so bile stvari zarubljene za več
upnikov, se vrstni red zastavne pravice, pridobljene z rubežem določa po dnevu,
ko je bil opravljen rubež, vrstni red zastavne pravice, pridobljene z zaznambo
v rubežnem zapisniku (91. člen) ali vpisom v register (tretji odstavek 81.
člena) pa po dnevu, ko je bila opravljena zaznamba oziroma vpis.
Če so bile stvari sočasno zarubljene
oziroma vpisane v register za več upnikov, se določa vrstni red zastavne
pravice po dnevu, ko je sodišče prejelo predlog za izvršbo ali zavarovanje, če
je prejelo predloge istega dne, pa imajo njihove zastavne pravice isti vrstni
red.
Če je bil predlog za izvršbo poslan po pošti v
priporočeni pošiljki, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču.
88. člen
(Neuspešen ali neizveden rubež)
Če se pri rubežu ne najdejo stvari, ki so
lahko predmet izvršbe (neuspešen rubež), sodišče po končanih izvršilnih
dejanjih ustavi izvršbo.
Če upnik v treh mesecih od neuspešnega
rubeža sodišču in izvršitelju posreduje podatke o novih dolžnikovih
premičninah, sodišče razveljavi sklep o ustavitvi izvršbe oziroma izvršitelj
ponovi rubež, če sklep o ustavitvi izvršbe še ni bil izdan.
Če izvršitelj rubeža ne more opraviti, ker
dolžnik ni navzoč ali prostora noče odpreti ali ker stvari ni naslovu, ki ga je
navedel upnik (neizveden rubež), ali če zarubljene stvari ne zadoščajo za
poplačilo upnikove terjatve, lahko upnik v treh mesecih od dneva poskusa rubeža
izvršitelju neomejenokrat predlaga, naj opravi ponovni rubež. Če upnik v tem
roku ne predlaga ponovnega rubeža ali če rubež, predlagan do poteka tega roka,
ni uspešen, sodišče ustavi izvršbo.
89. člen
(Cenitev)
Hkrati z rubežem stvari se opravi tudi njihova
cenitev, razen, če te zaradi posebne vrednosti
zarubljene stvari ni mogoče opraviti hkrati z rubežem.
Cenitev opravi izvršitelj, ki opravlja rubež.
Na zahtevo in na stroške stranke opravi cenitev
sodni cenilec, ki ga izbere stranka. V primeru, da je opravljenih več cenitev
sodnih cenilcev glede istega predmeta in se stranki ne moreta sporazumeti o
njegovi vrednosti, se za prodajo vzame povprečje tistih dveh vrednosti, ki jih
izbereta stranki, razen, če sodišče ne določi drugače.
Zoper sklep iz prejšnjega odstavka ni pritožbe.
90. člen
(Rubežni in cenilni zapisnik)
O rubežu in cenitvi se napravi zapisnik.
V zapisniku je treba med drugim posebej navesti
posamezne zarubljene stvari z njihovo ocenjeno vrednostjo in zapisati izjave
strank in udeležencev v postopku, kot tudi izjave tretjih oseb o obstoju
pravic, ki preprečujejo izvršbo ter kdo prevzame zarubljene stvari, kdaj jih
prevzame oziroma kje se zarubljene stvari hranijo.
91. člen
(Zaznamba namesto rubeža)
Če dovoli sodišče po rubežu izvršbo na
zarubljene stvari za poplačilo kakšne druge terjatve istega upnika ali poplačilo
terjatve kakšnega drugega upnika, izvršitelj ne opravi novega rubeža in nove
cenitve teh stvari, temveč zaznamuje v nadaljevanju zapisnika le podatke iz
poznejšega sklepa o izvršbi in svojo ugotovitev, ali
zarubljene stvari zadoščajo za poplačilo še drugih terjatev.
Če izvršitelj v primeru iz prejšnjega
odstavka ugotovi, da zarubljene stvari ne zadoščajo za poplačilo druge terjatve
istega upnika ali poplačilo terjatve kakšnega drugega upnika, dolžnik pa
razpolaga še z drugimi stvari, ki so lahko predmet izvršbe, takoj razpiše rubež
in zarubi še toliko stvari, da bodo zadoščale za poplačilo drugih terjatev.
Če je prejšnji rubež opravil upravni organ,
napravi upravni organ na zahtevo izvršitelja v svojem zapisniku o rubežu
zaznamek o dodatnem rubežu.
O rubežu iz prejšnjih odstavkov se obvesti
dolžnika.
5. Prodaja stvari
92. člen
(Čas prodaje)
Prodaja zarubljenih stvari se sme opraviti
šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, razen če dolžnik privoli, da se stvari
prodajo prej, če gre za stvari, ki se hitro kvarijo, ali če je nevarnost, da bi
cena zarubljenih stvari občutno padla.
Med dnevom rubeža in dnevom prodaje mora
preteči najmanj petnajst dni. Prodaja mora biti
opravljena v treh mesecih po rubežu. V primeru iz drugega odstavka
81. člena tega zakona mora biti prodaja opravljena v treh mesecih od dne,
ko je upnik predlagal prodajo stvari.
Prodaja sme biti opravljena tudi pred
iztekom omenjenega roka, če je podan kakšen razlog iz prvega odstavka tega člena.
93. člen
(Način prodaje)
Stvari se prodajo na javni dražbi ali z
neposredno pogodbo med kupcem in izvršiteljem, oziroma prek osebe, ki opravlja
komisijske posle. Javna dražba se lahko opravi tudi na
spletu (spletna javna dražba).
Način in datum prodaje stvari določi in
zabeleži v rubežnem zapisniku izvršitelj takoj po opravljenem rubežu, pri tem
pa pazi, da se doseže najugodnejše unovčenje. V primeru iz drugega odstavka
81. člena tega zakona način in datum prodaje stvari določi in zabeleži v
rubežnem zapisniku izvršitelj takoj po prejemu sklepa o prodaji stvari.
Izvršitelj obvesti stranke o načinu in datumu prodaje stvari s posebnim
obvestilom.
Prodaja na dražbi se opravi, če gre za
stvari večje vrednosti in je mogoče pričakovati, da bodo prodane po ceni, večji
od ocenjene vrednosti.
Če izvršitelj določi, da se stvari prodajo
na javni dražbi, najmanj osem dni pred začetkom javne dražbe pošlje sodišču
oklic javne dražbe, sodišče pa ga objavi na sodni deski. Izvršitelj mora hkrati
v spletnem iskalniku prodaj premičnin objaviti oklic in fotografijo predmeta
ter v spletni iskalnik vpisati podatke o premičnini.
Za prodajo zarubljenih vrednostnih
papirjev, ki ne kotirajo na borzi, lahko izvršitelj določi pooblaščenega
udeleženca trga vrednostnih papirjev, da opravi prodajo, ali jih proda sam z
neposredno pogodbo ali na javni dražbi ter določi pooblaščenega udeleženca trga
vrednostnih papirjev, da opravi prenos imetništva vrednostnih papirjev na
kupca.
Upniku in dolžniku sporoči izvršitelj kraj,
dan in uro prodaje.
Na spletni javni dražbi lahko sodeluje
tisti, ki se najpozneje 24 ur pred začetkom spletne dražbe prijavi. Po prijavi
pridobi enolični znak, pod katerim anonimno sodeluje na dražbi.
Trajanje spletne javne dražbe se določi v
oklicu.
Minister, pristojen za pravosodje s
podzakonskim predpisom predpiše način opravljanja javne dražbe ter podrobnejša pravila v zvezi s spletno javno dražbo.
93.a člen
(Spletni iskalnik prodaj premičnin)
Vrhovno sodišče Republike Slovenije za
namen pregledne in uspešne prodaje premičnin v izvršilnem postopku vzpostavi,
upravlja in vzdržuje spletni iskalnik prodaj premičnin, s katerim lahko
zainteresirani kupci iščejo stvari, ki so predmet prodaje, zlasti po naslednjih
merilih:
-
vrsta stvari (npr. nakit, računalniki, avdio in video naprave, bela tehnika,
avtomobili, umetnine),
-
čas in kraj dražbe oziroma spletni naslov, na katerem poteka spletna
javna dražba,
-
pristojno sodišče.
94. člen
(Prodajna cena)
Na prvi dražbi oziroma v roku, ki ga je
izvršitelj določil za prodajo z neposredno pogodbo, zarubljenih stvari ni
dovoljeno prodati pod ocenjeno vrednostjo.
Če na prvi dražbi ni dosežena cena, enaka
ocenjeni vrednosti, določi izvršitelj na predlog stranke novo dražbo, na kateri
se smejo stvari prodati pod ocenjeno vrednostjo, vendar ne pod tretjino te
vrednosti.
Določba drugega odstavka tega člena se smiselno
uporablja tudi, kadar zarubljenih stvari ni bilo mogoče prodati z neposredno
pogodbo za ocenjeno vrednost v roku, ki ga je določil izvršitelj.
Drugo dražbo ali ponovno prodajo pod roko lahko
predlaga stranka v tridesetih dneh od prve dražbe oziroma od izteka roka, ki ga
je izvršitelj določil za prvo prodajo. Izvršitelj mora
opraviti drugo dražbo ali ponovno prodajo z neposredno pogodbo najpozneje v
dveh mesecih po prejemu strankinega obvestila.
95. člen
(Ustavitev izvršbe)
Če nobena stranka ne predlaga v predpisanem
roku druge dražbe oziroma ponovne prodaje z neposredno pogodbo, ali če stvari
ni bilo mogoče prodati niti na drugi dražbi oziroma z neposredno pogodbo v
novem roku, sodišče ustavi izvršbo.
V sklepu o ustavitvi izvršbe sodišče navede, da
ima dolžnik pravico prevzeti zarubljene stvari. O prevzemu stvari izvršitelj sestavi zapisnik,
v katerem se ugotovi, v kakšnem stanju so stvari, ki se prevzamejo.
96. člen
(Obveznosti in pravice kupca in
izvršitelja)
Kupec mora položiti kupnino in prevzeti
stvari takoj po koncu dražbe oziroma ob prodaji z neposredno pogodbo, v primeru
iz 200.a člena tega zakona pa mora dati tudi izjavo, ali je z upnikom povezana
oseba po določbi 200.b člena tega zakona.
Izvršitelj je dolžan kupcu izdati dokument,
iz katerega morajo biti razvidni podatki o opravljeni prodaji, za premičnine,
za katere se vodi register iz tretjega odstavka 81. člena tega zakona, pa tudi
podatki iz tega registra. Izvršitelj na podlagi tega dokumenta opravi izbris
vseh bremen in prepovedi na prodani premičnini, ter vpis novega lastnika, če se
lastninska pravica vpisuje v register.
Vsebino dokumenta iz prejšnjega odstavka
določi minister, pristojen za pravosodje s podzakonskim aktom.
Izjavo iz prvega odstavka tega člena
izvršitelj osebno vroči dolžniku in upniku, ki ji lahko nasprotujeta v osmih
dneh od dneva prejema. Izjava o nasprotovanju se pošlje sodišču in v vednost
izvršitelju.
Če kupec ne da izjave iz prvega odstavka
tega člena, izvršitelj proda stvari naslednjemu najboljšemu ponudniku, ki je
dal izjavo iz prvega odstavka tega člena.
Izvršitelj lahko izroči stvari kupcu,
čeprav ni položil kupnine, če v to na svojo nevarnost privoli upnik v mejah
zneska, ki bi mu šel iz dosežene kupnine. Če kupec ne položi kupnine, pa upnik
ne privoli v izročitev stvari, lahko izvršitelj proda stvari naslednjemu
najboljšemu ponudniku.
Kupec pridobi stvar prosto vseh bremen in
postane lastnik stvari tudi v primeru, ko dolžnik ni bil njen lastnik.
Kupec nima pravic iz jamčevanja za napake
stvari.
6. Poplačilo upnika
97. člen
(Če je en sam upnik)
Če je treba iz kupnine poplačati enega
samega upnika, se iz zneska, dobljenega s prodajo stvari, oziroma iz odvzete
gotovine, poravnajo po vrsti: stroški izvršilnega postopka, stroški, določeni v
izvršilnem naslovu, obresti do dneva vnovčenja stvari in glavna terjatev.
O delitvi kupnine in poplačilu upnika
odloči izvršitelj. Če je treba odločati o resničnosti izjave iz prvega odstavka
96. člena tega zakona, odloči o delitvi kupnine in poplačilu upnika sodišče s
sklepom.
Izvršitelj mora v osmih dneh po odvzemu
gotovine oziroma v osmih dneh po preteku roka iz četrtega odstavka 96. člena
tega zakona upniku in dolžniku osebno vročiti obračun terjatve z obvestilom o
delitvi kupnine ter obvestilom o pravici in pravnih posledicah iz petega
odstavka tega člena.
Če upnik in dolžnik ne soglašata z
obračunom terjatve, lahko v osmih dneh od dneva prejema obračuna terjatve pri
izvršitelju vložita zahtevo, da o obračunu terjatve odloči sodišče. Izvršitelj
zahtevo takoj posreduje sodišču, ki mora o njej odločiti v 30 dneh od prejema.
Če nobena od strank ne vloži zahteve, da o obračunu terjatve odloči sodišče,
velja obračun terjatve z obvestilom o delitvi kupnine za dokončnega.
Na podlagi dokončnega obračuna terjatve, z
obvestilom o delitvi kupnine oziroma pravnomočnega sklepa sodišča, je
izvršitelj dolžan v osmih dneh od dokončnosti obračuna terjatve z obvestilom o
delitvi kupnine oziroma od prejema pravnomočnega sklepa sodišča opraviti
poplačilo upnika, presežek kupnine pa, če za to ni ovir, izročiti dolžniku;
sicer pa se denar za dolžnika položi pri sodišču.
98. člen
(Če je več upnikov)
Več upnikov se poplača iz kupnine po vrstnem
redu, kot so pridobili zastavno pravico, razen če zakon določa, da imajo določene
terjatve pri poplačilu prednost.
Upniki istega vrstnega reda, ki jih iz kupnine
ni mogoče popolnoma poplačati, se poplačajo v sorazmerju s svojimi terjatvami.
Stroški izvršilnega postopka, stroški, določeni
v izvršilnem naslovu, ter obresti imajo isti vrstni red kot glavna terjatev.
O delitvi kupnine in poplačilu upnikov
odloči izvršitelj. Če je treba odločati o resničnosti izjave iz prvega odstavka
96. člena tega zakona, odloči o delitvi kupnine in poplačilu upnikov sodišče s
sklepom.
Izvršitelj mora v osmih dneh po odvzemu kupnine oziroma v osmih dneh po preteku
roka iz četrtega odstavka 96. člena tega zakona upnikom in dolžniku osebno
vročiti obračun terjatve z obvestilom o delitvi kupnine ter obvestilom o
pravici in pravnih posledicah iz osmega odstavka tega člena.
Ko izvršitelj izda obračun terjatve,
upošteva samo tiste terjatve, glede katerih je postal sklep o izvršbi
pravnomočen do dneva izdaje obračuna terjatve.
Če upniki in dolžnik ne soglašajo z
obračunom terjatve in obvestilom o delitvi kupnine lahko v osmih dneh od dneva
prejema obračuna terjatve pri izvršitelju vložijo zahtevo, da o obračunu
terjatve in delitvi kupnine odloči sodišče. Izvršitelj zahtevo takoj posreduje
sodišču, ki mora o njej odločiti v 30 dneh od prejema. Če nobena od strank ne
vloži zahteve, da o obračunu terjatve in delitvi kupnine odloči sodišče, velja
obračun terjatve z obvestilom o delitvi kupnine za dokončnega.
Na podlagi dokončnega obračuna terjatve z
obvestilom o delitvi kupnine oziroma pravnomočnega sklepa sodišča je izvršitelj
dolžan v osmih dneh od dokončnosti obračuna terjatve z obvestilom o delitvi
kupnine oziroma od prejema pravnomočnega sklepa sodišča opraviti poplačilo
upnikov, presežek kupnine pa, če za to ni ovir, izročiti dolžniku; sicer pa se
denar za dolžnika položi pri sodišču.
99. člen
(Uporaba določb o izvršbi na nepremičnine)
Za izvršbo na premične stvari se smiselno
uporabljajo tudi določbe tega zakona o izvršbi na nepremičnine, ki se nanašajo
na vprašanje, kdo ne more biti kupec (187. člen), na oprostitev položitve
kupnine (drugi odstavek 191. člena), razen določbe, da o predlogu upnika odloči
sodišče s sklepom, na poplačilo upnika, ki je kupec, in povezane osebe (200.a
in 200.b člen), s tem, da se vrednost premičnine ugotavlja po 89. členu
tega zakona, na izpodbijanje terjatev, napotitev na pravdo in sklep o poplačilu
(201., 202. in 208. člen), razen v primeru, če je en sam upnik (97. člen).
Če je za zastavljene premičnine
vzpostavljen register iz tretjega odstavka 81. člena tega zakona, se smiselno
uporabljajo tudi določbe, ki se nanašajo na poplačilo zastavnega upnika (172.
člen), prenehanje zastavne pravice (173. člen), kateri zastavni upniki se
poplačajo (2. točka 196. člena), poplačilo nezapadle terjatve, poplačilo
nezapadle terjatve občasnih prejemkov in poplačilo pogojne terjatve (203., 204.
in 205. člen).
Če za zastavljene premičnine ni
vzpostavljen register iz tretjega odstavka 81. člena tega zakona, zastavni
upnik pa priglasi terjatev v roku iz četrtega odstavka 98. člena tega zakona,
se smiselno uporabljajo določbe, ki se nanašajo na poplačilo nezapadle
terjatve, poplačilo nezapadle terjatve občasnih prejemkov in poplačilo pogojne
terjatve (203., 204. in 205. člen).
Deveto poglavje
Izvršba na denarno terjatev dolžnika
1. Krajevna pristojnost
100. člen
Za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno
terjatev je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno
prebivališče; če dolžnik nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pa
sodišče, na območju katerega ima začasno prebivališče.
Če dolžnik nima niti začasnega prebivališča v
Republiki Sloveniji, je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima
stalno prebivališče njegov dolžnik; če dolžnikov dolžnik nima stalnega
prebivališča v Republiki Sloveniji, pa sodišče, na območju katerega ima ta
začasno prebivališče.
Določbe prvega in drugega odstavka tega člena,
ki se nanašajo na stalno in začasno prebivališče, se smiselno uporabljajo tudi
za sedež pravne osebe.
2. Prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe, in
omejitve izvršbe
101. člen
(Prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe)
Iz izvršbe so izvzeti:
1.
prejemki iz naslova zakonite preživnine in
odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal;
2.
prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne
poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju;
3.
prejemki iz naslova denarne socialne pomoči in
varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke;
4.
prejemki iz naslova starševskega dodatka,
pomoči ob rojstvu otroka, otroškega dodatka, dodatka za veliko družino in
dodatka za nego otroka po zakonu, ki ureja družinske prejemke;
5.
prejemki iz naslova štipendije in pomoči
učencem in študentom ter plačilo za opravljeno obvezno praktično delo v vzgojno
izobraževalnem procesu;
6.
nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja
družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb;
7.
sredstva za nego in pomoč, ki se v skladu z
zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ne upoštevajo kot
dodatek pri prejemniku tega prejemka;
8.
prejemki od občasnega dela invalidov, ki niso v
delovnem razmerju in so vključeni v programe po predpisih, ki urejajo socialno
varstvo, in po predpisih, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in
zaposlovanje invalidov;
9.
denarna sredstva pomoči potrebnim, ki jih
zagotavljajo humanitarne organizacije, ki imajo tak status po zakonu, ki ureja
humanitarne organizacije;
10.
oskrbnine in enkratni prejemki ob prvi
namestitvi otroka v rejniško družino po zakonu, ki ureja izvajanje rejniške
dejavnosti;
11.
sredstva, pridobljena za odpravo posledic
naravnih nesreč ali škode na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva,
veterine ali fitosanitarnem področju na podlagi predpisov, ki urejajo nesreče
ali škode;
12.
nepovratna denarna sredstva in denarna
sredstva, pridobljena na podlagi ugodnih posojil ali poslov z jamstvi, ki se
štejejo kot oblike državnih pomoči po zakonu, ki ureja pomoč družbam v težavah,
razen kadar so sredstva pridobljena v zvezi z opravljanjem dejavnosti, kakor je
določena v 46. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno
prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12,
96/13, 29/14 – odločba US in 50/14), ali v zvezi z opravljanjem osnovne
kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kakor je določena v 69. členu Zakona
o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 –
ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odločba US in
50/14);
13.
denarna sredstva, prejeta iz naslova aktivne
politike zaposlovanja, vključevanja v storitvi za trg dela in zaradi iskanja
zaposlitve po zakonu, ki ureja trg dela;
14.
denarna sredstva, ki jih izplača Javni
štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije po
zakonu, ki ureja Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad
Republike Slovenije, razen nagrade za preseganje kvote po zakonu, ki ureja
zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.
102. člen
(Omejitve izvršbe)
Na dolžnikove denarne prejemke, ki se v
skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja,
ter na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti je
mogoče seči:
1.
za denarne terjatve, razen za terjatve,
navedene v 2. točki tega odstavka, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže
z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 %
minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo
mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za
osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih
določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne
socialne pomoči;
2.
za terjatve iz naslova zakonite preživnine in
odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, do
dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku
ostane najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače, če dolžnik preživlja
družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi
znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po
merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno
varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.
Če dolžnik, ki je podjetnik ali zasebnik,
ne prejema nobenega od prejemkov iz prejšnjega odstavka, mu mora pri izvršbi na
denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet od skupne vsote mesečnih
prilivov ostati:
1.
znesek najmanj v višini 76 %
minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo
mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za
osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih
določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne
socialne pomoči;
2.
za terjatve iz naslova zakonite preživnine in
odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, pa
najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo
osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka,
določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev
denarne socialne pomoč.
Na prejemke vojnih invalidov iz naslova
invalidnine, dodatka za posebno invalidnost in invalidskega dodatka ter na
prejemke vojnih veteranov iz naslova veteranskega dodatka je mogoče seči z
izvršbo samo za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za
izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, in sicer do
polovice teh prejemkov, vendar tako, da dolžniku
ostane najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače, če dolžnik preživlja
družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi
znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po
merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za
dodelitev denarne socialne pomoči.
Na prejemke iz pogodbe o dosmrtnem
preživljanju in dosmrtni renti ter na prejemke iz pogodbe o življenjskem
zavarovanju je mogoče seči z izvršbo le toliko, da dolžniku ostane:
1.
najmanj znesek v višini 76 %
minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo
mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za
osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih
določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne
socialne pomoči;
2.
za terjatve iz naslova zakonite preživnine in
odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, pa
najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo
osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka,
določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev
denarne socialne pomoči.
Upravičenost do višje omejitve iz naslova
preživljanja družinskega člana ali druge osebe, ki jo je dolžan preživljati po
zakonu, izkazuje dolžnik z javno listino pri izvrševalcu sklepa o izvršbi,
kadar to ni mogoče, pa pred sodiščem z zahtevo za odpravo nepravilnosti pri
opravljanju izvršbe, ki je prosta plačila sodne takse.
Na dolžnikove denarne prejemke se lahko
poseže upoštevaje omejitve za tekoči mesec. Če dolžnik v tekočem mesecu prejme
prejemke za več preteklih mesecev, mora izvrševalec sklepa o izvršbi upoštevati
omejitve za vsak posamezen mesec.
102.a člen
(Nadomestilo izvrševalca sklepa o izvršbi)
Če izvrševalec sklepa o izvršbi dolžniku
zaračunava posebno nadomestilo za izvajanje dejanj na podlagi sklepa o izvršbi
ali zavarovanju, tega nadomestila ne sme poravnati iz prejemkov, ki so po
101. členu tega zakona iz izvršbe izvzeti, v primeru izvršbe na prejemke,
na katere je po 102. členu tega zakona izvršba omejena, pa ne iz zneska,
ki ne presega višine 76 % minimalne plače, če dolžnik preživlja
družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi zneska
v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki
jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne
socialne pomoči.
103. člen
(Davki in prispevki, izvzeti iz izvršbe)
Predmet izvršbe niso terjatve države in
samoupravnih lokalnih skupnosti za plačilo davkov in drugih obveznih dajatev
ter terjatve javnih zavodov in skladov za plačilo iz naslova obveznih
prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za zdravstveno
zavarovanje.
3. Izvršilna dejanja
104. člen
(Način izvršbe)
Izvršba na denarno terjatev se opravlja z
rubežem in prenosom, če ni v zakonu za posamezne primere drugače določeno.
V predlogu za izvršbo lahko upnik zahteva, naj
sodišče dovoli samo rubež denarne terjatve; vendar mora v tem primeru v treh
mesecih od dneva, ko mu je vročen sklep o rubežu, oziroma od dneva, ko mu je
vročeno obvestilo o izjavi dolžnikovega dolžnika (tretji odstavek 111. člena),
predlagati prenos terjatve.
Če upnik v tem roku ne predlaga prenosa, sodišče
ustavi izvršbo.
105. člen
(Obseg izvršbe)
Rubež in prenos denarne terjatve se sme
dovoliti in opraviti samo za znesek, ki je potreben za poplačilo upnikove
terjatve, razen če gre za nedeljivo terjatev (116. člen).
Če zahteva več upnikov izvršbo na isto
terjatev, ki je deljiva, dovoli sodišče rubež in prenos za ustrezen znesek
posebej v dobro vsakega upnika.
106. člen
(Občasne dajatve)
Sodišče dovoli izvršbo na denarno terjatev
dolžnika za izterjavo občasnih dajatev, ki bodo zapadle v določenih časovnih
presledkih v obdobju enega leta od dneva vložitve predloga (denarna renta
zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, zaradi zmanjšanja oziroma izgube
delovne zmožnosti, ali zaradi smrti tistega, ki je preživnino dajal, idr.) ter
za izterjavo občasnih dajatev iz naslova zakonite preživnine, ki bodo zapadle v
določenih časovnih presledkih v obdobju dveh let od dneva vložitve predloga,
brez ponovne zahteve po njihovi zapadlosti.
V primeru iz prvega odstavka tega člena se
vrstni red poravnave vseh bodočih dajatev računa po času, ko je dolžnikov
dolžnik prejel sklep o izvršbi.
Dolžnikov dolžnik vodi posebno evidenco o
sklepih o izvršbi za poravnavo bodočih občasnih dajatev.
4. Rubež terjatve
107. člen
(Učinek)
S sklepom, s katerim dovoli rubež denarne
terjatve (sklep o rubežu), prepove sodišče dolžnikovemu dolžniku poravnati
terjatev dolžniku, dolžniku pa prepove terjatev izterjati, in sicer tudi iz
zastave, ki je bila dana v njeno zavarovanje, ali kako drugače z njo
razpolagati.
Rubež je opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu
vročen dolžnikovemu dolžniku.
Z rubežem dolžnikove terjatve, ki ga je sodišče
opravilo na upnikov predlog, pridobi upnik na njej zastavno pravico.
Dolžnikov dolžnik nima pravice pritožbe zoper
sklep o rubežu.
108. člen
(Rubež terjatve iz vrednostnega papirja)
Rubež terjatve iz vrednostnega papirja, ki se
prenaša z indosamentom, ter terjatve, za uveljavitev katere je sicer potreben
ta papir, se opravi tako, da izvršitelj odvzame dolžniku vrednostni papir ali
tisti njegov del, na podlagi katerega je mogoče uveljaviti terjatev, in ga izroči
sodišču.
Pravna dejanja, ki so potrebna za ohranitev ali
izvrševanje pravic iz zarubljenega vrednostnega papirja, opravlja dolžnik. Za čas
oprave teh dejanj mu izvršitelj vrne zarubljeni vrednostni papir in o tem izda
potrdilo.
109. člen
(Zastavna pravica na obrestih)
Zastavna pravica, pridobljena na terjatvi, ki
se obrestuje, velja tudi za obresti, ki zapadejo v plačilo po rubežu.
110. člen
(Vrstni red)
Vrstni red zastavnih pravic več upnikov se
določa po dnevu oprave rubeža.
Če je več upnikov pridobilo zastavno
pravico na isti dan, imajo zastavne pravice isti vrstni red.
Če se v primeru iz prejšnjega odstavka
terjatve ne morejo popolnoma poravnati, se poravnajo sorazmerno.
Ne glede na prvi odstavek tega člena imajo
pri poplačilu prednost terjatve iz naslova zakonite preživnine.
111. člen
(Izjava dolžnikovega dolžnika)
Sodišče zahteva na upnikov predlog od
dolžnikovega dolžnika, naj se v roku, ki mu ga določi, izjavi o tem, ali
pripoznava zarubljeno terjatev in sicer kolikšen znesek, ter ali je njegova
obveznost, da poravna to terjatev, pogojena z izpolnitvijo kakšne druge
obveznosti.
Predlog za izjavo dolžnikovega dolžnika lahko
upnik združi s predlogom za izvršbo, ali pa predlaga to v posebni vlogi
najkasneje do prenosa terjatve.
Izjavo dolžnikovega dolžnika pošlje sodišče
nemudoma upniku.
112. člen
(Odgovornost dolžnikovega dolžnika)
Dolžnikov dolžnik odgovarja upniku za škodo, ki
mu jo povzroči s tem, da se ni izjavil ali da se ni izjavil po resnici in
popolnoma.
Sodišče opozori dolžnikovega dolžnika na
obveznost pravilne in popolne izjave in na posledice ravnanja v nasprotju s to
obveznostjo.
113. člen
(Rubež terjatve, zavarovane z zastavno
pravico, ki je vpisana v zemljiški knjigi)
Rubež terjatve, zavarovane z zastavno pravico,
ki je vpisana v zemljiški knjigi se opravi z vpisom rubeža v zemljiško knjigo.
Vpis opravi sodišče po uradni dolžnosti; pri
tem navede, da je rubež, na podlagi katerega je upnik pridobil na terjatvi
zastavno pravico, dovolilo za poplačilo njegove terjatve.
Če je več upnikov, je za vrstni red njihovih
terjatev odločilen čas vpisa.
5. Prenos terjatve
a) Splošne določbe
114. člen
(Vrsta prenosa)
Glede na upnikov predlog prenese sodišče
nanj zarubljeno terjatev v izterjavo ali namesto plačila.
115. člen
(Sklep o prenosu)
Sklep o prenosu terjatve sme sodišče izdati
šele, ko postane sklep o rubežu pravnomočen.
Če je upnik predlagal, naj se dolžnikov
dolžnik izjavi o terjatvi, na katero predlaga izvršbo, izda sodišče sklep o
predlogu za prenos po izteku osmih dni od dneva, ko je bilo upniku vročeno
obvestilo o izjavi dolžnikovega dolžnika, če pa se dolžnik o terjatvi ni
izjavil, pa po poteku roka, v katerem bi se moral izjaviti.
116. člen
(Posebni pogoji za prenos nedeljive terjatve)
Terjatev iz vrednostnega papirja, ki se prenaša
z indosamentom ali je za njeno uveljavitev treba predložiti ta papir, ali pa se
iz kakšnega drugega vzroka ne more deliti glede prenosa ali uveljavitve, je
mogoče prenesti samo s celotnim zneskom. Če ta presega upnikovo terjatev, jo
sodišče prenese šele, ko upnik položi varščino, da bo presežek izročil sodišču.
Terjatev, ki je delno izvzeta iz izvršbe ali je
že zastavljena oziroma zarubljena za koga drugega, prenese sodišče šele, ko upnik položi varščino,
da bo sodišču izročil izvzeti del.
Če je več upnikov predlagalo prenos ob različnih
dnevih, prenese sodišče terjatev na upnika, ki je to prvi predlagal; če je več
upnikov predlagalo prenos istega dne, pa na tistega upnika, čigar terjatev je
največja.
117. člen
(Kdaj je prenos opravljen)
Prenos terjatve je opravljen, ko vroči sodišče
dolžnikovemu dolžniku sklep o prenosu.
Prenos terjatve iz vrednostnega papirja, ki se
prenaša z indosamentom, ali je za njeno uveljavitev sicer potreben papir, je
opravljen tedaj, ko zapiše sodišče nanj izjavo o prenosu in ga izroči upniku.
118. člen
(Obveznosti dolžnika in upnika)
Dolžnik mora dati v roku, ki ga določi sodišče,
na zahtevo upnika, na katerega je preneslo terjatev, pojasnila, ki so upniku
potrebna za izterjavo te terjatve, in mu izročiti listine, ki se nanjo
nanašajo.
Če dolžnik to zahteva, mora upnik, na katerega
je sodišče preneslo del terjatve, položiti v roku, ki ga določi sodišče, varščino,
da bo po uveljavitvi terjatve vrnil listine, ki se nanjo nanašajo.
Na upnikov predlog dovoli sodišče proti
dolžniku, ki ni izročil listin, izvršbo za izročitev teh listin.
Izročitev listin, ki so pri kom drugem, lahko
upnik zahteva s tožbo, če bi imel to pravico dolžnik.
Na listini, ki jo izroči upniku, sodišče
zaznamuje, da je nanj prenesena terjatev, na katero je dovolilo izvršbo.
Če ravna dolžnik v nasprotju s prvim odstavkom
tega člena, se kaznuje po 33. členu tega zakona.
119. člen
(Položitev terjatve pri sodišču)
Če uveljavljajo glede prenesene terjatve poleg
upnika kakšno pravico še drugi, lahko položi dolžnikov dolžnik v korist vseh
teh pri sodišču celoten znesek, ali samo zapadli znesek terjatve.
Upnik, na katerega je bila prenesena terjatev,
glede katere uveljavljajo še drugi kakšno pravico, lahko preko sodišča zahteva
od dolžnikovega dolžnika, naj položi preneseno terjatev pri tem sodišču.
b) Prenos v izterjavo
120. člen
(Pravice upnika)
S prenosom terjatve v izterjavo dobi upnik
pravico zahtevati od dolžnikovega dolžnika izplačilo zneska, ki je naveden v
sklepu o prenosu, če je ta znesek zapadel, ter storiti vse, kar je potrebno za
ohranitev in uveljavitev prenesene terjatve in uveljavljati pravice v zvezi z
zastavo, ki je bila dana v njeno zavarovanje.
S prenosom terjatve v izterjavo upnik ne
pridobi pravice, da bi v breme dolžnika sklenil poravnavo, da bi dolžnikovemu
dolžniku odpustil dolg, ali da bi s preneseno terjatvijo sicer razpolagal, niti
pravice, da bi z dolžnikovim dolžnikom sklenil pogodbo, naj o terjatvi, če je
ta sporna, odloči arbitraža.
Proti upniku, na katerega je prenesena terjatev
v izterjavo, lahko dolžnikov dolžnik uveljavlja samo tiste ugovore, ki bi jih
lahko uveljavljal proti dolžniku.
Če dolžnik odstopi preneseno terjatev po
prenosu, to nima pravnega učinka na pravice, ki jih je s prenosom pridobil
upnik.
121. člen
(Prenos v izterjavo terjatve, vpisane v
zemljiški knjigi)
Prenos v izterjavo terjatve, ki je vpisana v
zemljiški knjigi, se uradno zaznamuje.
122. člen
(Če je obveznost dolžnikovega dolžnika
pogojena z izročitvijo stvari)
Če je obveznost dolžnikovega dolžnika, da poravna
terjatev, odvisna od obveznosti dolžnika, da mu izroči določeno stvar, ki je v
dolžnikovi posesti, in je ta obveznost ugotovljena s pravnomočno sodbo, izda
sodišče na predlog upnika, na katerega je bila terjatev prenesena v izterjavo,
sklep, da mora dolžnik izročiti to stvar sodišču, ki jo bo izročilo
dolžnikovemu dolžniku.
Proti dolžniku, ki v določenem roku ne izroči
stvari, dovoli sodišče na upnikov predlog izvršbo za izročitev stvari.
Če ravna dolžnik v nasprotju s prvim odstavkom
tega člena, se kaznuje po 33. členu tega zakona.
123. člen
(Obvestilo o tožbi za izterjavo prenesene
terjatve)
Upnik, ki vloži tožbo za izterjavo prenesene
terjatve, mora o tem nemudoma obvestiti dolžnika; sicer mu odgovarja za škodo,
ki mu jo s tem povzroči.
124. člen
(Zamuda pri izterjavi prenesene terjatve)
Upnik, ki ne skrbi za izterjavo prenesene
terjatve, kot bi moral, odgovarja za škodo, ki jo s tem povzroči dolžniku
oziroma drugemu upniku, za čigar terjatev je sodišče zarubilo dolžnikovo
terjatev.
V tem primeru lahko sodišče na predlog drugega
upnika razveljavi sklep o prenosu terjatve na nevestnega upnika in prenese
terjatev na drugega upnika.
125. člen
(Poplačilo upnika)
Upnik, na katerega je sodišče preneslo terjatev
v izterjavo, je poplačan toliko, kolikor je terjatev izterjal.
126. člen
(Izterjava zneska, ki presega upnikovo
terjatev)
Upnik, ki je od prenesene terjatve izterjal več,
kot znaša njegova terjatev, mora presežek položiti pri sodišču.
Sodišče izroči ta presežek drugim zastavnim
upnikom, ki imajo do njega pravico, oziroma dolžniku.
Upniku, ki je položil presežek izterjanega
zneska, vrne sodišče položeno varščino.
c) Prenos namesto plačila
127. člen
S prenosom namesto plačila preide zarubljena
terjatev do prenesenega zneska na upnika z učinkom odplačnega odstopa terjatve.
Če je prenesena terjatev zavarovana z zastavno
pravico, ki je vpisana v zemljiški knjigi, prenese sodišče po uradni dolžnosti
tudi zastavno pravico na upnika.
Upnik, na katerega je bila prenesena terjatev
namesto plačila, je s samim prenosom poplačan toliko, kolikor ta terjatev
znaša.
Tretji odstavek tega člena ne posega v pravila
o dolžnikovi odgovornosti za resničnost in izterljivost prenesene terjatve.
6. Posebne določbe o izvršbi na plačo in
druge stalne denarne prejemke
128. člen
(Uporaba določb tega poglavja)
Za izvršbo na plačo se uporabljajo določbe tega
poglavja, če ni v drugih določbah tega zakona drugače določeno.
Določbe tega zakona, ki urejajo izvršbo na
plačo, se smiselno uporabljajo tudi za izvršbo na pokojnino, nadomestilo plače,
prejemke iz naslova začasne brezposelnosti in druge stalne denarne prejemke, če
zakon ne določa drugače.
129. člen
(Sklep o izvršbi)
S sklepom o izvršbi na plačo zarubi sodišče
določen del plače in naloži delodajalcu, da mora po pravnomočnosti tega sklepa
plačati oziroma plačevati upniku denarni znesek oziroma denarne zneske, za
katere je dovolilo izvršbo.
130. člen
(Povečanje plače)
Sklep o izvršbi se nanaša tudi na povečanje
plače, do katere je prišlo po vročitvi sklepa.
131. člen
(Če ima več oseb pravico do preživnine)
Če ima pravico do zakonite preživnine oziroma
pravico do rente za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal,
proti istemu dolžniku več upnikov, skupen znesek njihovih terjatev pa presega
del plače, ki je lahko predmet izvršbe, sodišče dovoli izvršbo v korist vsakega
od upnikov v sorazmerju z višino njegove terjatve.
Če je potem, ko se je začela izvršba na plačo
oziroma na druge stalne denarne prejemke, vložen nov predlog za izvršbo za
terjatev iz prvega odstavka tega člena, sodišče v smislu prvega odstavka tega člena
spremeni prej izdani sklep o izvršbi in določi zneske, ki se bodo v prihodnje
izplačevali posameznim upnikom.
V primeru iz drugega odstavka tega člena se
sklep o izvršbi vroči tudi prejšnjim upnikom, ki se lahko zoper njega
pritožijo.
132. člen
(Kraj plačila)
Terjatev, za katero ni predpisano
brezgotovinsko plačilo, izterja upnik neposredno pri delodajalcu, ki dolžniku
izplačuje plačo.
Upnik ima pravico zahtevati, da se mu
odtegnjeni znesek na stroške dolžnika izplača po pošti na navedeni naslov po
odbitku poštnih stroškov.
133. člen
(Prenehanje delovnega razmerja)
Če dolžniku preneha delovno razmerje, učinkuje
sklep o izvršbi tudi proti delodajalcu, s katerim sklene dolžnik novo delovno
razmerje, in sicer od dneva, ko je novemu delodajalcu vročen sklep o izvršbi.
Delodajalec, pri katerem dolžnik ni več v
delovnem razmerju, mora nemudoma s priporočeno pošiljko poslati sklep o izvršbi
novemu delodajalcu in o tem obvestiti sodišče.
Če delodajalec, pri katerem dolžnik ni več v
delovnem razmerju, ne ve za novega delodajalca, mora o tem nemudoma obvestiti
sodišče.
Sodišče samo vpogleda v evidence zaposlitev
oziroma zdravstvenega zavarovanja in vroči sklep o izvršbi novemu dolžnikovemu
delodajalcu ter o tem obvesti upnika. Če sodišče z vpogledom v evidence
ugotovi, da dolžnik ne prejema stalnih denarnih prejemkov, ustavi izvršbo. Če
upnik v 15 dneh od vročitve sklepa o ustavitvi izvršbe sodišču posreduje
podatke o novem dolžnikovem delodajalcu, sodišče razveljavi sklep o ustavitvi
izvršbe in sklep o izvršbi vroči novemu delodajalcu.
133.a člen
(Ustavitev izvršbe)
Če takrat, ko prejme sklep o izvršbi,
dolžnik ne prejema rubljivih prejemkov iz naslova plače ali drugih stalnih
prejemkov in tudi najmanj eno leto pred prejemom sklepa o izvršbi dolžnik ni
prejemal rubljivih prejemkov iz naslova plače ali drugih stalnih prejemkov,
delodajalec oziroma dolžnikov dolžnik takoj po prejemu sklepa o tem obvesti
sodišče.
Če v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi
dolžnik ni prejel rubljivih prejemkov iz naslova plače ali drugih stalnih
prejemkov, delodajalec oziroma dolžnikov dolžnik o tem obvesti sodišče.
Po prejemu obvestila iz prvega in drugega
odstavka tega člena sodišče vpogleda v evidence zaposlitev oziroma
zdravstvenega zavarovanja ali zahteva podatke iz matične evidence zavarovancev
in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in vroči sklep
o izvršbi morebitnemu drugemu delodajalcu oziroma dolžnikovemu dolžniku ter o
tem obvesti upnika. Če sodišče ugotovi, da dolžnik ne prejema rubljivih
prejemkov iz naslova plače ali drugih stalnih prejemkov, ustavi izvršbo.
Če upnik v 15 dneh od vročitve sklepa o
ustavitvi izvršbe sodišču posreduje podatke o novem dolžnikovem delodajalcu
oziroma dolžnikovem dolžniku, sodišče razveljavi sklep o ustavitvi izvršbe in
sklep o izvršbi vroči novemu delodajalcu oziroma dolžnikovem dolžniku.
134. člen
(Odgovornost za opuščeno odtegnitev in
izplačilo zapadlih zneskov)
Upnik lahko predlaga, naj sodišče v izvršilnem
postopku s sklepom naloži delodajalcu, naj mu poravna vse zneske, ki jih ni
odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi.
Predlog iz prvega odstavka tega člena lahko
upnik vloži do konca izvršilnega postopka.
Sklep, s katerim sodišče upnikovemu predlogu
ugodi, ima učinek sklepa o izvršbi.
Delodajalec in dolžnikov dolžnik, ki ni
ravnal po sklepu o izvršbi ali po prvem ali drugem odstavku 133.a člena tega
zakona, in delodajalec, ki ni ravnal po drugem ali tretjem odstavku 133. člena
tega zakona, sta odgovorna za škodo, ki jo zaradi tega utrpi upnik.
135. člen
(Upravna izplačilna prepoved)
S prepovedjo izplačila plače dolžniku, ki
jo je odobril sam dolžnik, dolžnik dovoli, da se del njegove plače zarubi in
izplačuje upniku, delodajalec pa to potrdi. Upravna izplačilna prepoved ima
glede vrstnega reda pravni učinek sklepa o izvršbi na dolžnikovo plačo, ko jo
potrdi dolžnikov delodajalec.
Pri izplačevanju upravne izplačilne
prepovedi mora dolžniku ostati:
1.
najmanj znesek 76 % minimalne plače, če
dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po
zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja
dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke
za dodelitev denarne socialne pomoči;
2.
za terjatve iz naslova zakonite preživnine in
odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, pa
najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo
osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka,
določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev
denarne socialne pomoči.
Ne glede na prvi odstavek tega člena imajo
pred upravno izplačilno prepovedjo pri poplačilu prednost naslednje terjatve:
terjatve iz naslova zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi
zmanjšanja življenjske aktivnosti oziroma izgube delovne zmožnosti, ter
odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.
Upravno izplačilno prepoved lahko dolžnik
kadarkoli prekliče s pisno izjavo o preklicu dano delodajalcu. Preklic ne
učinkuje na že zarubljene zneske in zneske, izplačane upniku.
7. Izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni
promet
a) Skupne določbe
136. člen
(Uporaba določb tega poglavja)
Za izvršbo na denarna sredstva, ki jih ima
dolžnik pri organizaciji za plačilni promet, se uporabljajo določbe o izvršbi
na denarno terjatev, če zakon ne določa drugače.
137. člen
(Omejitev izvršbe)
Na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri
organizaciji za plačilni promet iz naslova prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe
(101. člen) oziroma je izvršba nanje omejena (102. člen), lahko
organizacija za plačilni promet poseže po poteku enega meseca od priliva.
138. člen
(Sklep o izvršbi)
S sklepom o izvršbi na denarna sredstva, ki
jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet, naloži sodišče
organizaciji za plačilni promet naj blokira dolžnikova sredstva na vseh računih
v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi in po pravnomočnosti sklepa ta znesek
izplača upniku.
S sklepom, ki ga izda na podlagi predloga
iz 41.a člena tega zakona, naloži sodišče organizaciji za plačilni promet, naj
blokira dolžnikova sredstva na vseh računih v višini obveznosti iz sklepa o
izvršbi, in po poteku roka, določenega na podlagi tretjega odstavka 44. člena
tega zakona, ta znesek izplača upniku. (razveljavljen)
S sklepom iz tretjega odstavka 46. člena tega
zakona naloži sodišče organizaciji za plačilni promet, naj blokira dolžnikova
sredstva na vseh računih v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi in ta znesek
takoj izplača upniku.
Ko postane sklep o izvršbi pravnomočen
oziroma po poteku roka, določenega na podlagi tretjega odstavka 44. člena tega
zakona, sodišče o tem obvesti organizacijo za plačilni promet. O opravljenem
poplačilu upnika organizacija za plačilni promet takoj obvesti sodišče.
Sklep iz prvega odstavka tega člena ima
učinek rubeža in prenosa v izterjavo.
Če organizacija za plačilni promet zapre
račun ali pošlje sodišču obvestilo iz drugega in tretjega odstavka 141. člena tega zakona, učinkuje sklep o izvršbi tudi
proti drugi organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik odprt račun,
in sicer od dneva, ko je novi organizaciji za plačilni promet vročen sklep o
izvršbi.
139. člen
(Izvršba na sredstva v tuji valuti)
Če ima dolžnik pri organizaciji za plačilni
promet sredstva v tuji valuti, preračuna organizacija za plačilni promet tujo
valuto v eure po svojem nakupnem tečaju na dan plačila.
Če se terjatev iz izvršilnega naslova glasi
na tujo valuto, sodišče na upnikov predlog dovoli izvršbo za poplačilo te
terjatve v tuji valuti z dolžnikovih sredstev v tuji valuti.
Terjatev v tuji valuti izplača organizacija
za plačilni promet na način, ki ga določajo devizni predpisi.
140. člen
(črtan)
141. člen
(Način poplačila terjatev)
Če takrat, ko prejme sklep o izvršbi, na
dolžnikovem računu ni rubljivih sredstev, ali če dolžnik zaradi vezave s sredstvi
na računu ne more razpolagati, obdrži organizacija za plačilni promet sklep v
evidenci in opravi na njegovi podlagi poplačilo, ko rubljiva sredstva prispejo
na račun oziroma ko dolžnik dobi pravico z njimi razpolagati.
Če takrat, ko prejme sklep o izvršbi, na
dolžnikovem računu ni rubljivih sredstev in tudi najmanj eno leto pred prejemom
sklepa na dolžnikovem računu ni bilo nobenega priliva rubljivih sredstev
oziroma sredstev v vezavi, organizacija za plačilni promet takoj po prejemu
sklepa o tem obvesti sodišče.
Če v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi
na dolžnikovem računu ni nobenega priliva rubljivih sredstev, organizacija za
plačilni promet o tem obvesti sodišče.
Pred obvestilom iz drugega in tretjega
odstavka tega člena organizacija za plačilni promet preveri v evidencah,
katerih vsebino lahko po zakonu uporablja, ali ima dolžnik sredstva pri kateri
drugi organizaciji za plačilni promet in pošlje sklep o izvršbi novi
organizaciji za plačilni promet oziroma več novim organizacijam za plačilni
promet ter o odstopu sklepa obvesti sodišče in upnika.
Po prejemu obvestila iz drugega in tretjega
odstavka tega člena sodišče samo ponovno vpogleda v register transakcijskih računov in
vroči sklep o izvršbi novi organizaciji za plačilni promet ter o tem obvesti
upnika. Če sodišče z vpogledom v evidence ugotovi, da dolžnik nima odprtega
drugega računa pri organizaciji za plačilni promet, ustavi izvršbo.
Če upnik v 15 dneh od vročitve sklepa o
ustavitvi izvršbe sodišču posreduje podatke o računu in organizaciji za
plačilni promet, pri kateri dolžnik ima sredstva, sodišče razveljavi sklep o
ustavitvi izvršbe in sklep o izvršbi vroči novi organizaciji za plačilni
promet.
Organizacija za plačilni promet vodi
posebno evidenco o vrstnem redu, po katerem je prejela sklepe o izvršbi. Upniku
izda na njegovo zahtevo potrdilo, na katerem mestu je njegova terjatev.
Organizacija za plačilni promet ne sme
izvršiti dolžnikovega naloga, dokler ni plačana terjatev po sklepu o izvršbi,
razen če zakon določa drugače.
Če je izvršba odložena na predlog dolžnika,
je treba izločiti ustrezen znesek sredstev za ohranitev vrstnega reda pri
poplačilu terjatev.
Organizacija za plačilni promet pošilja
obvestila iz tega člena sodišču v elektronski obliki, podpisana z elektronskim podpisom, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu. Minister, pristojen za pravosodje, predpiše podrobnejša pravila o
pošiljanju obvestil organizacij za plačilni promet.
142. člen
(Izvršba na hranilno vlogo)
Za izvršbo na hranilno vlogo se uporabljajo
določbe 108., 116. in 117. člena tega zakona.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
lahko sodišče zarubi terjatev na hranilni vlogi, ne da bi bila pred tem
dolžniku odvzeta hranilna knjižica.
V primeru iz prejšnjega odstavka se za
izvršbo uporabljajo pravila, ki veljajo za izvršbo na denarna sredstva na
dolžnikovem računu (138., 139. in 140. člen).
143. člen
(Občasne dajatve)
Če naloži sodišče s sklepom o izvršbi
dolžniku plačevanje občasnih dajatev, ki zapadejo v določenih časovnih
presledkih, plačuje organizacija za plačilni promet te dajatve brez ponovne
zahteve po njihovi zapadlosti.
V primeru iz prejšnjega odstavka se vrstni
red poravnave vseh bodočih dajatev računa po času, ko je organizacija za
plačilni promet prejela sklep o izvršbi.
Organizacija za plačilni promet vodi
posebno evidenco o sklepih o izvršbi za poravnavo bodočih občasnih dajatev.
144. člen
(Vrstni red poravnave terjatev s
posameznih računov)
Terjatev se poplača predvsem iz sredstev na
dolžnikovem računu, preko katerega v skladu s predpisi opravlja plačilni
promet.
Če na dolžnikovem računu iz prejšnjega
odstavka ni sredstev, prenese organizacija za plačilni promet na ta račun
ustrezen znesek sredstev z drugih dolžnikovih računov ali iz sredstev iz
naslova pogodb o vezavi sredstev, kolikor niso zarubljena ali po zakonu izvzeta
iz izvršbe.
Dolžnik lahko določi vrstni red računov, iz
katerih se bodo poplačale terjatve iz sklepov o izvršbi.
145. člen
(Izvršba na več dolžnikovih računov)
Če upnik navede ali če sodišče na upnikov
predlog ugotovi, da ima dolžnik več računov pri različnih organizacijah za
plačilni promet, in je izvršba dovoljena na vsa denarna sredstva, sodišče
pošlje sklep o izvršbi vsem organizacijam za plačilni promet, ki morajo
dolžnikova denarna sredstva zarubiti do višine obveznosti iz sklepa o izvršbi
ter jih takoj prenesti na račun dolžnika pri organizaciji za plačilni promet,
ki je v sklepu o izvršbi prva navedena (primarna organizacija za plačilni
promet). Organizacije za plačilni promet pri tem ravnajo smiselno po določbah prejšnjih
členov tega poglavja.
Primarna organizacija za plačilni promet po
izvršenem prenosu sredstev iz drugih organizacij za plačilni promet ohrani
rubež denarnih sredstev do višine obveznosti iz sklepa o izvršbi in o tem
obvešča upnika in sodišče. Ko zarubljena sredstva zadoščajo za poplačilo v
sklepu navedene obveznosti, primarna organizacija za plačilni promet o tem
takoj obvesti upnika, sodišče in ostale organizacije za plačilni promet, da
prenehajo z rubeži in prenosi.
V izvršilnih zadevah, v katerih kot dolžnik
nastopa banka ali hranilnica, ki ima pri Banki Slovenije odprt poravnalni račun
za opravljanje plačilnih storitev, je ne glede na vrstni red organizacij za
plačilni promet v sklepu o izvršbi primarna organizacija za plačilni promet
Banka Slovenije.
146. člen
(Izvršba proti solidarnemu dolžniku)
Proti dvema ali več dolžnikom, ki po
izvršilnem naslovu solidarno odgovarjajo za isto terjatev, izda sodišče en sam
sklep o izvršbi.
Upnik lahko v predlogu za izvršbo določi
vrstni red, po katerem naj se terjatev izterja od posameznih dolžnikov. Če tega
ne stori, se terjatev izterja od dolžnikov po vrstnem redu, kot so navedeni v
predlogu za izvršbo.
Če imajo solidarni dolžniki račune pri
različnih organizacijah za plačilni promet, vroči sodišče sklep o izvršbi tisti
organizaciji, pri kateri ima račun dolžnik, ki ga je upnik v predlogu za
izvršbo določil kot prvega solidarnega dolžnika, oziroma ki je v predlogu
naveden na prvem mestu.
Če v primeru iz prejšnjega odstavka dolžnik
nima sredstev na računu, pošlje organizacija za plačilni promet na upnikovo
zahtevo sklep o izvršbi tisti organizaciji, pri kateri ima račun naslednji
dolžnik.
147. člen
(Odgovornost organizacije za plačilni
promet)
Glede odgovornosti organizacije za plačilni
promet za opuščeni rubež, prenos in izplačilo zapadlih zneskov se smiselno
uporabljajo določbe prvega, drugega in tretjega odstavka 134. člena tega
zakona.
Organizacija za plačilni promet je
odgovorna tudi za škodo, ki je nastala upniku, ker ni ravnala po sklepu o
izvršbi oziroma je kršila določbe tega zakona o posredovanju podatkov, vrstnem
redu, obsegu in načinu poplačila obveznosti iz sklepa o izvršbi.
Organizacija za plačilni promet je na
zahtevo sodišča dolžna posredovati vsa pojasnila in listine, iz katerih je
razvidno, ali in kako je izvršila sklep o izvršbi, ter ali in kako je
upoštevala z zakonom določen vrstni red poplačila terjatev.
b) Izvršba na denarna sredstva v
gospodarskih zadevah
148. člen
(Gospodarske zadeve)
Določbe tega pododdelka (148. do 151. člen)
se uporabljajo za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, izdanega v postopku v
gospodarskih sporih in za izvršbo na podlagi verodostojne listine, če bi v
primeru ugovora veljala pravila postopka v gospodarskih sporih.
V predlogu mora upnik navesti podatke, iz
katerih izhaja, da gre za tako izvršbo, v nasprotnem se izvršba opravi po
določbah 136. do 147. člena tega zakona.
149. člen
(Izvršba na sredstva države, samoupravnih
lokalnih skupnosti in javnih zavodov)
Predmet izvršbe niso denarna sredstva, ki
jih ima na računu država, samoupravna lokalna skupnost ali javni zavod, kolikor
so jim nujno potrebna za opravljanje njihovih temeljnih nalog oziroma
dejavnosti.
Predmet izvršbe tudi niso denarna sredstva
na računu samoupravne lokalne skupnosti, ki jih ji je zagotovila država za
opravljanje posameznih zadev iz državne pristojnosti, ki so z zakonom prenesene
na samoupravno lokalno skupnost, denarna sredstva, za katera tako določa zakon,
ki ureja financiranje občin, denarna sredstva, ki so namenjena odpravi posledic
naravnih nesreč, in denarna sredstva za sofinanciranje posameznih nalog in
programov oziroma investicij strukturne in kohezijske politike Evropske unije.
Preden izda sklep o izvršbi, sodišče po
potrebi zasliši stranki o okoliščinah, od katerih je odvisna uporaba prvega in
drugega odstavka tega člena.
150. člen
(Prenos pred pravnomočnostjo sklepa o
izvršbi)
Organizacija za plačilni promet prenese
sredstva z dolžnikovega na upnikov račun še pred pravnomočnostjo sklepa o
izvršbi, razen če je bil ta sklep izdan na podlagi verodostojne listine.
Ne glede na prejšnji odstavek organizacija
za plačilni promet prenese sredstva z dolžnikovega na upnikov račun na podlagi
sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi predloga iz 41.a člena tega zakona,
pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. (razveljavljen)
Če je s sklepom o izvršbi določeno, da se
izvrši prenos sredstev v gotovini, lahko organizacija za plačilni promet opravi
gotovinsko plačilo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi.
151. člen
(Izvršba na več dolžnikovih računov)
Pri izvršbi na več dolžnikovih računov,
razen pri izvršbi na podlagi verodostojne listine, primarna organizacija za
plačilni promet, po izvršenem prenosu sredstev iz drugih organizacij za
plačilni promet takoj nakaže na upnikov račun denarna sredstva do višine
obveznosti iz sklepa o izvršbi, pri ostalih dejanjih in pri izvršbi na podlagi
verodostojne listine pa ravna po določbi 145. člena tega zakona.
Deseto poglavje
Izvršba na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premičnine ali da se izroči
nepremičnina
1. Splošne določbe
152. člen
(Krajevna pristojnost)
Za odločitev o predlogu za izvršbo na
dolžnikovo terjatev, da se mu izroči določena premičnina ali nepremičnina ali
dobavi določena količina premičnin, je krajevno pristojno sodišče, na območju
katerega so stvari.
153. člen
(Način izvršbe)
Izvršba na dolžnikovo terjatev iz 152. člena
tega zakona se opravi z rubežem te terjatve, z njenim prenosom na upnika in s
prodajo stvari.
154. člen
(Učinek prenosa)
Prenos zarubljene dolžnikove terjatve ima
učinek prenosa dolžnikove denarne terjatve v izterjavo.
155. člen
(Če dolžnikova terjatev še ni zapadla; tožba
proti dolžnikovemu dolžniku)
Če dolžnikova terjatev še ni zapadla, sodišče
odloči, da morajo biti stvari izročene po zapadlosti.
Od dolžnikovega dolžnika, ki ni voljan izročiti
stvari, lahko upnik po pravnomočnosti sklepa o prenosu terjatve s tožbo zahteva
izročitev, če zanjo še nima izvršilnega naslova.
156. člen
(Uporaba določb o izvršbi na denarno terjatev)
Določbe o izvršbi na denarno terjatev se
smiselno uporabljajo tudi pri izvršbi na terjatev, da se izročijo ali dobavijo
premičnine ali da se izroči nepremičnina, če ni v tem poglavju določeno kaj
drugega.
2. Premičnine
157. člen
(Izročitev premičnin v hrambo)
S sklepom, s katerim dovoli prenos dolžnikove
terjatve, naloži sodišče dolžnikovemu dolžniku, da mora premičnine, na katere
se nanaša terjatev, izročiti izvršitelju v hrambo.
Glede hrambe stvari se smiselno uporabljajo
določbe 85. člena tega zakona.
158. člen
(Prodaja stvari in poplačilo upnika)
Za prodajo premičnin, ki so bile izročene
izvršitelju, ter za poplačilo upnika veljajo določbe tega zakona o izvršbi na
premične stvari.
3. Nepremičnina
159. člen
(Izročitev upniku)
S sklepom, s katerim dovoli prenos dolžnikove
terjatve, naloži sodišče dolžnikovemu dolžniku, da mora nepremičnino, na katero
se nanaša terjatev, izročiti upniku.
Upnik mora nepremičnino upravljati v imenu in
na račun dolžnika kot dober gospodar in dati sodišču na njegovo zahtevo obračun
o upravljanju.
160. člen
(Prodaja)
Upnik lahko v roku, ki ne sme biti daljši od 30
dni, odkar mu je bila nepremičnina izročena, sodišču predlaga njeno prodajo.
Če upnik prodaje ne predlaga pravočasno, sodišče
ustavi izvršbo.
161. člen
(Uporaba določb o izvršbi na nepremičnine)
Za prodajo nepremičnine in poplačilo upnika
veljajo določbe tega zakona o izvršbi na nepremičnine.
Enajsto poglavje
Izvršba na druge premoženjske oziroma materialne pravice
162. člen
(Krajevna pristojnost)
Za odločitev o predlogu za izvršbo na
patent, užitek ali kakšno podobno dolžnikovo pravico, in za samo izvršbo je
krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče;
če dolžnik nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pa sodišče, na
območju katerega ima dolžnik začasno prebivališče.
Določba prvega odstavka tega člena, ki se
nanaša na stalno prebivališče, se smiselno uporablja tudi za sedež pravne
osebe.
163. člen
(Način izvršbe)
Izvršba na pravico iz 162. člena tega zakona se
opravi z rubežem te pravice in z vnovčenjem po določbah tega zakona o izvršbi na premičnine.
Rubež je opravljen z dnem, ko je sklep o
izvršbi vročen dolžniku.
S sklepom o izvršbi, s katerim dovoli rubež,
sodišče prepove dolžniku razpolagati s to pravico.
Z rubežom pravice pridobi upnik na njej
zastavno pravico.
Enajsto a) poglavje
Izvršba na nematerializirane vrednostne papirje
163.a člen
(Krajevna pristojnost)
Za odločitev o predlogu za izvršbo na
vrednostne papirje, ki se vodijo v centralnem registru nematerializiranih
vrednostnih papirjev, je krajevno pristojno sodišče, določeno v skladu s 100.
členom tega zakona.
163.b člen
(Vpis sklepa o izvršbi)
Sodišče vroči sklep o izvršbi, s katerim je
dovolilo izvršbo oziroma zavarovanje na nematerializirane vrednostne papirje, tudi
klirinško depotni družbi.
Klirinško depotna družba na podlagi sklepa
iz prejšnjega odstavka pri nematerializiranih vrednostnih papirjih, na katere
se nanaša sklep, vpiše sklep o izvršbi z vpisom naslednjih podatkov:
1.
sodišče, ki je sklep izdalo;
2.
opravilna številka sklepa;
3.
pooblaščeni udeleženec trga vrednostnih
papirjev;
4.
datum izdaje sklepa.
Z vrednostnimi papirji iz prejšnjega
odstavka imetnik ne more več razpolagati.
Prepoved razpolaganja iz prejšnjega
odstavka vpiše klirinško depotna družba hkrati z vpisom sklepa o izvršbi.
Glede učinka vpisa prepovedi razpolaganja iz prejšnjega stavka se smiselno
uporabljajo določbe zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih o učinkih
prepovedi razpolaganja.
163.c člen
(Izvršba za izterjavo denarne terjatve)
Izvršba na nematerializirane vrednostne
papirje, ki kotirajo na borzi, za izterjavo denarne terjatve se opravi z
rubežem in prodajo nematerializiranih vrednostnih papirjev ter s poplačilom
upnika iz zneska, dobljenega s prodajo. Rubež je opravljen z dnem, ko je sklep
o izvršbi vpisan v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev.
Kadar teče izvršba za izterjavo oziroma
zavarovanje upnikove denarne terjatve, pridobi upnik z vpisom sklepa o izvršbi
zastavno pravico na vrednostnih papirjih, ki so predmet izvršbe. Zastavno
pravico vpiše klirinško depotna družba hkrati z vpisom sklepa o izvršbi.
Po pravnomočnosti sklepa o izvršbi pooblaščeni udeleženec trga vrednostnih papirjev opravi prodajo vrednostnih papirjev, ki so predmet izvršbe. Za
prenos prodanih vrednostnih papirjev na račun kupca se smiselno uporabljajo
določbe zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih o izbrisu zastavne
pravice pri prodaji zastavljenega nematerializiranega vrednostnega papirja.
Za izvršbo na nematerializirane vrednostne
papirje, ki ne kotirajo na borzi, za izterjavo denarne terjatve se smiselno
uporablja 93. člen tega zakona.
163.č člen
(Izvršba za izročitev vrednostnih
papirjev)
Kadar teče izvršba za izročitev vrednostnih
papirjev upniku, prenese klirinško depotna družba nematerializirane vrednostne
papirje iz dolžnikovega računa na račun upnika na podlagi obvestila sodišča o
pravnomočnosti sklepa o izvršbi.
Dvanajsto poglavje
Izvršba na delež družbenika
164. člen
(Krajevna pristojnost)
Za odločitev o predlogu za izvršbo na delež
družbenika v družbi in za samo izvršbo je krajevno pristojno sodišče, na
območju katerega je sedež družbe.
165. člen
(Način izvršbe)
Izvršba na delež družbenika se opravi z
zaznambo sklepa o izvršbi, prodajo deleža in poplačilom upnika iz zneska,
dobljenega s prodajo.
S sklepom o izvršbi sodišče prepove
družbeniku razpolagati z njegovim deležem.
Sodišče vroči sklep o izvršbi družbi in ga
zaznamuje v sodnem registru. S to zaznambo pridobi upnik zastavno pravico na
deležu družbenika z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi ta delež.
Za izvršbo na delež družbenika se smiselno
uporabljajo določbe tega zakona o izvršbi na nepremičnine.
Trinajsto poglavje
Izvršba na nepremičnine
1. Splošne določbe
166. člen
(Krajevna pristojnost)
Za odločitev o predlogu za izvršbo na nepremičnino
in za samo izvršbo je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je
nepremičnina, če ta zakon glede izvršbe na nepremičnine ne določa drugače.
Če ležijo nepremičnine na območju različnih
sodišč, je krajevno pristojno za dovolitev izvršbe tisto sodišče, na območju
katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo
navedena na prvem mestu, za samo izvršbo pa vsako
posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.
167. člen
(Izvršilna dejanja)
Izvršba na nepremičnino se opravi z zaznambo
sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, s
prodajo nepremičnine in s poplačilom upnikov iz zneska, dobljenega s prodajo.
168. člen
(Dokaz o dolžnikovi lastnini)
V predlogu za izvršbo na nepremičnino mora
biti nepremičnina, ki je vpisana v zemljiški knjigi, označena tako, da sodišče
po uradni dolžnosti lahko preizkusi lastništvo nepremičnine.
Za nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiški
knjigi, se uporablja določba 211. člena tega zakona.
Če je lastninska pravica na nepremičnini iz
prvega odstavka tega člena vpisana v zemljiški knjigi na nekoga drugega, mora
upnik priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice.
V primeru iz tretjega odstavka tega člena
opravi sodišče vpis po uradni dolžnosti.
Upnik, ki nima niti listine, primerne za vpis
dolžnikove lastninske pravice, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na
dolžnika.
Izvršilni postopek se nadaljuje po pravnomočnosti
sklepa o vpisu.
169. člen
(Izvršba na druga
sredstva ali na drugo nepremičnino)
Dolžnik lahko v osmih dneh od vročitve sklepa o
izvršbi predlaga, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe, ali naj opravi
izvršbo na drugi nepremičnini, na kar sodišče opozori dolžnika v sklepu o
izvršbi. Sodišče v sklepu o izvršbi dolžnika opozori tudi na določbe četrtega do
šestega odstavka tega člena.
Sodišče vroči predlog upniku, ki se lahko o
njem izjavi v osmih dneh od vročitve.
Ko se upnik izjavi ali ko izteče rok za izjavo,
izda sodišče sklep o predlogu. Zoper ta sklep ni pritožbe.
Sodišče ugodi predlogu, če dolžnik izkaže za
verjetno, da bo terjatev poplačana z drugim izvršilnim sredstvom ali s prodajo
druge nepremičnine.
Če predlaga dolžnik kot drugo izvršilno
sredstvo izvršbo na plačo, pokojnino, invalidnino ali na druge stalne denarne
prejemke, ugodi sodišče predlogu, samo če dolžnik izkaže za verjetno, da bo
terjatev poravnana v enem letu od izdaje sklepa o dolžnikovem predlogu.
Pri izvršbi na stanovanje ali stanovanjsko
hišo, ki je dolžnikov dom, zaradi izterjave denarne terjatve, ki je očitno
nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine, sodišče o tem obvesti
pristojni center za socialno delo. Domneva se, da je dolžnikov dom stanovanje
ali stanovanjska hiša, kjer ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče.
Dolžnik lahko, če so izpolnjeni pogoji iz
prejšnjega odstavka, tudi po poteku roka iz prvega odstavka tega člena, vendar
najpozneje do izdaje odredbe o prodaji, predlaga, naj sodišče dovoli drugo
sredstvo izvršbe ali naj opravi izvršbo na drugi nepremičnini, na kar sodišče
opozori dolžnika v sklepu o izvršbi. Sodišče najpozneje do izdaje odredbe o
prodaji po uradni dolžnosti dovoli drugo sredstvo izvršbe ali da se izvršba
opravi na drugi nepremičnini, če iz evidenc, do katerih ima elektronski dostop,
ali listin, ki so mu predložene, ugotovi, da ima dolžnik drugo premoženje, ki
zadošča za poplačilo upnikove terjatve, na kar sodišče opozori dolžnika v
sklepu o izvršbi.
Sedmi odstavek tega člena se ne uporablja,
če je predlagana izvršba za poplačilo terjatve iz naslova zakonite preživnine
ali odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, v
primeru poplačila terjatve iz naslova posojila, vzetega za gradnjo oziroma
nakup stanovanja ali stanovanjske hiše iz prvega odstavka tega člena, ali
zaradi izterjave zemljiškega dolga oziroma terjatve, ki je bila zavarovana s
pogodbeno zastavno pravico (hipoteko) na tej hiši oziroma stanovanju, ali
zaradi izvršitve terjatve za izključitev etažnega lastnika s prodajo
posameznega dela zgradbe v etažni lastnini.
Če dovoli sodišče za izvršbo drugo sredstvo,
ostane zaznamba sklepa o izvršbi na nepremičnino v veljavi, dokler upnikova
terjatev ni poplačana.
170. člen
(Zaznamba izvršbe)
Sodišče zaznamuje sklep o izvršbi na
nepremičnino v zemljiški knjigi.
S to zaznambo pridobi upnik zastavno
pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi
lastninsko pravico na tej nepremičnini.
Upnik, ki je predlagal izvršbo, pa ni že prej
pridobil zastavne pravice oziroma zemljiškega dolga, pridobi z zaznambo sklepa o izvršbi pravico dobiti poplačilo iz
nepremičnine pred nekom, ki pridobi pozneje na njej zastavno pravico oziroma zemljiški dolg.
171. člen
(Pristop k izvršbi)
Po zaznambi sklepa o izvršbi sodišče ne more za
poravnavo kakšne druge terjatve istega ali drugega upnika opraviti posebnega
postopka izvršbe na isto nepremičnino.
Upnik, za čigar terjatev je sodišče pozneje
izdalo sklep o izvršbi na isto nepremičnino, pristopi k že začeti izvršbi.
K začeti izvršbi je mogoče pristopiti do
pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu.
O pristopu k izvršbi obvesti sodišče upnika, v
čigar korist je bila prej vpisana zaznamba.
171.a člen
(Prodaja nepremičnine kot celote)
Sodišče o začeti izvršbi na solastniški
delež nepremičnine na predlog upnika obvesti tudi preostale solastnike
nepremičnine, katerih deleži niso predmet izvršbe, in jih obvesti, da lahko
podajo soglasje, da se nepremičnina proda kot celota, in jih seznani s pogoji
prodaje.
Sodišče s sklepom odloči, da se
nepremičnina proda kot celota v primeru, da do izdaje sklepa o ugotovitvi
vrednosti nepremičnine podajo soglasje vsi solastniki.
Solastniki lahko umaknejo že podano
soglasje najpozneje do izdaje odredbe o prodaji na prvi javni dražbi oziroma do
odredbe o prodaji z zavezujočim zbiranjem ponudb.
Soglasje se lahko poda neposredno na
zapisnik ali pa se predloži pisno soglasje, na katerem je podpis solastnikov
notarsko overjen.
Ne glede na določbe 197. in 198. člena tega
zakona se solastniki poplačajo pred stroški izvršilnega postopka in upniki iz
196. člena tega zakona.
172. člen
(Poplačilo zastavnega upnika in upnika zemljiškega dolga)
Pri izvršbi na nepremičnino dobi poplačilo tudi
zastavni upnik oziroma upnik zemljiškega dolga, ki ni predlagal izvršbe.
172.a člen
(Oklic imetniku zemljiškega pisma)
Če je pri nepremičnini vknjižen zemljiški
dolg, sodišče najpozneje ob izdaji sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine
objavi oklic, s katerim pozove imetnika zemljiškega pisma, da sodišču v treh
mesecih od dneva objave oklica sporoči svoje identifikacijske podatke iz 16.a
člena tega zakona in sodišču izroči izvirnik zemljiškega pisma.
Oklic se objavi na sodni deski in na
spletni strani sodišča.
V oklicu sodišče navede identifikacijski
znak nepremičnine, ki je predmet izvršbe, rok, v katerem mora imetnik
zemljiškega pisma sporočiti svoje identifikacijske podatke in izročiti izvirnik
zemljiškega pisma, ter pravne posledice nepravočasne sporočitve
identifikacijskih podatkov in neizročitve izvirnika zemljiškega pisma.
Če v roku iz prejšnjega odstavka imetnik
zemljiškega pisma sodišču ne sporoči identifikacijskih podatkov in ne predloži
izvirnika zemljiškega pisma, velja domneva, da je imetnik zemljiškega pisma
ustanovitelj zemljiškega dolga, če se najpozneje na razdelitvenem naroku ne
dokaže drugače.
Sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje oklic
pri zemljiškem dolgu, vpisanem v zemljiški knjigi.
173. člen
(Prenehanje zastavne pravice in zemljiškega dolga)
Na nepremičnini vknjižena zastavna pravica oziroma zemljiški dolg ugasne z dnem, ko postane sklep o izročitvi nepremičnine kupcu
pravnomočen (192. člen), čeprav zastavni upniki oziroma
upniki zemljiškega dolga niso
popolnoma poplačani.
Kupec nepremičnine in zastavni upnik oziroma upnik zemljiškega dolga se lahko
sporazumeta, da ostane zastavna pravica “oziroma
zemljiški dolg na nepremičnini tudi po pravnomočnosti
sklepa o izročitvi nepremičnine, kupec pa prevzame toliko dolžnikovega dolga
proti temu upniku, kolikor bi mu ga pripadlo v izvršilnem postopku.
V primeru iz drugega odstavka se kupnina
zmanjša za prevzeti dolg, sodišče pa upniku zemljiškega dolga vrne zemljiško
pismo.
174. člen
(Služnosti, stavbne pravice in stvarna
bremena)
Stvarne služnosti na nepremičnini z njeno
prodajo ne ugasnejo:
-
če so bile vpisane v zemljiško knjigo pred pravicami zastavnih upnikov
oziroma upnika, na čigar predlog je sodišče dovolilo izvršbo, ter upnika
zemljiškega dolga, ali
-
če so bile vpisane v zemljiško knjigo za pravicami zastavnih upnikov
oziroma upnika, na čigar predlog je sodišče dovolilo izvršbo, in upnika
zemljiškega dolga ter so bile ustanovljene na podlagi pravnega posla in
njihovemu obstoju do izdaje odredbe o prodaji ne nasprotujejo zastavni upniki
oziroma upniki zemljiškega dolga, ali
-
če so bile ustanovljene na podlagi sodne ali upravne odločbe.
S prodajo nepremičnine tudi ne ugasnejo
osebne služnosti, stvarna bremena in stavbne pravice, ki so bile vpisane v
zemljiški knjigi pred pravicami zastavnih upnikov oziroma upnika, na čigar
predlog je sodišče dovolilo izvršbo ter upniki zemljiškega dolga.
S prodajo nepremičnine tudi ne ugasnejo
služnosti v javno korist.
Druge osebne služnosti, stvarna bremena in
stavbne pravice s prodajo nepremičnine ugasnejo, razen če se imetniki teh
pravic s kupcem kako drugače dogovorijo.
175. člen
(Najemno in zakupno razmerje)
Najemno ali zakupno razmerje ne preneha s
prodajo stvari, ki je predmet najema ali zakupa.
Kupec stopi v pravice in obveznosti
najemodajalca oziroma zakupodajalca.
Če je najemno ali zakupno razmerje nastalo
po pridobitvi upnikove zastavne pravice oziroma zemljiškega dolga na
nepremičnini, lahko kupec ne glede na zakonske in pogodbene roke odpove pogodbo
o najemu ali zakupu z odpovednim rokom enega meseca.
176. člen
(Ogled nepremičnine)
Sodišče tistemu, ki se zanima za nakup nepremičnine,
na njegovo zahtevo in stroške
dovoli, da si jo ogleda.
Čas in način ogleda ter
morebitno navzočnost izvršitelja določi
sodišče v odredbi o prodaji nepremičnine.
2. Nepremičnine, izvzete iz izvršbe
177. člen
Predmet izvršbe ne morejo biti kmetijska
zemljišča in gospodarska poslopja kmeta, kolikor jih potrebuje za lastno
preživljanje in za preživljanje članov svoje ožje družine ter drugih oseb, ki
jih je po zakonu dolžan preživljati.
Prvi odstavek tega člena se ne nanaša na izvršbo
za uveljavitev denarnih terjatev, zavarovanih s pogodbeno zastavno pravico na
nepremičninah (hipoteko) oziroma za poplačilo
zemljiškega dolga.
3. Ugotovitev vrednosti nepremičnine
178. člen
(Način ugotovitve vrednosti)
Vrednost nepremičnine lahko ugotovi sodišče še
pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.
Vrednost nepremičnine ugotovi sodišče na
podlagi cenitve sodnih cenilcev
po tržni ceni na dan cenitve.
Pri ugotavljanju vrednosti se upošteva
morebitno zmanjšanje vrednosti zaradi tega, ker ostanejo na njej tudi po
prodaji določene pravice.
Na predlog, ki mora biti vložen najkasneje
20 dni pred prodajnim narokom, sodišče na prodajnem naroku z odredbo ponovno
ugotovi vrednost nepremičnine, če stranka s predložitvijo mnenja sodnega
cenilca o tržni vrednosti nepremičnine verjetno izkaže, da se je vrednost
nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej
spremenila. V primeru spletne javne dražbe sodišče z odredbo ponovno ugotovi
vrednost nepremičnine najkasneje en delovni dan pred začetkom spletne javne
dražbe.
Sodišče predlog in mnenje sodnega cenilca o
tržni vrednosti nepremičnine iz prejšnjega odstavka vroči strankam in osebam iz
drugega odstavka 179. člena tega zakona, da se o njem izjavijo v osmih dneh od
vročitve, če novega mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine brez
objave osebnih in drugih varovanih podatkov ne objavi na spletnih straneh
sodišča.
Če se pri cenitvi pokaže, da je s prodajo
nepremičnine po delih ali po skupinah delov možno doseči višjo ceno ali
hitrejše poplačilo, se za določitev načina in pogojev prodaje upošteva
najugodnejša tako ugotovljena vrednost.
Sodišče na predlog stranke za ugotovitev
tržne vrednosti nepremičnine ne postavi sodnega cenilca, če stranka predloži
cenitev iz drugega sodnega postopka, ki ni starejša od dveh let, in ponovne
cenitve na svoje stroške ne zahtevajo stranke ali osebe iz drugega odstavka
179. člena tega zakona.
Predlog in mnenje sodnega cenilca o tržni
vrednosti nepremičnine iz prejšnjega odstavka se vroči strankam in osebam iz
drugega odstavka 179. člena tega zakona, da se o njem izjavijo v osmih dneh od
vročitve.
179. člen
(Sklep o ugotovitvi vrednosti)
Vrednost nepremičnine ugotovi sodišče s
sklepom.
Zoper ta sklep se lahko pritoži poleg dolžnika
tudi vsak, ki ima pravico biti poplačan iz zneska, dobljenega s prodajo.
180. člen
(Ustavitev izvršbe po predlogu)
Vsak, ki ima pravico biti poplačan iz zneska,
dobljenega s prodajo nepremičnine, pa je po vrstnem redu pred upnikom, ki je
predlagal izvršbo, lahko predlaga, naj sodišče ustavi izvršbo, če ugotovljena
vrednost nepremičnine niti delno ne krije terjatve upnika, ki je predlagal
izvršbo.
Ustavitev izvršbe lahko predlaga v osmih dneh
od vročitve odredbe o prodaji. Sodišče vroči predlog v
izjavo strankam in osebam iz drugega odstavka 179. člena tega zakona.
Sodišče presodi glede na okoliščine primera,
ali je glede na verjetno višino delnega poplačila upnika, ki je predlagal
izvršbo, prodaja smotrna.
4. Prodaja nepremičnine
181. člen
(Odredba o prodaji)
Po izdaji sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine
izda sodišče odredbo o prodaji nepremičnine; v njej določi način in pogoje za
prodajo ter čas in kraj prodaje, če naj bo nepremičnina prodana na dražbi.
Prodaja nepremičnine se opravi po pravnomočnosti
sklepa o izvršbi in po pravnomočnosti sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine.
V odredbi o prodaji se posebej opozori na
možnost, da se vrednost nepremičnine dokončno ugotovi na prodajnem naroku oziroma en dan pred začetkom spletne javne dražbe (četrti odstavek 178. člena).
Odredbo o prodaji razglasi sodišče na sodni
deski in na svoji spletni strani, lahko pa tudi na drug krajevno običajen
način, odredbo za prodajo kmetijskega zemljišča pa posreduje upravni enoti,
kjer nepremičnina leži, da jo upravna enota objavi na svoji oglasni deski. Na
spletu se poleg odredbe o prodaji objavi tudi mnenje sodnega cenilca o tržni
vrednosti nepremičnine brez objave osebnih in drugih varovanih podatkov.
Upnik lahko objavi odredbo o prodaji
nepremičnine v sredstvih javnega obveščanja. Stroški objave bremenijo upnika.
Od razglasitve odredbe o prodaji na sodni
deski in spletni strani sodišča do dneva prodaje mora preteči najmanj 30 dni.
Odredbo o prodaji vroči sodišče strankam,
zastavnim upnikom, drugim udeležencem postopka, osebam, ki imajo vknjiženo
predkupno oziroma odkupno pravico, in pristojnemu upravnemu organu. Osebam,
ki imajo vknjiženo predkupno oziroma odkupno pravico, in zastavnim upnikom se
vroča na naslovu, ki je vpisan v zemljiški knjigi, ne glede na kraj njihovega
dejanskega bivanja, razen če so ga posebej sporočili sodišču.
Če vročitve na način iz prejšnjega odstavka
ni mogoče opraviti, se vročitev opravi po splošnih pravilih o osebnem vročanju.
181.a člen
(Spletni iskalnik prodaj nepremičnin)
Vrhovno sodišče Republike Slovenije za namen
pregledne in uspešne prodaje nepremičnin v izvršilnem postopku upravlja in
vzdržuje spletni iskalnik prodaj nepremičnin, s katerim lahko zainteresirani
kupci iščejo nepremičnine, ki so predmet prodaje, zlasti po naslednjih merilih:
-
vrsta rabe nepremičnine (stanovanje, hiša, poslovni prostor, zemljišče),
-
čas in kraj dražbe oziroma spletni naslov, na katerem poteka spletna
javna dražba,
-
pristojno sodišče.
182. člen
(Predkupna in odkupna pravica)
Kdor ima zakonito ali vknjiženo pogodbeno
predkupno oziroma odkupno pravico na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, ima
prednost pred najugodnejšim ponudnikom, če na poziv
sodišča takoj po končani javni dražbi oziroma v določenem roku po končani
spletni javni dražbi izjavi, da kupuje nepremičnino
pod enakimi pogoji in če najpozneje tri delovne dni pred dražbo položi
varščino.
Če je bila nepremičnina prodana na podlagi
postopka zavezujočega zbiranja ponudb, pozove sodišče predkupnega oziroma
odkupnega upravičenca, če je bil postopek zbiranja ponudb uspešen, da v določenem
roku kupi nepremičnino pod enakimi pogoji kot ponudnik, ki je uspel v postopku
zavezujočega zbiranja ponudb.
Če je bila nepremičnina prodana z
neposredno pogodbo, povabi sodišče predkupnega oziroma odkupnega upravičenca,
naj izjavi na zapisnik pri sodišču, ali želi izkoristiti svojo pravico.
Če predkupni oziroma odkupni upravičenec
izkoristi svojo pravico, ima najboljši ponudnik ali kupec pri neposredni
pogodbi pravico takoj po končani dražbi ali po prejemu obvestila, da je
predkupni upravičenec izjavil, da želi izkoristiti svojo pravico, ponuditi
višjo ceno.
183. člen
(Način prodaje)
Nepremičnina se proda na javni dražbi.
Javna dražba se opravi kot spletna javna
dražba, razen če sodnik oceni, da je primerneje, da se izvede narok za prodajo
nepremičnine na javni dražbi. Sodnik lahko odloči, da se izvede narok za
prodajo nepremičnine na javni dražbi tudi, če na prvi spletni javni dražbi ni
bil prijavljen noben dražitelj. Narok za prodajo nepremičnine na javni dražbi
se opravi v sodnem poslopju, če sodišče ne odloči drugače.
Upniki, zastavni upniki in upniki
zemljiškega dolga se lahko ves čas izvršilnega postopka do izdaje odredbe o
prodaji sporazumejo, da se nepremičnina proda na podlagi prodaje z zavezujočim
zbiranjem ponudb. Šteje se, da se osebe iz prejšnjega stavka strinjajo s
prodajo z zavezujočim zbiranjem ponudb, če ena izmed njih poda takšen predlog,
druge pa izrecno temu ne nasprotujejo v roku, ki jim ga postavi sodišče.
Stranke, zastavni upniki in upniki
zemljiškega dolga se lahko ves čas izvršilnega postopka do izdaje odredbe o
prodaji sporazumejo, da se nepremičnina v določenem roku proda z neposredno
pogodbo.
Sporazum, da se nepremičnina proda z
neposredno pogodbo, mora biti sklenjen v pisni obliki.
Sporazum o prodaji z neposredno pogodbo se
pošlje pristojnemu davčnemu organu.
Pogodba o neposredni prodaji ima učinek od
dneva, ko je sklep o domiku (190. člen) vročen kupcu.
184. člen
(Pogoji za prodajo)
Pogoji za prodajo morajo poleg drugih podatkov
navajati:
1.
natančnejši opis nepremičnine s pritiklinami;
2.
služnosti stavbne pravice in stvarna bremena, ki jih mora kupec prevzeti;
3.
vrednost nepremičnine, ki jo je s sklepom ugotovilo
sodišče;
4.
ceno, za katero se sme nepremičnina prodati;
5.
rok, v katerem mora kupec položiti kupnino;
6.
način prodaje;
7.
znesek varščine.
Rok, v katerem mora kupec položiti kupnino v
hrambo na račun sodnih pologov,
ne sme biti daljši od šestih mesecev od dneva prodaje, ne glede na to, ali
plačuje kupnino naenkrat ali v obrokih.
185. člen
(Položitev varščine)
Javne dražbe ali postopka zavezujočega
zbiranja ponudb se smejo udeležiti le tisti, ki najpozneje tri delovne dni pred
dražbo ali pred iztekom roka za zavezujoče zbiranje ponudb položijo varščino.
Če se sklene neposredna pogodba, položi kupec
varščino tistemu, s katerim jo je sklenil, in to neposredno pred sklenitvijo
pogodbe.
Varščine so oproščeni upnik, na čigar
predlog je sodišče dovolilo izvršbo in zastavni upnik oziroma upnik zemljiškega
dolga, če njihove terjatve dosegajo varščino in če se da glede na njihov vrstni
red in ugotovljeno vrednost nepremičnine varščina poravnati iz kupnine. V primeru spletne javne dražbe je treba
oprostitev plačila varščine predlagati tri delovne dni pred začetkom spletne
javne dražbe.
Varščina znaša desetino ugotovljene vrednosti
nepremičnine.
Ponudniki, katerih ponudbe niso bile sprejete,
dobijo varščino na njihov transakcijski račun nakazano
nazaj v 15 dneh po koncu javne
dražbe ali naroka za odpiranje ponudb razen, če zakon
ne določa drugače.
186. člen
(Če je pri prodaji navzoč en sam ponudnik)
Narok za prodajo nepremičnine se opravi, tudi
če je navzoč en sam ponudnik.
V primeru iz prvega odstavka tega člena lahko
sodišče na predlog stranke ali zastavnega upnika oziroma
upnika zemljiškega dolga glede na
okoliščine primera preloži prodajni narok.
187. člen
(Kdo ne more biti kupec)
Kupec ne more biti dolžnik, sodnik,
izvršitelj ali kdo drug, ki uradno sodeluje pri prodaji. Kupec tudi ne more
biti nekdo, ki po zakonu ne more pridobiti nepremičnine, ki je predmet izvršbe.
188. člen
(Prodajna cena)
(poseg odločbe
US o načinu izvrševanja tega člena)
Na prvem prodajnem naroku nepremičnina ne
sme biti prodana za manj kot 70 % ugotovljene vrednosti.
Če nepremičnine na prvem naroku ni bilo mogoče
prodati, razpiše sodišče na predlog upnika drugi narok, na katerem nepremičnina
ne sme biti prodana za manj kot polovico ugotovljene vrednosti.
Od prvega do drugega naroka mora preteči
najmanj trideset dni.
Z izjavo, ki jo dajo na zapisnik pri sodišču,
pred katerim teče izvršilni postopek, ali pri kakšnem drugem sodišču, se
stranki in zastavni upniki oziroma upniki zemljiškega
dolga lahko sporazumejo, da sme
biti nepremičnina prodana na dražbi tudi za ceno,
nižjo od 70 % ugotovljene vrednosti, oziroma nižjo od polovice ugotovljene
vrednosti.
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo
tudi v primeru prodaje z zavezujočim zbiranjem ponudb, drugi in četrti odstavek
tega člena pa se smiselno uporabljata tudi v primeru prodaje z neposredno
pogodbo.
188.a člen
(Spletna javna dražba)
Če se nepremičnina prodaja na spletni javni
dražbi, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o javnih dražbah, razen
drugega odstavka 186. člena tega zakona in če ni v tem členu določeno drugače.
Spletne javne dražbe se sme udeležiti le
tisti, ki se prijavi najpozneje tri delovne dni pred začetkom dražbe.
Po prijavi in plačilu varščine pridobi
enolični znak, s katerim anonimno sodeluje na dražbi.
Spletna dražba se začne samodejno, ko
nastopi čas, določen za začetek dražbe. Začetek in čas trajanja spletne javne
dražbe določi sodišče v odredbi o prodaji.
Podrobnejša pravila v zvezi s spletno javno
dražbo predpiše minister, pristojen za pravosodje.
189. člen
(Prodajni narok in domik)
Ko sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za
narok, razglasi, da se začenja dražba.
Dražba traja, dokler ponudniki višajo
ponudbe. Ponudnik je na svojo ponudbo vezan, dokler ni dana višja ponudba. Na
prošnjo enega ali več ponudnikov lahko sodišče dovoli krajši premor za
premislek. Dražba se konča, ko ponudniki kljub dvakratnemu pozivu sodnika ne
ponudijo višje cene.
Ko je dražba končana, sodišče ugotovi, kateri
ponudnik je ponudil najvišjo ceno, in razglasi, da je temu ponudniku domaknjena
nepremičnina.
Ponudnik iz prejšnjega odstavka mora v
primeru iz 200.a člena tega zakona dati izjavo, ali je z upnikom povezana oseba
po določbi 200.b člena tega zakona.
Izjavo iz prejšnjega odstavka sodišče osebno
vroči dolžniku in upniku, ki ji lahko nasprotujeta v osmih od dneva prejema.
O domiku nepremičnine izda sodišče sklep,
ki ga vroči vsem, katerim je vročilo odredbo o prodaji, ter vsem udeležencem
dražbe. Zoper sklep o domiku ni pritožbe. Nepravilnosti pri dražbi se lahko
uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu.
Če je za sklenitev prodajne pogodbe
potrebna odobritev po zakonu, sodišče po končani dražbi ali postopku
zavezujočega zbiranja ponudb ugotovi, kateri ponudnik je
ponudil najvišjo ceno in ga napoti, da v določenem roku vloži ustrezno vlogo za
pridobitev odobritve. Po ponudnikovi pridobitvi odobritve sodišče nadaljuje
postopek in takoj izda sklep o domiku.
Če je odobritev odklonjena oziroma vloga ni
bila vložena v roku, sodišče na predlog upnika in glede na okoliščine prodaje
lahko napoti na pridobitev odobritve drugega oziroma naslednje najboljše kupce,
ki v to privolijo in dajo izjavo iz četrtega odstavka tega člena, ali pa
prodajo s sklepom razveljavi.
Če ponudnik iz tretjega odstavka tega člena
ne da izjave iz četrtega odstavka tega člena, lahko sodišče na predlog upnika
in glede na okoliščine prodaje domakne nepremičnino drugemu oziroma naslednjemu
najboljšemu kupcu, ki v to privoli in da izjavo iz četrtega odstavka tega
člena, ali pa prodajo s sklepom razveljavi.
189.a člen
(Prodaja z zavezujočim zbiranjem ponudb)
Prodaja z zavezujočim zbiranjem ponudb je
javno vabilo k dajanju ponudb, na podlagi katerega sodišče domakne nepremičnino
najboljšemu ponudniku.
Najboljši ponudnik je tisti, ki ponudi
najvišjo ceno, vendar ne nižje od prodajne cene, če več ponudnikov ponudi enako
najvišjo ceno, pa tisti, ki ponudi najkrajši rok plačila. Če več ponudnikov
ponudi enako najvišjo ceno in enak rok plačila, je najboljši ponudnik tisti,
čigar ponudbo je sodišče prejelo prej.
Sodišče v odredbi o prodaji odloči, da se
nepremičnina proda na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb, ter določi rok za
oddajo ponudb, čas in kraj naroka za odpiranje ponudb, ter druge sestavine, ki
jih mora vsebovati odredba o prodaji.
Odredba o prodaji mora biti objavljena
najpozneje 30 dni pred potekom roka za oddajo ponudb.
Po poteku roka za oddajo ponudb sodišče
opravi narok, na katerem odpira prejete ponudbe in ugotovi, kateri ponudnik je
uspel v postopku, ter razglasi, da je temu ponudniku domaknjena nepremičnina.
Glede prodaje z zavezujočim zbiranjem
ponudb se smiselno uporabljajo določbe četrtega do devetega odstavka 189. člena
tega zakona.
190. člen
(Domik pri prodaji z neposredno pogodbo)
Sodišče izda sklep, s katerim domakne
nepremičnino, prodano z neposredno pogodbo, ko ugotovi, da so izpolnjeni pogoji
za veljavnost prodaje.
Sklep o domiku vroči vsem, katerim je vročilo
odredbo o prodaji, ter kupcu.
Pri domiku pri prodaji z neposredno pogodbo
se smiselno uporabljajo določbe četrtega, petega in devetega odstavka
189. člena tega zakona.
191. člen
(Položitev kupnine)
Kupec mora položiti kupnino v roku, ki je
določen v odredbi o prodaji.
Kupec, ki je edini upnik, je lahko oproščen
položitve kupnine do višine zneska, ki bi mu pripadal po sklepu o poplačilu.
Sodišče o predlogu upnika odloči s posebnim sklepom.
Če kupec v določenem roku ne položi kupnine
oziroma vloga za odobritev nakupa po sedmem odstavku 189. člena tega zakona ni
bila vložena v roku, se mu položena varščina ne vrne, ampak razdeli v skladu s
197. in 198. členom tega zakona. Sodišče na predlog upnika in glede na
okoliščine prodaje pozove na plačilo kupnine drugega oziroma naslednje
najboljše kupce, ki v to privolijo in dajo izjavo iz četrtega odstavka 189.
člena tega zakona ter jim določi rok za položitev kupnine, ali pa prodajo s
sklepom razveljavi in določi novo prodajo.
Iz položene varščine se poravnajo stroški za
novo prodajo in nadomesti razlika med ceno, doseženo pri prejšnji in pri novi
prodaji. (črtan)
192. člen
(Izročitev nepremičnine kupcu)
Po izdaji sklepa o domiku in po položitvi
kupnine izda sodišče sklep, da se nepremičnina izroči kupcu in po
pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi vpiše nanj lastninska pravica na
nepremičnini ter izbrišejo tiste pravice in bremena, za katere je to določeno s
sklepom o domiku. Sodišče lahko v sklepu o izročitvi
nepremičnine kupcu na predlog osebe, ki je namesto kupca položila kupnino in je
do izdaje sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu sodišču predložila listino,
sposobno za vknjižbo hipoteke v svojo korist, določi, da se po pravnomočnosti
tega sklepa vknjiži hipoteka za zavarovanje terjatve, ki izhaja iz listine, ki
je podlaga za vpis, v korist te osebe.
V sklepu sodišče tudi odloči, kdaj se je
dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja oziroma
izprazniti poslovni prostor. Sklep je izvršilni naslov za izpraznitev in
izročitev nepremičnine.
Sklep o izročitvi nepremičnine kupcu
sodišče vroči vsem, katerim je vročilo odredbo o prodaji, udeležencem javne
dražbe in udeležencem postopka zavezujočega zbiranja ponudb.
Nepremičnino izroči sodišče kupcu po
pravnomočnosti sklepa o izročitvi.
193. člen
(Varstvo kupčevih pravic)
Razveljavitev ali sprememba sklepa o
izvršbi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu nima vpliva na
pravice, ki jih je kupec pridobil po 192. členu tega zakona.
194. člen
(Ustavitev izvršbe)
(poseg odločbe
US o načinu izvrševanja tega člena)
Če nepremičnine ni bilo mogoče prodati na
prvem naroku, dovoli sodišče novo prodajo samo na upnikov
predlog.
Če upnik ne predlaga nove prodaje v šestih
mesecih od prvega naroka, ali če nepremičnine ni bilo
mogoče prodati na drugem naroku niti za polovico
ugotovljene vrednosti, sodišče ustavi izvršbo.
Sodišče ustavi izvršbo s prodajo z
neposredno pogodbo, če nepremičnine ni bilo mogoče prodati v roku, za katerega
sta se sporazumeli stranki in zastavni upniki oziroma upniki zemljiškega
dolga (četrti odstavek 183. člena).
V primeru iz drugega in tretjega odstavka
tega člena upnik obdrži zastavno pravico na nepremičnini za zavarovanje svoje
terjatve in sodišče ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi.
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo
tudi v primeru prodaje z zavezujočim zbiranjem ponudb.
5. Poplačilo upnikov
195. člen
(Kdaj se poplačajo)
Sodišče poplača upnike po pravnomočnosti
sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu.
196. člen
(Kateri upniki se poplačajo)
Iz kupnine se poplačajo:
1.
upniki, na predlog katerih je sodišče dovolilo
izvršbo;
2.
upniki zemljiškega dolga in zastavni upniki, ki so priglasili svojo terjatev;
3.
osebe, ki imajo pravico do nadomestila za osebne
služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena;
4.
država in samoupravne lokalne skupnosti za davščine;
5.
osebe, ki imajo terjatve, navedene v 3. točki
prvega odstavka 197. člena tega zakona.
197. člen
(Prednost pri poplačilu)
Iz zneska, dobljenega s prodajo, se poplačajo
najprej, in sicer po temle vrstnem redu:
1.
stroški izvršilnega postopka;
2.
davek na dodano vrednost oziroma davek na
promet nepremičnine, ki se po predpisih obračuna od prodaje nepremičnine, in za zadnje leto zapadle davščine, ki
obremenjujejo prodano nepremičnino;
3.
terjatve iz naslova zakonite preživnine, terjatve
iz naslova odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti in terjatve iz naslova
odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal,
terjatve delavcev iz delovnega razmerja z dolžnikom, ter terjatve prispevkov za
socialno zavarovanje, zapadlih za zadnje leto, in sicer ne glede na to, ali so
te terjatve zavarovane z zastavno pravico na prodani nepremičnini ali ne. (delno
razveljavljena)
Terjatve iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega
člena, razen davka na dodano vrednost oziroma davka na
promet nepremičnine, se poplačajo, če so bile priglašene
najkasneje na razdelitvenem naroku in če so dokazane z izvršilnim naslovom.
Čas, določen v 2. in 3. točki prvega odstavka
tega člena, se šteje do dneva, ko je bil izdan sklep o izročitvi nepremičnine
kupcu.
198. člen
(Vrstni red drugih terjatev)
Po poplačilu terjatev iz 197. člena tega zakona
se poplačajo terjatve, ki so zavarovane z zastavno pravico, terjatve upnikov,
na katerih predlog je sodišče dovolilo izvršbo, zemljiški
dolg, ter nadomestila za osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena, ki s prodajo ugasnejo.
Terjatve, ki so zavarovane z zastavno
pravico in zemljiškim dolgom, se poplačajo, če so bile priglašene najpozneje na
razdelitvenem naroku.
Upniki iz prvega odstavka tega člena se poplačajo
po vrsti, kot so pridobili zemljiški dolg oziroma zastavno pravico, oziroma po vrstnem redu,
kot so bile osebne služnosti, stavbne
pravice in stvarna bremena vpisana v zemljiški knjigi.
Stroški in obresti za zadnja tri leta pred
vložitvijo predloga za izvršbo, določeni v izvršilnem naslovu, imajo isti
vrstni red kot glavna terjatev.
Po poplačilu terjatev iz prvega odstavka tega
člena se poplačajo terjatve iz 2. in 3. točke prvega odstavka 197. člena tega
zakona za čas, za katerega se ne poplačajo po omenjenih določbah.
199. člen
(Nadomestila za osebne služnosti, stavbne
pravice in stvarna bremena)
Če se o nadomestilu za osebne služnosti,
stavbne pravice ali stvarna bremena, ki s prodajo ugasnejo, upravičenci in
upniki, ki so po vrstnem redu za poplačilo za njimi, ne morejo sporazumeti, ga
določi sodišče, ki pri tem upošteva zlasti čas, kolikor bi služnost, stavbna
pravica oziroma breme še trajale, njihovo vrednost ter starost upravičencev.
Kupec in upravičenec do osebne služnosti,
stavbne pravice ali stvarnega bremena se lahko sporazumeta, da kupec prevzame
služnost, stavbno pravico oziroma stvarno breme, nadomestilo, določeno po
prejšnjem odstavku, pa se odbije od kupnine.
200. člen
(Sorazmerno poplačilo terjatev)
Terjatve, ki imajo isti vrstni red, se
poplačajo v sorazmerju z njihovo višino, če s prodajo dobljeni znesek ne zadošča
za njihovo popolno poplačilo.
200.a člen
(Poplačilo upnika, ki je kupec
nepremičnine)
Če je upnik ali z njim povezana oseba
kupila nepremičnino za ceno, ki je nižja od njene ugotovljene vrednosti po
178. členu tega zakona, in pridobljena kupnina ne bi zadostovala za
popolno poplačilo tega upnika, se pri poplačilu tega upnika, ne glede na dejansko
višino kupnine, šteje, da je upnik poplačan do višine ugotovljene vrednosti
nepremičnine.
200.b člen
(Povezane osebe)
Povezane osebe so lahko povezane fizične
osebe ali povezane pravne osebe. Povezane so, če imajo takšno lastnost v
trenutku domika nepremičnine oziroma po koncu dražbe premičnine ali druge
premoženjske pravice oziroma ob prodaji premičnine ali druge premoženjske
pravice z neposredno pogodbo.
Za povezane fizične osebe se štejejo
sorodniki v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski
vrsti do četrtega kolena, skrbnik in varovanec, posvojitelj in posvojenec,
zakonca, osebi, ki živita v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima
po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo, enake pravne posledice kot sklenitev
zakonske zveze, osebi, ki živita v registrirani istospolni partnerski
skupnosti, ter osebe v svaštvu do drugega kolena povezane osebe.
Odvisne in gospodujoče pravne osebe so
povezane pravne osebe. Odvisna pravna oseba je pravna oseba, nad katero lahko
druga pravna oseba (gospodujoča pravna oseba) neposredno ali posredno izvršuje
na članstvu temelječ obvladujoč vpliv. Gospodujoča pravna oseba je pravna
oseba, ki ima takšno udeležbo v drugem podjetju, da bi lahko izvrševala na
članstvu temelječ vpliv tako, da bi lahko odločilno, neposredno ali posredno
vplivala na oblikovanje volje odvisne pravne osebe.
Za gospodujočo pravno osebo velja tudi
fizična oseba, če lahko odločilno vpliva na oblikovanje volje odvisne pravne
osebe. Prav tako za gospodujočo pravno osebo velja tudi več fizičnih oseb
skupaj, če te fizične osebe veljajo za povezane fizične osebe po drugem
odstavku tega člena.
Povezane pravne osebe so tudi pogodbeniki
pogodbe o obvladovanju in pogodbe o prenosu dobička ter glavna in vključena
družba. Dokaz o nasprotnem ni mogoč.
Za pravno osebo v večinski posesti se
domneva, da je odvisna od osebe, ki je na njej udeležena z večino.
Pravna oseba v večinski posesti je tista,
na kateri ima oseba z večinsko udeležbo večino kapitalskih deležev ali večino
glasovalnih pravic.
Kateri del deležev pripada osebi, udeleženi
z večino, se pri kapitalskih družbah določi v razmerju med skupnim zneskom
osebi pripadajočega osnovnega kapitala (osnovne glavnice) k osnovnemu kapitalu.
Lastni deleži se pri kapitalskih družbah odštejejo od osnovnega kapitala. Z
lastnimi deleži kapitala so izenačeni deleži, ki pripadajo komu drugemu za
račun pravne osebe.
Kateri del glasovalnih pravic pripada
osebi, udeleženi z večino, se določi po razmerju števila glasovalnih pravic, ki
jih lahko izvršuje iz njej pripadajočih deležev k skupnemu številu vseh
glasovalnih pravic. Od skupnega števila glasovalnih pravic se odštejejo
glasovalne pravice iz lastnih deležev. Z lastnimi deleži pravnih oseb so
izenačeni deleži, ki pripadajo komu drugemu za račun pravne osebe.
Kot deleži, ki pripadajo osebi z večinskim
deležem, veljajo tudi deleži, ki pripadajo od nje odvisni pravni osebi ali
drugemu za račun te pravne osebe ali od nje odvisni pravni osebi.
Kot povezani veljata tudi oseba, zaposlena
za nedoločen ali določen čas, in njen delodajalec, razen če je delodajalec
oseba javnega prava.
201. člen
(Izpodbijanje terjatev)
Upnik ali kdo drug, ki ima pravico biti
poplačan iz kupnine, lahko izpodbija terjatev drugega upnika, njeno višino in
vrstni red, po katerem ima ta pravico do poplačila, kolikor to vpliva na
njegovo poplačilo.
Pravico iz prejšnjega odstavka ima tudi
dolžnik, če terjatve, njene višine ali vrstnega reda brez svoje krivde ni mogel
izpodbijati z drugimi pravnimi sredstvi med izvršilnim postopkom.
Terjatev je mogoče izpodbijati najkasneje na
razdelitvenem naroku.
Kljub poteku roka, ki ga določa zakon, ki
ureja obligacijska razmerja, za vložitev tožbe na izpodbijanje dolžnikovih
pravnih dejanj, se s tožbo lahko izpodbija pravno dejanje ustanovitve oziroma
razpolaganja z zemljiškim dolgom, če ga upnik ali kdo drug izpodbija najkasneje
na razdelitvenem naroku.
202. člen
(Napotitev na pravdo)
Tistega, ki izpodbija terjatev, sodišče napoti,
naj v določenem roku začne pravdo, če je odločitev odvisna od spornih dejstev;
sicer pa samo odloči o višini in vrstnem redu izpodbijane terjatve.
Sodišče odloži sklep o poplačilu tistih,
katerih terjatve so sporne, dokler ni končana pravda.
Znesek, ki se nanaša na sporno terjatev, ostane
v hrambi pri sodišču.
Če se pravda ne začne v določenem roku, ravna
sodišče, kot da terjatev ni sporna.
Določba četrtega odstavka tega člena ne posega
v pravico tistega, ki izpodbija terjatev, da tudi po koncu postopka začne
pravdo zoper tistega, čigar terjatev izpodbija.
6. Posebne določbe o načinu poplačila
nekaterih terjatev
203. člen
(Nezapadla terjatev)
Zemljiški dolg oziroma terjatev zastavnega
upnika, ki še ni zapadla do dneva izdaje sklepa o poplačilu, se poplača tako,
da se upoštevajo obresti v višini bančne eskontne stopnje v kraju izpolnitve zavarovane
terjatve od dneva izdaje sklepa o poplačilu do dneva zapadlosti terjatve.
204. člen
(Nezapadla terjatev občasnih prejemkov)
Če so terjatve občasnih prejemkov iz naslova
zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske
aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti, in odškodnine za
izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, zavarovane z
zastavno pravico, zapadejo pa po izdaji sklepa o poplačilu, se poravnajo na
izrecno zahtevo upnika.
Te terjatve se obračunavajo smiselno na način,
kot se obračunava nadomestilo za osebno služnost, stavbno pravico ali stvarno breme.
205. člen
(Pogojna terjatev)
Znesek, potreben za poplačilo terjatve, ki je
zavarovana z zastavno pravico, vendar je odvisna od pogoja, se izloči in izroči
v hrambo sodišču ter izplača, ko nastopi odložni pogoj, oziroma ko je gotovo,
da razvezni pogoj ne bo nastopil.
Če odložni pogoj ne nastopi, oziroma če nastopi
razvezni pogoj, se iz izločenega zneska poplačajo upniki, katerih terjatve niso
bile popolnoma poplačane ali sploh niso bile poplačane; če takih upnikov ni ali
če z njihovim poplačilom ni izčrpan ves znesek, pa se ta znesek oziroma ostanek
izroči dolžniku.
206. člen
(Predznamba zastavne pravice in zaznamba
spora)
Če je v zemljiški knjigi vpisana predznamba
zastavne pravice zastavne pravice in tisti, v čigar korist je vpisana, dokaže,
da je v teku postopek za njeno opravičilo, oziroma da še ni pretekel rok za ta
postopek, se terjatev, na katero se predznamba nanaša, poravna na enak način
kot terjatev z odložnim pogojem.
Terjatev, za katero je v zemljiški knjigi
vpisana zaznamba spora za izbris zastavne pravice ali zaznamba kakšnega drugega
spora oziroma zemljiški dolg, za katerega je v
zemljiški knjigi vpisana zaznamba spora za njegov izbris ali kakšnega drugega
spora, se poravna na enak način kot terjatev z razveznim
pogojem.
7. Razdelitveni narok, sklep o poplačilu in
izbris pravic in bremen
207. člen
(Razdelitveni narok)
Po pravnomočnosti sklepa o izročitvi
nepremičnine kupcu določi sodišče narok za razdelitev zneska, dobljenega s
prodajo.
Na narok povabi sodišče poleg strank tudi
tiste, ki imajo po stanju spisov in po podatkih iz zemljiške knjige pravico do
poplačila iz tega zneska.
V vabilu sodišče te osebe opozori, da bodo
terjatve upnikov upoštevane le, če bodo priglašene pisno ali ustno najpozneje
na razdelitvenem naroku in da lahko samo še na razdelitvenem naroku izpodbijajo
obstoj drugih terjatev, njihovo višino in vrstni red, po katerem imajo pravico
do poplačila.
Na naroku se razpravlja o poplačilu upnikov in
drugih oseb, ki uveljavljajo poplačilne zahtevke ter o
resničnosti izjave iz četrtega odstavka 189. člena tega zakona.
208. člen
(Sklep o poplačilu)
O poplačilu upnikov in drugih oseb, ki
uveljavljajo pravico do poplačila ter o resničnosti
izjave iz četrtega odstavka 189. člena tega zakona,
odloči sodišče s sklepom po opravljenem naroku. Pri tem upošteva stanje, kot
izhaja iz spisov in iz zemljiške knjige, ter stanje, ki ga je ugotovilo na
naroku.
Terjatve upnikov se obračunajo po stanju na dan
razdelitvenega naroka.
V sklepu iz prvega odstavka tega člena upošteva
sodišče samo tiste terjatve, glede katerih je sklep o izvršbi postal
pravnomočen najkasneje na dan razdelitvenega naroka.
Terjatve, glede katerih sklep o izvršbi ni
postal pravnomočen najkasneje na dan razdelitvenega naroka, se poplačajo po
pravnomočnosti sklepa o izvršbi iz morebitnega preostanka kupnine, ostanek pa
se vrne dolžniku.
Pritožba zoper sklep o poplačilu zadrži njegovo
izvršitev, če bi sklep, s katerim bi bilo pritožbi ugodeno, lahko vplival na
poplačilo.
Če sodišču po stanju iz spisov in podatkih
iz zemljiške knjige oziroma iz drugih okoliščin ni znano, kdo je upnik
zemljiškega dolga, sodišče znesek, ki upniku pripada po sklepu iz prvega odstavka
tega člena, hrani zanj na računu sodnih pologov. (črtan)
209. člen
(Izbris pravic in bremen)
Sodišče s sklepom o domiku tudi odloči,
katere v zemljiški knjigi vpisane pravice in bremena se izbrišejo ob izročitvi
nepremičnine kupcu (173., 174. in drugi odstavek 199. člena).
8. Dolžnikova pravica na prodanem stanovanju
210. člen
Dolžnik, ki kot lastnik stanuje v prodani
družinski stanovanjski hiši ali prodanem stanovanju, ima pravico stanovati v
tej hiši oziroma stanovanju kot najemnik še tri leta od dneva prodaje dalje.
Predlog, da obdrži pravico do najema
stanovanja, mora dolžnik vložiti v 60 dneh od prejema sklepa o izvršbi, če je dražbeni narok pred potekom tega roka, pa najkasneje do dražbenega naroka, sicer to pravico izgubi.
Dolžnik, ki obdrži pravico stanovati na prodani
družinski stanovanjski hiši ali stanovanju, je od dneva izdaje sklepa o izročitvi
nepremičnine dalje dolžan plačevati najemnino za profitno stanovanje. Če se
kupec in dolžnik o višini najemnine ne sporazumeta, jo določi sodišče v nepravdnem
postopku.
Določbe prejšnjih odstavkov tega člena ne
veljajo, kadar sta družinska stanovanjska hiša ali stanovanje prodana v
izvršilnem postopku zaradi poplačila terjatve iz naslova posojila, vzetega za
izgradnjo oziroma nakup družinske stanovanjske hiše ali stanovanja, ali zaradi
izterjave zemljiškega dolga oziroma terjatve, ki je bila zavarovana s pogodbeno
zastavno pravico (hipoteko) na tej hiši oziroma stanovanju, ali zaradi
izvršitve terjatve za izključitev etažnega lastnika s prodajo posameznega dela
zgradbe v etažni lastnini.
9. Uporaba določb tega poglavja, če
nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo
211. člen
Če je bila zemljiška knjiga, v katero je bila
vpisana nepremičnina, uničena, ali če nepremičnina ni vpisana v zemljiško
knjigo, mora upnik v predlogu za izvršbo navesti, kje je nepremičnina, njeno
ime, meje in površino, oziroma druge podatke, potrebne za njeno identifikacijo.
V takem primeru opravi izvršitelj po
odredbi sodišča rubež nepremičnine, za katero je predlagana izvršba. Na rubež
povabi upnika in dolžnika.
Zapisnik o rubežu ima pomen zaznambe izvršbe in
mora biti razglašen na sodni deski in objavljen v Uradnem listu Republike
Slovenije.
10. Izvršba na stavbno pravico
211.a člen
Določbe tega poglavja se smiselno
uporabljajo tudi za izvršbo na stavbno pravico.
Štirinajsto poglavje
Sodni penali
212. člen
O upnikovi zahtevi, naj se dolžniku nedenarne
obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova, naloži plačilo sodnih penalov,
odloči sodišče v izvršilnem postopku.
Na podlagi pravnomočnega sklepa o plačilu
sodnih penalov izda sodišče na predlog upnika sklep o izvršbi.
Plačilo sodnih penalov lahko zahteva upnik vse
dotlej, dokler ne predlaga izvršitve sodne odločbe iz prvega odstavka tega
člena.
Od dneva vložitve predloga za izvršbo upnik ni
več upravičen do sodnih penalov.
Tretji razdelek
IZVRŠBA ZA UVELJAVITEV NEDENARNE TERJATVE
Petnajsto poglavje
Izročitev in dobava premičnin
1. Krajevna pristojnost
213. člen
Za odločitev o predlogu za izvršbo za izročitev
ene ali več določenih stvari, ali določene količine nadomestnih stvari, in za
samo izvršbo je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega so stvari.
2. Izročitev določenih stvari
214. člen
(Če so stvari pri dolžniku ali pri kom drugem)
Izvršba za izročitev ene ali več določenih stvari,
ki so pri dolžniku, se opravi tako, da izvršitelj te stvari vzame dolžniku in
jih proti potrdilu izroči upniku.
Po prvem odstavku tega člena se opravi izvršba
tudi, kadar so stvari pri kom drugem, ki jih je voljan izročiti izvršitelju.
Če drugi ni voljan izročiti stvari, lahko upnik
predlaga sodišču, naj prenese nanj dolžnikovo terjatev proti drugemu za izročitev
stvari.
Za postopek s predlogom iz tretjega odstavka
tega člena se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o izvršbi na terjatev,
da se izročijo ali dobavijo premičnine (152. do 156. člen).
215. člen
(Če stvari niso bile najdene ne pri dolžniku
ne pri kom drugem)
Če stvari niso bile najdene ne pri dolžniku ne
pri kom drugem, sodišče na upnikov predlog oceni njihovo vrednost in s sklepom
odloči, da mora dolžnik v določenem roku izplačati to vrednost upniku.
Upnik lahko na podlagi tega sklepa predlaga
proti dolžniku izvršbo.
Upnik lahko vloži predlog po prvem odstavku
tega člena v osmih dneh od dneva, ko je bil obveščen, da stvari niso bile najdene.
Če upnik v predpisanem roku ne predlaga, naj mu
dolžnik izplača vrednost stvari, sodišče ustavi izvršbo.
3. Dobava nadomestnih stvari
216. člen
(Če so stvari pri dolžniku ali pri kom drugem)
Če se izvršilni naslov glasi na dobavo določene
količine nadomestnih stvari, ki so pri dolžniku ali pri kom drugem, se izvršba
opravi tako, kot je predpisano za izročitev določenih stvari.
217. člen
(Če stvari niso bile najdene ne pri dolžniku
ne pri kom drugem)
Če stvari niso bile najdene ne pri dolžniku ne
pri kom drugem, lahko upnik predlaga, naj se izvršba opravi tako, da ga sodišče
pooblasti, da sme v določenem roku na dolžnikove stroške te stvari kupiti kje
drugje.
Sodišče izda na upnikov predlog sklep, s
katerim odloči, naj dolžnik položi pri sodišču znesek, ki je potreben za nakup stvari.
Upnik lahko na podlagi tega sklepa predlaga
proti dolžniku izvršbo.
Upnik lahko vloži predlog po prvem odstavku
tega člena v osmih dneh od dneva, ko mu je sodišče sporočilo, da izvršbe ni
moglo opraviti.
Če upnik v roku iz prejšnjega odstavka tega
člena ne predlaga nakupa stvari drugje, sodišče ustavi izvršbo, razen če je
upnik v roku iz tretjega odstavka 215. člena predlagal, naj mu dolžnik plača
vrednost stvari, ki bi mu jih bil moral dobaviti.
218. člen
(Če stvari ni bilo mogoče kupiti niti drugje)
Če upnik v roku, ki mu ga je določilo sodišče,
stvari ni mogel kupiti drugje, ali če je izkazal za verjetno, da stvari niti
drugje ni mogoče kupiti, oceni sodišče na njegov predlog njihovo vrednost in s
sklepom odloči, da mora dolžnik v določenem roku plačati to vrednost upniku.
Upnik lahko na podlagi tega sklepa predlaga
proti dolžniku izvršbo.
Upnik lahko predlog, naj mu dolžnik plača
vrednost stvari, vloži v osmih dneh od dneva, ko izteče rok za nakup stvari
drugje, oziroma v roku, ki mu ga določi sodišče v primeru, ko je izkazal za
verjetno, da stvari tudi drugje ni mogoče kupiti.
Če upnik predloga ne vloži v tem roku, sodišče
ustavi izvršbo.
4. Pravica do odškodnine
219. člen
Z določbami o nakupu nadomestnih stvari drugje
in o plačilu vrednosti določenih ali nadomestnih stvari ni prizadeta upnikova
pravica, da v pravdi zahteva od dolžnika povrnitev škode, ki mu jo je povzročil
s tem, da mu stvari ni izročil oziroma dobavil.
Šestnajsto poglavje
Izpraznitev in izročitev nepremičnin
220. člen
(Krajevna pristojnost)
Za odločitev o predlogu za izvršbo za
izpraznitev in izročitev nepremičnine in za samo izvršbo je krajevno pristojno
sodišče, na območju katerega je nepremičnina.
221. člen
(Način izvršbe)
Izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine
se opravi tako, da izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku, potem ko iz
nje odstrani osebe in stvari.
Izpraznitev in izročitev nepremičnine je
dopustna po preteku osmih dni od dneva, ko je bil dolžniku vročen sklep o
izvršbi.
222. člen
(Odstranitev premičnin)
Premičnine, ki jih je treba odstraniti, se
izročijo dolžniku, če ta ni navzoč, pa odraslemu članu njegovega gospodinjstva
ali njegovemu pooblaščencu.
Če pri izvršilnih dejanjih ni nikogar, kateremu
se smejo stvari izročiti, ali če jih ti nočejo sprejeti, se stvari izročijo na
dolžnikove stroške v hrambo komu drugemu.
O izročitvi v hrambo in o stroških hrambe
obvesti izvršitelj dolžnika in mu da primeren rok, v katerem lahko zahteva
izročitev stvari, potem ko povrne stroške za hrambo.
Izvršitelj opozori
dolžnika, da bodo po izteku roka iz prejšnjega odstavka tega člena stvari
prodane, iz izkupička pa bodo poravnani stroški za njihovo hrambo in prodajo.
223. člen
(Prodaja premičnih stvari)
Sodišče dovoli po uradni dolžnosti prodajo
stvari na dolžnikove stroške, če ta v danem roku ne zahteva njihove izročitve
in ne povrne stroškov hrambe.
Del s prodajo doseženega izkupička, ki ostane
po poravnavi stroškov hrambe in prodaje stvari, izvršitelj
položi pri sodišču.
Za prodajo stvari se uporabljajo določbe tega
zakona o izvršbi na premičninah.
Sedemnajsto poglavje
Obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti
224. člen
(Krajevna pristojnost)
Če mora dolžnik po izvršilnem naslovu nekaj
storiti, dopustiti, da kdo drug kaj stori, ali se česa vzdržati, je za odločitev
o predlogu za izvršbo in za samo izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju
katerega mora dolžnik izpolniti obveznost iz izvršilnega naslova.
224.a člen
(Sodelovanje izvršitelja)
Izvršba za dejanja iz tega poglavja se
lahko opravi s sodelovanjem izvršitelja na način, ki ga določi sodišče.
225. člen
(Dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug)
Na podlagi izvršilnega naslova, po katerem mora
dolžnik storiti nekaj, kar lahko stori tudi nekdo drug, se izvršba opravi tako,
da sodišče pooblasti upnika, da na dolžnikove stroške zaupa to nekomu drugemu,
ali da to stori sam.
Upnik lahko v predlogu za izvršbo predlaga, naj
sodišče s sklepom naloži dolžniku, da založi znesek za stroške, ki bodo nastali
s tem, da bo nekdo drug ali sam upnik opravil to dejanje.
Dokončen sklep o višini stroškov iz drugega
odstavka tega člena izda sodišče na upnikov oziroma dolžnikov predlog.
Upnik lahko predlaga izvršbo na podlagi sklepa,
ki ga izda sodišče po drugem odstavku tega člena, še pred njegovo pravnomočnostjo,
na podlagi sklepa, ki ga izda sodišče po tretjem odstavku tega člena, pa šele
po njegovi pravnomočnosti.
226. člen
(Dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik)
Če mora dolžnik po izvršilnem naslovu nekaj
storiti, kar ne more namesto njega storiti nihče drug, mu določi sodišče s
sklepom o izvršbi primeren rok za izpolnitev obveznosti.
Sodišče na predlog upnika s sklepom o
izvršbi določi, da je dolžnik prost svoje obveznosti, če namesto izpolnitve
obveznosti po izvršilnem naslovu v 15 dneh upniku plača določen denarni znesek,
še preden poteče rok za izpolnitev obveznosti po izvršilnem naslovu. Izvršba za
izterjavo denarnega zneska ni dovoljena.
S sklepom o izvršbi izreče sodišče tudi denarno
kazen za primer, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti. Fizični
osebi izreče sodišče denarno kazen največ do 10.000
eurov, pravni osebi in podjetniku pa do 500.000 eurov.
Če dolžnik ne izpolni obveznosti, opravi
sodišče po uradni dolžnosti izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni.
Hkrati izda sodišče nov sklep, s katerim določi dolžniku nov rok za izpolnitev
obveznosti in izreče novo denarno kazen, višjo kot v prejšnjem sklepu, za
primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti.
Zoper dolžnika, ki kljub drugi izrečeni kazni
ne izpolni svoje obveznosti, postopa sodišče še naprej tako, kot je določeno v
drugem in tretjem odstavku tega člena, vse dokler seštevek denarnih kazni iz
posameznih sklepov ne doseže desetkratnega zneska iz drugega odstavka tega
člena.
Sodišče pri odmerjanju denarne kazni v
predpisanih mejah upošteva pomen dejanja, ki bi ga moral opraviti dolžnik, ter
druge okoliščine primera.
227. člen
(Dopustitev in opustitev)
Sodišče opravi izvršbo tako, kot je določeno v
prvem do tretjem in v petem odstavku 226. člena tega zakona, tudi tedaj, kadar
ravna dolžnik v nasprotju s tem, da mora nekaj dopustiti ali opustiti.
Sodišče na upnikov predlog s sklepom odloči,
da mora dolžnik položiti varščino za škodo, za katero upnik izkaže, da jo bo
verjetno utrpel, če bo dolžnik še naprej ravnal v nasprotju s svojo
obveznostjo.
Čas trajanja varščine določi sodišče glede
na okoliščine primera.
Na podlagi sklepa o položitvi varščine se
opravi na upnikov predlog izvršba.
228. člen
(Vzpostavitev prejšnjega stanja)
Če je zaradi dolžnikovega ravnanja v
nasprotju z obveznostjo iz izvršilnega naslova nastala sprememba, ki ni v
skladu z upnikovo pravico, sodišče upnika na njegov predlog pooblasti, da sam, če
je treba, pa tudi s pomočjo izvršitelja, na dolžnikove stroške in nevarnost
vzpostavi prejšnje stanje.
Glede založitve zneska, potrebnega za
stroške za vzpostavitev prejšnjega stanja, in glede dokončne višine teh
stroškov, se uporabljajo določbe drugega do četrtega odstavka 225. člena tega
zakona.
229. člen
(Ponovno motenje posesti)
Če je na podlagi izvršilnega naslova,
izdanega v postopku zaradi motenja posesti, dolžnik prostovoljno izpolnil svojo
obveznost, oziroma je bila proti njemu opravljena izvršba, potem pa je ponovno
motil posest na način, ki se v bistvu ni razlikoval od prejšnjega motenja, izda
sodišče na upnikov predlog na podlagi istega izvršilnega naslova nov sklep o
izvršbi, s katerim naloži vrnitev stvari v posest, oziroma sklep o izvršbi, s
katerim izreče kazen za neizvršitev dejanja, ki ga more opraviti le dolžnik.
Predlog za izvršbo po prvem odstavku tega člena
lahko poda upnik v tridesetih dneh od dneva, ko je zvedel za ponovno motenje
posesti, najkasneje pa v enem letu od ponovljenega motenja.
Osemnajsto poglavje
Vrnitev delavca na delo
230. člen
(Krajevna pristojnost)
Za odločitev o predlogu za izvršbo in za
samo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, po katerem je delodajalec dolžan
vrniti delavca na delo ali mu znova zaupati delo oziroma delovne naloge, ki jih
je prej opravljal, je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima
delodajalec prebivališče oziroma sedež.
231. člen
(Rok za vložitev predloga za izvršbo)
Predlog za izvršbo lahko vloži delavec v
šestih mesecih od dneva, ko je pridobil pravico to predlagati.
232. člen
(Način izvršbe)
Izvršba se opravi po 226. členu tega
zakona.
233. člen
(Nadomestilo plače pri vrnitvi delavca na
delo)
Delavec, ki je predlagal vrnitev na delo,
lahko predlaga, naj sodišče s sklepom odloči, da mu mora delodajalec izplačati
na račun plače mesečne zneske, zapadle od pravnomočnosti odločbe pa dotlej,
dokler ne bo vrnjen na delo.
Predlog za nadomestilo plače lahko delavec
združi s predlogom za izvršbo ali ga vloži najpozneje do konca izvršilnega
postopka.
Sklep, s katerim sodišče ugodi predlogu za
nadomestilo plače, ima učinek sklepa o izvršbi.
Delodajalec lahko predlaga, naj sodišče ta
sklep razveljavi, če so se pozneje spremenile okoliščine, na podlagi katerih je
bil izdan.
Nadomestilo mesečne plače odmeri sodišče v
znesku, ki bi ga delavec dobil, če bi bil na delu.
Z določbami tega člena ni prizadeta delavčeva
pravica, da lahko svojo terjatev za nadomestilo plače uveljavlja v postopku
pred pristojnim sodiščem.
Če sodišče delno ugodi zahtevku za izplačilo
nadomestila plače, napoti delavca, da uveljavlja ostanek v postopku pred pristojnim
sodiščem.
Devetnajsto poglavje
Razdelitev stvari
234. člen
(Krajevna pristojnost)
Za odločitev o predlogu za izvršbo za
razdelitev stvari ali skupnega premoženja in za samo izvršbo je krajevno
pristojno sodišče, na območju katerega je stvar oziroma premoženje.
235. člen
(Fizična razdelitev)
Fizično razdelitev dovoli sodišče, če je
taka razdelitev določena v izvršilnem naslovu.
Posamezna dejanja fizične razdelitve opravi
izvršitelj.
Izvršitelj povabi udeležence, naj bodo
navzoči pri delitvi.
236. člen
(Razdelitev s prodajo)
Če je treba na podlagi izvršilnega naslova
stvar zaradi razdelitve prodati, se prodaja opravi po določbah tega zakona o
izvršbi na premičnine oziroma nepremičnine, razen če se stranke o posameznih
vprašanjih sporazumejo drugače.
237. člen
(Stroški postopka)
Stroške izvršbe po določbah tega poglavja
plačajo vsi lastniki v sorazmerju z vrednostjo svojih deležev na skupni stvari.
Lastnik, ki je povzročil posebne stroške,
jih mora povrniti tistim, ki so jih imeli.
Dvajseto poglavje
Izjava volje
238. člen
Dolžnost podati zemljiškoknjižno ali kakšno
drugo izjavo volje, navedeno v odločbi, ki je izvršilni naslov, velja za
izpolnjeno s pravnomočnostjo te odločbe.
Dolžnost podati izjavo volje, navedeno v
poravnavi (20. člen), se šteje za izpolnjeno z dnevom njene zapadlosti.
Kadar je izpolnitev dolžnosti izjaviti
voljo odvisna od izpolnitve kakšne upnikove obveznosti, se šteje, da je dolžnik
podal izjavo takrat, ko je upnik izpolnil svojo obveznost.
Dvajseto a) poglavje
Izvršba v zadevah glede varstva in vzgoje otrok ter glede osebnih stikov z
otroki
238.a člen
(Krajevna pristojnost)
Za odločitev o predlogu za izvršbo sodne
odločbe o vzgoji in varstvu otroka in za samo izvršbo je krajevno pristojno
sodišče, na območju katerega ima stalno ali začasno prebivališče oseba, kateri
je otrok zaupan v vzgojo in varstvo ali sodišče, na območju katerega ima stalno
ali začasno prebivališče oseba, proti kateri je predlog za izvršbo vložen.
Za neposredno izvršitev (238.e člen) je
krajevno pristojno tudi sodišče, na območju katerega je otrok.
238.b člen
(Izvršilni predlog in sklep)
Sodna odločba o vzgoji in varstvu otroka se
izvrši tudi v primeru, če se ne glasi na izpolnitev obveznosti.
V primeru iz prejšnjega odstavka sodišče v
sklepu o izvršbi izreče, da je oseba, pri kateri je otrok, dolžna izročiti
otroka. Sodišče ob tem določi rok, v katerem je otroka treba izročiti, ali pa,
da je treba otroka izročiti takoj.
Sodišče ni vezano na predlagano izvršilno
sredstvo.
Sodišče lahko, če je to nujno za
zagotovitev varstva koristi otroka, spremeni izvršilno sredstvo, določeno v
sklepu o izvršbi.
238.c člen
(Učinkovanje sklepa)
S sklepom o izvršbi se obveznost izročitve
otroka naloži osebi, na katero se nanaša izvršilni naslov, osebi, od katere
volje je odvisna izročitev otroka, ter osebi, pri kateri je otrok v času izdaje
tega sklepa.
V sklepu o izvršbi sodišče izreče, da
dolžnost izročitve otroka učinkuje tudi proti vsaki drugi osebi, pri kateri je
otrok v času oprave izvršbe.
238.č člen
(Izvršilna sredstva)
Sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin
primera in tako, da bo zagotovljeno varstvo koristi otroka, odloči, da se
izvršba sodne odločbe o vzgoji in varstvu otroka opravi z izrekanjem denarnih
kazni zoper osebo, na katero se nanaša sklep o izvršbi, ali z odvzemom otroka
in njegovo izročitvijo osebi, kateri je otrok zaupan v vzgojo in varstvo.
238.d člen
(Posredna izročitev)
Praviloma se izvršba opravi tako, kot je
določeno v prvem, drugem, tretjem in petem odstavku 226. člena tega zakona.
238.e člen
(Neposredna izročitev)
Če izvršba na način, določen v prejšnjem
členu ni uspešna, v posebej utemeljenih primerih pa takoj, lahko sodišče
odloči, da se izvršba opravi tako, da se otroka odvzame osebi, pri kateri je
otrok v času opravljanja izvršbe, ter ga izroči osebi, kateri je otrok zaupan v
vzgojo in varstvo.
Izvršbo opravi izvršitelj ob navzočnosti
strokovno usposobljenega delavca, ki ga določi sodišče.
Izvršitelj lahko glede na okoliščine
primera zahteva pomoč policije pri opravi izvršbe.
O času in kraju oprave izvršbe z odvzemom
otroka se obvesti osebo, kateri je otrok zaupan v vzgojo in varstvo ter se ji
omogoči prisotnost pri izvršbi.
Če je s sklepom o izvršbi določeno, da je
otroka treba izročiti takoj, se sklep o izvršbi zavezancu vroči ob opravi
prvega izvršilnega dejanja. Če tedaj zavezanec ni prisoten, se mu sklep o
izvršbi vroči naknadno.
Odsotnost osebe, kateri je treba odvzeti
otroka, ni ovira za opravo izvršbe.
Če je otrok v času oprave izvršbe pri
osebi, ki v sklepu o izvršbi ni navedena, se ji ob opravi izvršbe vroči sklep o
izvršbi ter zapisnik o opravljeni izvršbi.
238.f člen
(Izvršitev odločbe o osebnih stikih)
Sodna odločba glede pravice do osebnih
stikov z otrokom se izvrši po določbah prvega, drugega, tretjega in petega
odstavka 226. člena tega zakona.
V izjemnih in posebej utemeljenih primerih,
ko je to nujno za zagotovitev varstva koristi otroka, izvršba na način, določen
v prejšnjem odstavku pa ni bila uspešna, sodišče dovoli opravo izvršbe tako,
kot je določeno v 238.e členu tega zakona.
V postopku se smiselno uporabljajo določbe
238.a, 238.b in 238.c člena tega zakona.
Če ob opravi izvršbe po drugem odstavku
tega člena oseba, ki jo določi sodišče po drugem odstavku 238.e člena tega
zakona, ugotovi, da otrok nasprotuje stikom s staršem, ki je upravičen do
stikov in če oceni, da izvršba z odvzemom in izročitvijo otroka ne bi bila v
skladu z varstvom interesov otroka, lahko izvršitelj odstopi od oprave
izvršilnega dejanja in o razlogih za to obvesti sodišče, ki opravlja izvršbo.
Če to sodišče ugotovi, da otrok nasprotuje
stikom s staršem, ki je upravičen do stikov in če oceni, da izvršba ne bi bila
v skladu z varstvom interesov otroka, lahko na predlog osebe, ki jo je določilo
sodišče po drugem odstavku 238.e člena tega zakona, centra za socialno delo ali
osebe, proti kateri se opravlja izvršba, izvršbo odloži za čas največ treh
mesecev.
Sodišče na predlog centra za socialno delo
ali osebe, proti kateri se opravlja izvršba, izvršbo odloži tudi v primeru, če
je pred pristojnim organom sprožen postopek za spremembo odločbe o osebnih
stikih in če ugotovi, da bi oprava izvršbe bila v nasprotju z varstvom koristi
otroka.
238.g člen
(Izvršitev odločbe o prepovedi stikov)
Odločba sodišča o prepovedi stikov z
otrokom se izvrši po določbah 227. člena tega zakona.
Tretji del
ZAVAROVANJE
239. člen
(Uporaba določb o izvršbi)
Določbe tega zakona o izvršbi se smiselno
uporabljajo tudi za zavarovanje, če ni v tem delu zakona drugače določeno.
239.a člen
(Sklep o zavarovanju in določitev
izvršitelja)
Sklep o zavarovanju s predhodno odredbo in
začasno odredbo mora biti obrazložen.
Izvršitelja, ki ga navede upnik v predlogu
za izdajo predhodne ali začasne odredbe, določi sodišče, ki vodi postopek
zavarovanja.
240. člen
(Sredstva zavarovanja)
Kot sredstva zavarovanja se smejo dovoliti
samo zastavna pravica na nepremičnini, zastavna pravica na poslovnem
deležu, zastavna pravica na premičnini, predhodne odredbe in
začasne odredbe.
Zavarovanje se lahko ustanovi tudi na
podlagi sporazuma strank.
241. člen
(Nedopustnost zavarovanja)
Ni dovoljeno zavarovanje na stvareh in
pravicah, ki po tem ali drugem zakonu ne morejo biti predmet izvršbe.
Enaindvajseto poglavje
Zastavna pravica na nepremičnini
242. člen
(Krajevna pristojnost)
Za odločitev o predlogu za zavarovanje
denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini in za samo zavarovanje je
pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina.
243. člen
(Pogoji za zastavno pravico)
Upnik ima na podlagi izvršilnega naslova,
ki se glasi na denarno terjatev, pravico zahtevati njeno zavarovanje z zastavno
pravico na dolžnikovi nepremičnini.
244. člen
(Način pridobitve zastavne pravice na
nepremičnini)
Na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiški
knjigi, se pridobi zastavna pravica z vknjižbo.
Pri vknjižbi zastavne pravice je treba v
zemljiški knjigi zaznamovati izvršljivost terjatve, za katero je dovoljena
zastavna pravica.
Če je upnik že po pogodbi pridobil zastavno
pravico za terjatev na isti nepremičnini, še preden je terjatev postala
izvršljiva, ali je bila zastavna pravica vknjižena, sodišče na upnikov predlog
dovoli, da se v zemljiški knjigi zaznamuje izvršljivost terjatve.
Za ustanovitev zastavne pravice na nepremičnini,
ki ni vpisana v zemljiško knjigo, se uporabljajo določbe 211. člena tega
zakona.
245. člen
(Učinek vknjižbe in zaznambe)
Vknjižba zastavne pravice in zaznamba
izvršljivosti terjatve imata za posledico, da se lahko opravi izvršba na to
nepremičnino tudi proti tistemu, ki jo je pridobil pozneje.
Enaindvajseto a) poglavje
Zastavna pravica na poslovnem deležu
245.a člen
(Krajevna pristojnost)
Za odločitev o predlogu za zavarovanje
denarne terjatve z zastavno pravico na poslovnem deležu in za samo zavarovanje
je pristojno sodišče, na območju katerega je sedež družbe.
245.b člen
(Pogoji za zastavno pravico)
Upnik ima na podlagi izvršilnega naslova,
ki se glasi na denarno terjatev, pravico zahtevati njeno zavarovanje z zastavno
pravico na dolžnikovem poslovnem deležu.
245.c člen
(Način pridobitve zastavne pravice na
poslovnem deležu)
Zastavna pravica na poslovnem deležu se
pridobi z vpisom v sodni register na podlagi sklepa o zavarovanju.
Dvaindvajseto poglavje
Zastavna pravica na premičnini
246. člen
(Krajevna pristojnost)
Za odločitev o predlogu za zavarovanje
denarne terjatve z zastavno pravico na premičnini in za samo zavarovanje je
pristojno sodišče, na območju katerega so stvari.
247. člen
(Pogoji za zastavno pravico)
Upnik ima na podlagi izvršilnega naslova,
ki se glasi na denarno terjatev, pravico zahtevati njeno zavarovanje z zastavno
pravico na dolžnikovi premičnini.
248. člen
(Način pridobitve zastavne pravice na
premičnini)
Na premičnini se pridobi zastavna pravica z
rubežem, v primerih, ko se vodi register iz tretjega odstavka 81. člena tega
zakona, pa z vpisom rubeža v tem registru.
Kadar je predmet zavarovanja premičnina, ki
se vpisuje v register iz tretjega odstavka 81. člena tega zakona in je
opredeljena s sklepom o zavarovanju z enoličnim identifikacijskim znakom
premičnin, opravi rubež sodišče na podlagi sklepa o
zavarovanju, z vpisom v register.
Glede hrambe zarubljenih stvari se smiselno
uporabljajo določbe 85. člena tega zakona.
Triindvajseto poglavje
Zastavna pravica na podlagi sporazuma strank
249. člen
(Pristojnost)
Za zavarovanje denarne terjatve z zastavno
pravico na podlagi sporazuma strank v neposredno izvršljivem notarskem zapisu
je pristojen notar. (se
preneha uporabljati)
250. člen
(Pogoji za zavarovanje)
Neposredno izvršljiv notarski zapis o
ustanovitvi zastavne pravice na nepremičnini mora vsebovati označbo zastavnega
upnika in dolžnika zavarovane terjatve ter zastavitelja, če ta ni hkrati
dolžnik zavarovane terjatve, pravni temelj, zemljiškoknjižno označbo
nepremičnine, na kateri se ustanavlja hipoteka, višino in zapadlost zavarovane
terjatve oziroma podatke, na podlagi katerih se lahko višina in zapadlost
ustrezno določita ter izjavo zastavitelja, da soglaša z vknjižbo hipoteke na
svoji nepremičnini in da se zaradi poplačila zapadle terjatve opravi izvršba na
zastavljeno nepremičnino, v roku enega meseca po prodaji pa tudi izvršba zaradi
izpraznitve in izročitve nepremičnine. (se
preneha uporabljati)
Neposredno izvršljiv notarski zapis o ustanovitvi
zastavne pravice na premičnini, terjatvi, drugi premoženjski oziroma materialni
pravici ali deležu družbenika mora vsebovati označbo zastavnega upnika in
dolžnika zavarovane terjatve ter zastavitelja, če ta hkrati ni dolžnik
zavarovane terjatve (osebno ime, prebivališče, rojstni datum in enotno matično
številko fizične osebe ali firmo, sedež, matično in davčno številko pravne
osebe), pravni temelj, predpisani enolični identifikacijski znak za premičnino
oziroma opis terjatve, druge premoženjske oziroma materialne pravice ali
deleža družbenika, višino in zapadlost zavarovane terjatve oziroma podatke, na
podlagi katerih se lahko višina in zapadlost ustrezno določita ter soglasje, da
se zastavitelj strinja z ustanovitvijo zastavne pravice na predmetu zavarovanja
in s poplačilom zavarovane terjatve po njeni zapadlosti iz zastavljene stvari. (se
preneha uporabljati)
Zavarujeta se lahko tudi bodoča in pogojna
terjatev. (se
preneha uporabljati)
251. člen
(Odrejanje in izvajanje zavarovanja)
Na podlagi notarskega zapisa iz prejšnjega
člena, v katerem je predmet zastave nepremičnina, sodišče, ki vodi zemljiško
knjigo, s sklepom dovoli vknjižbo in zaznambo neposredne izvršljivosti, ki
učinkuje tudi proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na
zastavljeni nepremičnini. Vknjižbo in zaznambo mora predlagati notar takoj po
sestavi notarske listine. (se
preneha uporabljati)
Sklenitev notarskega zapisa iz prejšnjega
člena, v katerem je predmet zastave premičnina, ima učinek rubeža premičnine. V
primerih, ko so predmet zastave premičnine, za katere se vodi register iz
tretjega odstavka 81. člena tega zakona, mora notar za nastanek zastavne
pravice na podlagi notarskega zapisa zahtevati od pristojnega organa vpis
zastavne pravice v registru zarubljenih stvari. (se
preneha uporabljati)
Na podlagi notarskega zapisa iz prejšnjega
člena, v katerem je predmet zastave druga terjatev, premoženjska oziroma
materialna pravica ali delež družbenika, se zastavna pravica ustanovi na
način, ki velja za prenos terjatve, pravice ali deleža, če ni za določeno
pravico predpisano kaj drugega. (se
preneha uporabljati)
Zarubljene stvari se hranijo po sporazumu
strank pri strankah, izvršitelju ali tretji osebi. (se
preneha uporabljati)
Za dejanja zavarovanja, ki jih opravi
notar, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja nastanek in prenos
zastavne pravice. (se
preneha uporabljati)
252. člen
(črtan)
253. člen
(Izvršba za uveljavitev zastavne pravice
na podlagi sporazuma strank)
Če dolžnik ob zapadlosti ne izpolni
zavarovane obveznosti, sodišče zaradi njenega poplačila na predlog upnika s
sklepom dovoli in opravi izvršbo na zastavljeno stvar ali pravico. (se
preneha uporabljati)
Izvršilni naslov za izdajo sklepa o izvršbi
iz prejšnjega odstavka je notarski zapis iz 250. člena tega zakona. (se
preneha uporabljati)
Zaznamba sklepa o izvršbi na nepremičnino
(prvi odstavek 170. člena) ima pravni učinek od dneva vknjižbe zastavne pravice
na nepremičnini v postopku zavarovanja. (se
preneha uporabljati)
V postopku izvršbe, ki poteka na podlagi
notarskega zapisa iz 250. člena tega zakona, se ne ponovi rubež premičnih
stvari, terjatve ali druge premoženjske pravice oziroma drugo dejanje, ki ima
za namen pridobitev zastavne pravice na predmetu zastave. Opravljena dejanja
imajo pravni učinek od dneva pridobitve zastavne pravice po sporazumu strank. (se
preneha uporabljati)
254. člen
(Uporaba določb tega poglavja, če
nepremičnina ni vpisana v zemljiški knjigi)
Če nepremičnina oziroma posamezen del
stavbe ni vpisan v zemljiški knjigi, morajo biti v notarskem zapisu iz
250. člena tega zakona navedeni podatki o legi nepremičnine oziroma
posameznega dela stavbe, meji in površini, oziroma drugi podatki, potrebni za
njegovo identifikacijo.
Notarskemu zapisu mora biti priložena
listina, ki bi bila primerna za vknjižbo lastninske pravice.
Sklenitev notarskega zapisa iz
250. člena tega zakona ima pomen vknjižbe zastavne pravice.
Notarski zapis z navedbo osebnega imena
oziroma firme in prebivališča oziroma sedeža zastavitelja ter s podatki iz
prvega odstavka tega člena notar objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na
listini iz drugega odstavka tega člena pa zaznamuje, da je nepremičnina
zastavljena na podlagi sporazuma strank. Listina se izroči v hrambo notarju.
255. člen
(črtan)
Štiriindvajseto poglavje
Predhodne odredbe
256. člen
(Krajevna pristojnost)
Za odločitev o predlogu za zavarovanje s
predhodno odredbo in za samo zavarovanje je krajevno pristojno sodišče, ki bi
bilo pristojno za izvršbo na predmet, na katerega je predlagano zavarovanje.
V primeru zavarovanja s predhodno odredbo
je po pravnomočnosti sklepa o ugovoru iz drugega odstavka 62. člena tega zakona
za vodenje in odločanje na prvi stopnji pristojno sodišče, pred katerim je
uveden pravdni postopek.
257. člen
(Pogoji za predhodno odredbo)
Sodišče izda predhodno odredbo na podlagi
odločbe domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev,
in ki še ni izvršljiva, če izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer
uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
Prvi odstavek tega člena se uporablja tudi
za poravnavo, sklenjeno pred domačim sodiščem ali upravnim organom, iz katere terjatev
še ni zapadla, ali pred notarjem v obliki notarskega zapisa, ki je izvršilni
naslov.
258. člen
(Domnevana nevarnost)
Šteje se, da je podana nevarnost v smislu
257. člena tega zakona, če se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira
na katero od naslednjih odločb:
1.
(razveljavljena)
2.
na sodbo, izdano v kazenskem postopku, s katero
je bilo ugodeno premoženjskopravnemu zahtevku oškodovanca, proti njej pa je
vložen predlog za obnovo kazenskega postopka;
3.
na odločbo, na podlagi katere bi bilo treba
izvršbo opraviti v tujini, razen če naj bi se izvršba opravila v državi članici
Evropske unije;
4.
na sodbo na podlagi pripoznave, zoper katero je
vložena pritožba;
5.
na poravnavo, sklenjeno pred sodiščem ali
upravnim organom, ki se izpodbija tako, kot določa zakon;
6.
na notarski zapis, ki je izvršilni naslov in se
izpodbija tako, kot določa zakon;
7.
na sodbo, izdano v postopku v sporu majhne
vrednosti, zoper katero je vložena pritožba.
V primerih iz 4.
do 7. točke prvega odstavka tega člena lahko sodišče
na dolžnikov predlog določi za zavarovanje s predhodno odredbo pogoj, da upnik
položi varščino za škodo, ki jo utegne zaradi predhodne odredbe utrpeti
dolžnik.
259. člen
(Zavarovanje še ne zapadlih občasnih
dajatev)
Zavarovanje s predhodno odredbo za še ne
zapadle zneske zakonite preživnine, odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi
smrti tistega, ki jo je dajal in odškodnine za škodo zaradi zmanjšanja
življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti dovoli
sodišče samo za zneske, ki bodo zapadli v enem letu.
V primerih iz prvega odstavka tega člena se
domneva, da je podana nevarnost, če je bilo treba zoper dolžnika že zahtevati
izvršbo za izterjavo zapadlega zneska, ali če je bila taka izvršba predlagana.
260. člen
(Vrste predhodnih odredb)
Sodišče odredi naslednje predhodne odredbe:
1.
rubež premičnin in vpis rubeža v register iz
tretjega odstavka 81. člena tega zakona, če se ta vodi;
2.
rubež denarne terjatve ali terjatve, da se izročijo
stvari;
3.
rubež drugih premoženjskih oziroma materialnih
pravic;
4.
rubež denarnega zneska na dolžnikovem računu pri organizaciji za
plačilni promet;
5.
vpis zastavne pravice v sodnem registru na
deležu družbenika v družbi oziroma v centralnem registru nematerializiranih
vrednostnih papirjev na nematerializiranem vrednostnem papirju;
6.
predznambo zastavne pravice na dolžnikovi
nepremičnini ali na pravici, vknjiženi na nepremičnini.
Sodišče lahko na upnikov predlog glede na
okoliščine primera odredi dve ali več predhodnih odredb, če je to potrebno.
Kadar je predmet zavarovanja premičnina, ki
se vpisuje v register iz tretjega odstavka 81. člena tega zakona in je
opredeljena s sklepom o predhodni odredbi z enoličnim identifikacijskim znakom
premičnin, opravi rubež sodišče na podlagi sklepa o
predhodni odredbi z vpisom v register.
261. člen
(črtan)
262. člen
(Prodaja zarubljenih stvari in prenos
dolžnikove terjatve)
Sodišče dovoli prodajo zarubljenih premičnih
stvari, če se hitro kvarijo ali če je nevarnost, da bi njihova cena občutno
padla.
Prodaja zarubljenih stvari se opravi po
določbah tega zakona o izvršbi na premičnine.
Če je sodišče s predhodno odredbo zarubilo
terjatev, lahko na upnikov ali dolžnikov predlog dovoli, da se prepovedana
terjatev prenese na upnika v izterjavo, kadar je nevarnost, da se sicer zaradi
zamude pri uveljavitvi ne bo mogla izterjati ali da bo izgubljena pravica do
regresa proti komu drugemu.
Znesek, ki se dobi s prodajo stvari ali z
izterjavo terjatve, hrani sodišče, dokler predhodna odredba ne preneha ali
dokler upnik ne predlaga izvršbe, vendar največ trideset dni od dneva, ko
postane terjatev izvršljiva.
263. člen
(Sklep o predhodni odredbi)
V sklepu, s katerim sodišče izda predhodno
odredbo, morajo biti med drugim navedeni znesek zavarovane terjatve z obrestmi
in stroški ter odrejeno zavarovanje in čas, za katerega jo sodišče dovoljuje.
Predhodna odredba sme trajati največ še petnajst dni po nastopu pogojev za izvršbo.
Če čas iz prvega odstavka tega člena poteče,
preden postane odločba, na podlagi katere je bila izdana predhodna odredba,
izvršljiva, ga sodišče na upnikov predlog podaljša, pod pogojem da se niso
spremenile okoliščine, v katerih je bila izdana.
264. člen
(Prenehanje predhodne odredbe)
Sodišče na dolžnikov predlog ustavi
postopek s predhodno odredbo in razveljavi opravljena dejanja:
1.
če dolžnik položi pri sodišču zavarovano
terjatev z obrestmi in stroški;
2.
če dolžnik izkaže za verjetno, da je bila
terjatev takrat, ko je bil izdan sklep o predhodni odredbi, že plačana ali
dovolj zavarovana;
3.
če je pravnomočno ugotovljeno, da terjatev ni
nastala ali da je prenehala.
Sodišče ustavi postopek in razveljavi
opravljena dejanja, če v petnajstih dneh od dneva, ko izteče čas, za katerega
je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo.
V primerih iz 2. in 3. točke prvega
odstavka in iz drugega odstavka tega člena mora upnik povrniti dolžniku
stroške, ki mu jih je povzročil s tem, da je bila dovoljena in izvršena
predhodna odredba.
V teh primerih ima dolžnik pravico od
upnika zahtevati tudi povrnitev prizadejane škode.
265. člen
(Ustavitev v primeru, če upnik ne zahteva
izvršbe)
Če so pogoji za izvršbo izpolnjeni preden
poteče čas, za katerega je sodišče izdalo predhodno odredbo, sodišče na
dolžnikov predlog ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja, če upnik ne
predlaga izvršbe v petnajstih dneh, odkar so nastopili ti pogoji.
Petindvajseto poglavje
Začasne odredbe
1. Splošne določbe
266. člen
(Krajevna pristojnost)
V primeru, ko ni uveden pravdni ali kakšen drug
sodni postopek, je za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo in
za samo zavarovanje krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za odločitev
o predlogu za izvršbo.
Za odločitev o predlogu za zavarovanje z
začasno odredbo, vloženim pred uvedbo sodnega postopka, v katerem bi sodišče
odločalo po pravilih posebnega postopka v zakonskih sporih ter sporih iz
razmerij med starši in otroki, in za samo zavarovanje je pristojno okrožno
sodišče, ki bi bilo pristojno za postopek.
Za odločitev o predlogu za zavarovanje z
začasno odredbo, vloženim pred uvedbo sodnega postopka na podlagi zakona, ki
ureja preprečevanje nasilja v družini, in za samo zavarovanje je pristojno
okrožno sodišče, ki bi bilo pristojno za postopek.
Če je uveden pravdni ali kakšen drug sodni
postopek, je za to odločitev pristojno sodišče, pred katerim teče postopek.
Sodišče, ki bi bilo pristojno za odločitev
o predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, izdanega v upravnem
postopku, je pristojno tudi za odločitev o predlogu za začasno odredbo po koncu
tega postopka.
267. člen
(Kdaj je mogoče izdati začasno odredbo)
Začasno odredbo je mogoče izdati pred
uvedbo sodnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, vse dokler niso
podani pogoji za izvršbo.
268. člen
(Učinek sklepa o začasni odredbi)
Kadar je sklep o začasni odredbi izdan v
pravdnem ali kakšnem drugem postopku, ima učinek sklepa o izvršbi.
269. člen
(Nedopustnost začasne odredbe)
Začasna odredba ni dopustna, če so dani
pogoji za predhodno odredbo, s katero se da doseči enak namen (257. člen).
2. Začasne odredbe za zavarovanje denarne
terjatve
270. člen
(Pogoji za začasno odredbo)
Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje
denarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo
terjatev zoper dolžnika nastala.
Upnik mora verjetno izkazati tudi
nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega
razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
Upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če
izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno
škodo.
Šteje se, da je nevarnost podana, če naj bi
bila terjatev uveljavljena v tujini, razen če naj bi se terjatev uveljavljala v
državi članici Evropske unije.
271. člen
(Vrste začasnih odredb)
Sodišče sme za zavarovanje denarne terjatve
izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja,
zlasti pa:
1.
prepoved, da dolžnik ne sme razpolagati s premičninami,
in hrambo teh stvari ter vpis prepovedi v register iz tretjega odstavka 81.
člena tega zakona, če se ta vodi;
2.
prepoved, da dolžnik ne sme odtujiti ali
obremeniti svoje nepremičnine ali stvarnih pravic, ki so v njegovo korist
vknjižene na nepremičnini, z zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi;
3.
prepoved dolžnikovemu dolžniku, da dolžniku ne
sme izplačati terjatve ali mu izročiti stvari, ter prepoved dolžniku, da ne sme
sprejeti stvari, izterjati terjatve ali razpolagati z njimi;
4.
nalog organizaciji za plačilni promet, da mora
dolžniku ali komu drugemu po dolžnikovemu nalogu odreči izplačilo denarnega
zneska, za katerega je izdalo začasno odredbo, z dolžnikovega računa.
Z začasno odredbo se ne pridobi zastavna
pravica na predmetu zavarovanja.
Prepoved iz 1. točke prvega odstavka tega
člena vpiše sodišče na podlagi sklepa o začasni odredbi.
3. Začasne odredbe za zavarovanje
nedenarne terjatve
272. člen
(Pogoji za začasno odredbo)
Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje
nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu
bo terjatev zoper dolžnika nastala.
Upnik mora verjetno izkazati tudi eno izmed
naslednjih predpostavk:
-
nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena;
-
da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko
nadomestljive škode;
-
da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za
neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez
izdaje začasne odredbe nastale upniku.
Tretji in četrti odstavek 270. člena tega
zakona se uporabljata tudi glede začasne odredbe v zavarovanje nedenarne
terjatve.
273. člen
(Vrste začasnih odredb)
Sodišče sme za zavarovanje nedenarne
terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja,
zlasti pa:
1.
prepoved odtujitve in obremenitve premičnin, na
katere meri terjatev, ter hrambo teh stvari ter vpis prepovedi v register iz
tretjega odstavka 81. člena tega zakona, če se ta vodi;
2.
prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine,
na katero meri terjatev z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi;
3.
prepoved dolžniku, da ne sme storiti ničesar,
kar bi lahko povzročilo škodo upniku, ter prepoved, da ne sme nič spremeniti na
stvareh, na katere meri terjatev;
4.
prepoved dolžnikovemu dolžniku, da ne sme izročiti
dolžniku stvari, na katere meri terjatev;
5.
plačevanje nadomestila plače delavcu, dokler
traja spor o nezakonitosti odločbe o prenehanju delovnega razmerja, če je to
potrebno za preživljanje delavca in oseb, ki jih je ta po zakonu dolžan
preživljati.
V primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena
določi sodišče s sklepom o začasni odredbi tudi denarno kazen za primer kršitve
prepovedi v skladu z drugim odstavkom 226. člena tega zakona. V primeru kršitve
prepovedi se smiselno uporablja določba tretjega odstavka 226. člena tega
zakona.
Prepoved iz 1. točke prvega odstavka tega
člena vpiše sodišče na podlagi sklepa o začasni odredbi.
4. Skupne določbe
274. člen
(Varščina namesto začasne odredbe)
Upnik lahko v predlogu za začasno odredbo
ali pozneje izjavi, da se je namesto z začasno odredbo pripravljen zadovoljiti
s tem, da dolžnik položi določen znesek kot varščino.
Sodišče lahko dovoli položitev varščine
namesto začasne odredbe tudi na predlog dolžnika.
Če dolžnik položi varščino, ustavi sodišče
postopek in razveljavi že opravljena dejanja.
275. člen
(Varščina kot pogoj za začasno odredbo)
Sodišče izda na upnikov predlog začasno
odredbo tudi, kadar upnik ni izkazal verjetnega obstoja terjatve in nevarnosti,
če upnik založi v danem roku znesek, ki ga sodišče določi kot varščino za
škodo, ki bi jo dolžnik utegnil utrpeti zaradi izdaje in izvršitve začasne
odredbe.
Sodišče lahko na dolžnikov predlog glede na
okoliščine primera določi kot pogoj za izdajo začasne odredbe, da upnik položi
varščino, tudi če je upnik izkazal verjeten obstoj terjatve in nevarnosti.
276. člen
(Več začasnih odredb)
Sodišče lahko na upnikov predlog glede na
okoliščine primera izda tudi več začasnih odredb, če je to potrebno.
277. člen
(Čas, za katerega se izdaja začasna
odredba)
V sklepu, s katerim izda začasno odredbo,
sodišče odloči, koliko časa naj odredba traja.
Če izda začasno odredbo pred vložitvijo
tožbe oziroma pred začetkom kakšnega drugega postopka ali če izda začasno
odredbo v zavarovanje terjatve, ki še ni nastala, določi sodišče upniku, kakšno
tožbo mora vložiti oziroma kakšen drug postopek mora začeti, da odredbo opraviči.
Sodišče določi upniku tudi rok, v katerem je to dolžan opraviti in o tem
sodišču predložiti dokazilo ter ga opozori na posledice iz prvega odstavka
278. člena tega zakona.
Sodišče lahko na upnikov predlog začasno
odredbo podaljša.
Predlog iz tretjega odstavka tega člena sme
upnik vložiti le do izteka časa, za katerega je bila odredba izdana.
278. člen
(Prenehanje začasne odredbe)
Če upnik v določenem roku ne vloži tožbe,
oziroma ne začne kakšnega drugega postopka za opravičilo začasne odredbe, če
sodišču ne predloži dokazila iz drugega odstavka prejšnjega člena, ali če je čas,
za katerega je bila začasna odredba izdana, potekel, sodišče ustavi postopek in
razveljavi opravljena dejanja.
Sodišče ustavi postopek in razveljavi
opravljena dejanja tudi na predlog dolžnika, če so se okoliščine, zaradi
katerih je bila izdana začasna odredba, pozneje spremenile, tako da odredba ni
več potrebna.
Sodišče ustavi postopek in razveljavi
opravljena dejanja tudi v primerih iz prvega odstavka 264. člena tega zakona.
279. člen
(Povrnitev škode dolžniku)
Dolžnik ima pravico od upnika zahtevati
povračilo škode, ki mu je bila prizadejana z začasno odredbo, ki je bila
neutemeljena, ali je upnik ni opravičil.
Petindvajseto a) poglavje
Čezmejna zamrznitev
bančnih računov
279.a člen
(Uporaba določb postopka o začasnih
odredbah)
Glede postopka za evropski nalog za
zamrznitev bančnih računov (v nadaljnjem besedilu: nalog za zamrznitev) po
Uredbi 655/2014/EU se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o začasnih
odredbah, če ni v navedeni uredbi ali v tem poglavju določeno drugače.
279.b člen
(Pristojnost za izdajo naloga za
zamrznitev na podlagi odločbe, poravnave in javne listine)
Kadar je bila upniku že vročena sodna
odločba, sodna poravnava ali javna listina, je za izdajo naloga za zamrznitev
glede zahtevka, navedenega v sodni odločbi ali sodni poravnavi, pristojno
sodišče, ki je izdalo sodno odločbo oziroma pred katerim je bila sklenjena
sodna poravnava, glede zahtevka, navedenega v javni listini, pa okrajno
sodišče, na območju katerega je bila sestavljena javna listina.
V postopku izvršbe na podlagi verodostojne
listine je za izdajo naloga po prejšnjem odstavku pristojno sodišče, ki je
krajevno pristojno glede na dovoljena sredstva izvršbe.
279.c člen
(Pristojnost za pridobivanje informacij o
bančnem računu)
Za pridobivanje informacij o dolžnikovem
bančnem računu, ki jih je treba v skladu s 14. členom Uredbe 655/2014/EU
posredovati sodišču druge države članice Evropske unije, je pristojna Agencija
Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.
279.č člen
(Preklic naloga za zamrznitev ali
ustavitev njegovega izvrševanja)
Če je upnik vložil predlog za izdajo naloga
za zamrznitev pred začetkom postopka o glavni stvari in sodišče v roku iz
prvega odstavka 10. člena Uredbe 655/2014/EU ne prejme dokazila o začetku
postopka, sodišče ustavi postopek in, če se zavarovanje opravlja v Republiki
Sloveniji, razveljavi opravljena dejanja.
Tuje sodišče ali stranka v skladu s tretjim
pododstavkom drugega odstavka 10. člena Uredbe 655/2014/EU pošlje preklic
naloga za zamrznitev ali ustavitev njegovega izvrševanja Okrajnemu sodišču v
Mariboru. Okrajno sodišče po prejemu preklica naloga za zamrznitev ali
ustavitve njegovega izvrševanja ustavi postopek in razveljavi opravljena
dejanja.
279.d člen
(Pristojnost za izvršitev tujega naloga za
zamrznitev)
Za izvršitev naloga za zamrznitev, ki ga je
izdalo sodišče druge države članice Evropske unije, je krajevno pristojno
Okrajno sodišče v Mariboru.
279.e člen
(Izvršitev naloga za zamrznitev)
Nalog za zamrznitev, ki ga je izdalo
slovensko sodišče, se vroči upniku in organizaciji za plačilni promet, če
opravlja storitve na območju Republike Slovenije, dolžniku pa šele, ko sodišče
razpolaga z listinami iz prvega odstavka 28. člena Uredbe 655/2014/EU.
Če je bila upniku že vročena sodna odločba,
sodna poravnava ali javna listina, sodišče s sklepom odredi dejanje iz 4. točke
prvega odstavka 260. člena tega zakona, sicer pa dejanje iz 4. točke prvega odstavka
271. člena tega zakona.
Nalog za zamrznitev, ki ga je izdalo
sodišče druge države članice Evropske unije, se izvrši tako, da sodišče s
sklepom odredi dejanje iz 4. točke prvega odstavka 271. člena tega zakona, če
pa upnik predlogu za izdajo naloga za zamrznitev priloži tudi sodno odločbo,
sodno poravnavo ali javno listino, ki je bila izdana pred nalogom za
zamrznitev, se odredi ukrep iz 4. točke prvega odstavka 260. člena tega zakona.
Sklep se vroči upniku in organizaciji za plačilni promet. Sklep, s katerim se
izvršitev naloga popolnoma ali deloma zavrne, mora biti obrazložen.
279.f člen
(Pristojnost za odločanje o pravnih
sredstvih)
Sodišče, ki izvrši nalog za zamrznitev, je
pristojno za odločanje o pravnih sredstvih in predlogih po 34., 35., 38. členu
in po točki b. tretjega odstavka 39. člena Uredbe 655/2014/EU.
Četrti del
IZVRŠITELJI
Šestindvajseto poglavje
Imenovanje in razrešitev izvršiteljev
280. člen
(Služba izvršitelja)
Služba izvršitelja je javna služba, katere
delovno področje in pooblastila ureja zakon.
Službo izvršitelja opravljajo izvršitelji,
imenovani po tem zakonu, kot samostojno zasebno dejavnost.
Izvršitelji so samozaposleni, v razmerju do
svojih delavcev so zasebni delodajalci.
Pravice in dolžnosti izvršitelja ureja
zakon.
Izvršitelj ima sedež v kraju, določenem v
skladu z drugim odstavkom 283. člena tega zakona.
281. člen
(Pogoji za imenovanje za izvršitelja)
Za izvršitelja je lahko imenovan, kdor
izpolnjuje naslednje pogoje:
1.
da je državljan Republike Slovenije;
2.
da je poslovno sposoben in ima splošno
zdravstveno zmožnost;
3.
da ima zaključeno 4- letno srednješolsko
izobrazbo;
4.
da ima najmanj dve leti delovnih izkušenj;
5.
da je opravil izpit za izvršitelja po programu,
ki ga predpiše minister, pristojen za pravosodje;
6.
da aktivno obvlada slovenski jezik;
7.
da je vreden javnega zaupanja za opravljanje
dejanj izvršbe in zavarovanja kot javnega pooblastila;
8.
da ima opremo in prostore, ki so potrebni in
primerni za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja;
9.
da ima sklenjeno zavarovanje, ki krije njegovo
odškodninsko odgovornost iz 285. člena tega zakona.
Pogoj iz 6. točke prejšnjega odstavka se
dokazuje s spričevali o končanem šolanju v Republiki Sloveniji, s potrdilom o
aktivnem znanju slovenskega jezika ali na drug ustrezen način.
Šteje se, da ni vreden javnega zaupanja za
opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja, kdor je obsojen za kaznivo dejanje,
zaradi katerega je nevreden za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja, ali
kdor ravna tako, da je mogoče na podlagi njegovega ravnanja utemeljeno sklepati,
da ne bo pošteno ali vestno opravljal nalog izvršitelja.
Če je zoper osebo, ki je vložila prošnjo za
imenovanje za izvršitelja v teku kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, ki
je lahko ovira za imenovanje za izvršitelja, se odločitev o imenovanju odloži
do pravnomočnosti odločbe, izdane v kazenskem postopku.
Minimalne tehnične in druge pogoje, ki se
nanašajo na opremo in prostore iz 8. točke prvega odstavka tega člena in
njihovo ugotavljanje predpiše minister, pristojen za pravosodje.
282. člen
(Nezdružljivost opravljanja dejanj izvršbe
in zavarovanja)
Z opravljanjem dejanj izvršbe in
zavarovanja ni združljivo opravljanje državne funkcije ali poslovodske in
nadzorne funkcije v gospodarskih družbah ali organizacijah, pooblaščenih za
izvajanje javnih pooblastil, plačane službe, pridobitne dejavnosti,
detektivskega poklica, notariata in odvetništva.
Izvršitelju ni dovoljeno opravljanje
poslov, ki so nezdružljivi z ugledom in neoporečnostjo, ki ju zahteva
opravljanje službe izvršitelja ali zaradi katerih bi bilo lahko okrnjeno
zaupanje v izvršiteljevo opravljanje nalog po zakonu.
283. člen
(Imenovanje izvršitelja)
Izvršitelja imenuje minister, pristojen za
pravosodje.
Število in sedeže izvršiteljev določi
minister, pristojen za pravosodje, tako da pride vsaj en izvršitelj na območje
okrožnega sodišča, preostalo število izvršiteljev na območju okrožnega sodišča
pa določi glede na število izvršilnih zadev na okrajnih sodiščih na območju
posameznega okrožnega sodišča.
Razpis za imenovanje izvršiteljev objavi
ministrstvo, pristojno za pravosodje, v Uradnem listu Republike Slovenije.
Pred razpisom za imenovanje izvršiteljev
pridobi minister, pristojen za pravosodje, mnenje predsednika oziroma
predsednikov okrajnih sodišč na območju okrožnega sodišča, na katerem naj bi
izvršitelj imel svoj sedež, o številu izvršilnih zadev ter o gibanju in stanju
zadev izvršbe in zavarovanja na teh sodiščih.
Razpisni rok ne sme biti krajši od petnajst
dni. Prijavi na razpis morajo kandidati priložiti življenjepis in dokazila o
izpolnjevanju pogojev za imenovanje za izvršitelja.
Izbiro med kandidati, ki izpolnjujejo
pogoje za imenovanje, opravi minister, pristojen za pravosodje, pri čemer
upošteva predvsem delovne izkušnje, delovno dobo in oceno o vrednosti javnega
zaupanja.
Zoper odločbo o imenovanju za izvršitelja
ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor.
Vložena tožba zadrži izvršitev odločbe o
imenovanju izvršitelja. Tožba se rešuje prednostno in hitro.
284. člen
(Nastop službe izvršitelja)
Izvršitelj nastopi službo po pravnomočnosti
odločbe o imenovanju za izvršitelja z dnem, ko pred ministrom, pristojnim za
pravosodje, izreče in podpiše naslednjo prisego: “Prisegam, da bom spoštoval
pravni red Republike Slovenije in službo izvršitelja opravljal vestno, pošteno
in nepristransko.“
Če izvršitelj ne priseže v roku oziroma na
dan, ki ga določi minister, pristojen za pravosodje, odločba o imenovanju
preneha veljati, razen če minister, pristojen za pravosodje, na predlog
izvršitelja iz opravičenih razlogov določi nov rok oziroma dan za prisego.
Nastop službe izvršitelja objavi minister,
pristojen za pravosodje, v Uradnem listu Republike Slovenije. (črtan)
285. člen
(Zavarovanje za odgovornost)
Kandidat za izvršitelja mora skleniti
zavarovalno pogodbo za morebitno škodo, za katero je odgovoren po tem zakonu.
Najnižjo zavarovalno vsoto, za katero mora kandidat
za izvršitelja skleniti zavarovalno pogodbo, določi minister,
pristojen za pravosodje, s podzakonskim aktom.
285.a člen
(Skrbniški račun)
Izvršitelj mora denarna sredstva, pridobljena
v posameznih postopkih izvršbe in zavarovanja, hraniti na skrbniškem računu do
njihove izročitve strankam.
Prek skrbniškega računa sme izvršitelj
opravljati samo izplačila strankam v postopkih izvršbe in zavarovanja.
Izvršitelj na skrbniškem računu ne sme imeti lastnih sredstev.
Sredstva na skrbniškem računu iz prejšnjega
odstavka ne spadajo v stečajno maso ali zapuščino izvršitelja. Na sredstva ne
morejo poseči izvršiteljevi upniki.
Izvršitelj mora pred prisego iz 284. člena
tega zakona skleniti pogodbo o skrbniškem računu.
286. člen
(Identifikacijski znaki izvršitelja)
Izvršitelj pri opravljanju dejanj izvršbe
in zavarovanja uporablja in se izkazuje z naslednjimi identifikacijskimi znaki:
-
izkaznico izvršitelja, ki vsebuje oznako izvršitelj, fotografijo
izvršitelja, osebno ime izvršitelja, kraj, kjer ima sedež, ter ostale potrebne
podatke,
-
priponko izvršitelja, ki vsebuje oznako izvršitelj, osebno ime
izvršitelja, kraj, kjer ima sedež, ter ostale potrebne podatke,
-
pečatom izvršitelja, ki vsebuje grb Republike Slovenije, oznako
izvršitelj, osebno ime izvršitelja in kraj, kjer ima sedež,
-
oznako na poslovnih prostorih izvršitelja.
Preden priseže, izvršitelj pridobi
identifikacijske znake iz prejšnjega odstavka in deponira pri ministrstvu,
pristojnem za pravosodje, svoj podpis. Pravico uporabljati identifikacijske
znake izvršitelj pridobi, ko nastopi službo izvršitelja.
Natančnejšo obliko in vsebino
identifikacijskih znakov izvršitelja določi minister, pristojen za pravosodje,
s podzakonskim aktom.
286.a člen
(Razrešitev izvršitelja)
Izvršitelj se razreši:
1.
če se ugotovi, da ne izpolnjuje več pogojev za
imenovanje za izvršitelja;
2.
če da pisno izjavo ministru, pristojnemu za
pravosodje, in zbornici izvršiteljev, da ne želi opravljati nalog izvršitelja;
3.
če sprejme državno funkcijo, poslovodsko ali
nadzorstveno funkcijo v gospodarski družbi ali javnem zavodu, plačano službo
ali začne opravljati pridobitno dejavnost, detektivski poklic ali postane notar
ali odvetnik;
4.
če mu je s pravnomočno odločbo izrečen disciplinski
ukrep odvzema pravice opravljati dejanja izvršbe in zavarovanja;
5.
ko dopolni starost 70 let;
6.
če je pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo
dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, na kazen zapora šest mesecev ali
na hujšo kazen;
7.
če mu je izrečen pravnomočen varnostni ukrep
prepovedi opravljanja službe izvršitelja;
8.
če opravlja posle, ki po svoji naravi niso
združljivi z opravljanjem dejanj izvršbe in zavarovanja ter ugledom in
neoporečnostjo službe izvršitelja;
9.
če ne dosega meril za ugotavljanje
učinkovitosti dela izvršitelja ali če iz ocene dela izvršitelja izhaja, da
službe izvršitelja ne opravlja vestno;
10.
če ne opravi rednega preizkusa znanja po
določbah tega zakona in podzakonskega akta.
Zbornica izvršiteljev je dolžna obvestiti
ministrstvo, pristojno za pravosodje, o nastopu razrešitvenega razloga takoj,
ko zanj izve, o nastopu razrešitvenega razloga iz 4., 6. in 7. točke prejšnjega
odstavka pa ministrstvo, pristojno za pravosodje, obvestita tudi sodišče
oziroma disciplinska komisija, ki je sodbo oziroma odločbo izdala.
Ministrstvo, pristojno za pravosodje, lahko
uvede postopek razrešitve, tudi če ugotovi obstoj razlogov za razrešitev pri
izvajanju pristojnosti po določbah tega zakona.
Ministrstvo, pristojno za pravosodje, po
uradni dolžnosti pridobiva podatke iz kazenske evidence zaradi ugotavljanja
izpolnjevanja pogojev za imenovanje in razrešitev izvršitelja.
Odločbo o razrešitvi izvršitelja izda
minister, pristojen za pravosodje. Zoper odločbo ni pritožbe, dovoljen pa je
upravni spor.
Če je uveden postopek razrešitve
izvršitelja na podlagi 6. točke prvega odstavka tega člena, lahko minister,
pristojen za pravosodje, izvršitelju izreče začasno prepoved opravljati službo
izvršitelja (suspenz). Začasna prepoved lahko traja do konca postopka
razrešitve, vendar ne dlje kot eno leto.
Odločba o razrešitvi izvršitelja je
izvršilni naslov po tem zakonu.
287. člen
(Dejanja po razrešitvi izvršitelja)
Z dnem vročitve odločbe o razrešitvi oziroma z dnem, določenem v odločbi o
razrešitvi, izvršitelj ne sme več opravljati
neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja, že razpisana dejanja pa mora
preklicati. Ko izvršitelj prejme odločbo o razrešitvi, mora v roku, določenem v
odločbi, izročiti zbornici izvršiteljev vse spise, skupaj s spisi zaključenih
zadev, vpisnike, evidence in druge knjige, listine, denar, vrednostne papirje,
registrske označbe, predmete v hrambi pri izvršitelju, identifikacijske znake
iz prvega odstavka 286. člena tega zakona, ter vso drugo dokumentacijo in
predmete, ki jih je pridobil v zvezi z opravljanjem službe izvršitelja, in
sicer v stanju, v kakršnem je na dan prejema odločbe oziroma na dan, ki je določen v odločbi o razrešitvi.
Dokumentacijo in predmete iz prejšnjega
odstavka zapisniško prevzame tričlanska komisija, ki jo sestavljajo člani
organov zbornice izvršiteljev. Zbornica izvršiteljev v osmih dneh od prevzema
pošlje ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, identifikacijske znake in kopijo
zapisnika iz prejšnjega stavka.
Predsednik zbornice izvršiteljev v osmih dneh od prejema odločbe o razrešitvi izvršitelja z odredbo
določi drugega izvršitelja oziroma izvršitelje kot
prevzemnike, ki prevzamejo posle razrešenega izvršitelja, upoštevajoč njihovo
obremenjenost in sedež, ki mora biti v kraju, v katerem je imel sedež razrešeni
izvršitelj, če to ni mogoče, pa v kraju, ki je temu najbližje.
Zbornica izvršiteljev določi, katera
dokumentacija in predmeti, ki so bili prevzeti v skladu z drugim odstavkom tega
člena, se zaupajo v hrambo in poslovanje drugemu izvršitelju oziroma
izvršiteljem kot prevzemnikom, ki prevzamejo posle razrešenega izvršitelja,
oziroma se vložijo v arhiv zbornice izvršiteljev. Spisi zaključenih zadev pri
razrešenem izvršitelju se vložijo v arhiv zbornice izvršiteljev in se jih
obravnava v skladu s predpisi s področja varstva dokumentarnega in arhivskega
gradiva ter arhivov.
Zbornica izvršiteljev odredbo predsednika
zbornice izvršiteljev o določitvi izvršitelja za prevzemnika pošlje sodiščem v
izvršilnih zadevah, v katerih je bil razrešeni izvršitelj določen kot
izvršitelj, in ministrstvu, pristojnemu za pravosodje. Sodišče o navedenem
obvesti upnike in jih pozove, naj v določenem roku sporočijo, ali soglašajo z
izvršiteljem, ki ga je določil predsednik zbornice izvršiteljev, ali pa
predlagajo drugega izvršitelja. Sodišče tega ne stori, kadar so upniki že
predhodno obvestili sodišče o imenu drugega izvršitelja. Če upnik v danem roku
ne odgovori oziroma ne sporoči imena novega izvršitelja, sodišče s sklepom kot
novega izvršitelja določi tistega, ki ga je določil predsednik zbornice. Če
upnik sporoči ime drugega izvršitelja v danem roku ali že pred tem, sodišče
navedenega izvršitelja s sklepom določi kot novega izvršitelja.
Na spletni strani ministrstva, pristojnega
za pravosodje, Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in zbornice izvršiteljev
se objavijo podatki o osebnem imenu, sedežu in datumu razrešitve izvršitelja
ter podatek o tem, da izvršitelj ni predal identifikacijskih znakov, zaradi
česar so bili preklicani.
V primeru smrti izvršitelja zbornica izvršiteljev
v 15 dneh od dne, ko izve za njegovo smrt, prevzame vso dokumentacijo in
predmete, ki jih je izvršitelj pridobil v zvezi z opravljanjem službe
izvršitelja. Predsednik zbornice izvršiteljev v 15 dneh od dne, ko izve za smrt
izvršitelja, z odredbo določi drugega izvršitelja oziroma izvršitelje kot
prevzemnike. Smiselno se uporabljajo drugi, četrti in peti odstavek tega člena.
Dokumentacija in predmeti, ki jih je izvršitelj pridobil v zvezi z opravljanjem
službe izvršitelja, ne spadajo v izvršiteljevo zapuščino. Če je prevzem
zbornici kakor koli onemogočen, sodišče, na območju katerega je imel izvršitelj
svoj sedež, na predlog zbornice odredi, da se dokumentacija in predmeti, ki jih
je izvršitelj pridobil v zvezi z opravljanjem službe izvršitelja, zavarujejo in
izročijo zbornici. Na spletni strani ministrstva, pristojnega za pravosodje,
Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in zbornice izvršiteljev se objavijo
podatki o osebnem imenu, sedežu in datumu prenehanja funkcije izvršitelja v
primeru njegove smrti.
287.a člen
(Izobraževanje izvršiteljev)
Izvršitelji so se dolžni redno strokovno
izobraževati in vsako četrto leto po imenovanju opraviti preizkus znanja
izvršitelja po programu, pod pogoji in na način, ki ga predpiše minister,
pristojen za pravosodje.
Sedemindvajseto poglavje
Poslovanje izvršiteljev
288. člen
(Opravljanje službe izvršitelja)
Pri opravljanju neposrednih dejanj izvršbe
in zavarovanja mora izvršitelj delati učinkovito in ravnati s skrbnostjo
dobrega strokovnjaka.
Izvršitelj ne sme opravljati dejanj izvršbe
in zavarovanja v zadevah, iz katerih neposredno ali posredno izhajajo pravice
in obveznosti zanj, za njegovega zakonca ali osebo, s katero živi v
izvenzakonski skupnosti, za osebe, s katerimi je v sorodstvu v ravni vrsti do
kateregakoli kolena, v stranski vrsti ali po svaštvu do četrtega kolena ali za
osebe, katerim je posvojitelj, posvojenec, rejnik ali skrbnik, ali v zadevah, v
katerih je zakoniti zastopnik, pooblaščenec ali pooblastitelj stranke ali
udeleženca, ali za pravne osebe, pri katerih je član, ustanovitelj ali
družbenik, ali član njenih organov, ali če so podane druge okoliščine, ki
vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
Izločitveni razlog je podan tudi v primeru,
če okoliščine iz prejšnjega odstavka obstajajo v razmerju do izvršiteljevega
namestnika ali pomočnika.
Izvršiteljevo dejanje, opravljeno v
nasprotju z drugim in tretjim odstavkom tega člena, nima pravnih učinkov.
Za prodajo premičnih stvari lahko
izvršitelj na svoje stroške in odgovornost pooblasti komisionarja.
Izvršitelj mora po opravljenih neposrednih
dejanjih izvršbe in zavarovanja sodišču in upniku posredovati pisno poročilo o
svojem delu.
Oglaševanje izvršiteljske dejavnosti je
prepovedano.
289. člen
(Odgovornost za škodo)
Izvršitelj je odgovoren za vso škodo, ki
nastane pri opravljanju dejanj izvršbe in zavarovanja zaradi njegovega ravnanja
ali opustitve dolžnosti, ki jih ima po zakonu, podzakonskih aktih in odredbah
sodišča.
290. člen
(Čas oprave dejanj izvršbe in zavarovanja)
Izvršitelj mora začeti z opravljanjem
neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja takoj oziroma najpozneje v 30 dneh po
prejemu dokazila o plačilu varščine oziroma po vročitvi sklepa, s katerim je
določen za izvršitelja.
291. člen
(Vrstni red oprave dejanj izvršbe in
zavarovanja in evidenca)
Izvršitelj mora opravljati dejanja izvršbe
in zavarovanja v vrstnem redu, kot je prejel sklepe o določitvi za izvršitelja.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora
izvršitelj opravo dejanja izvršbe in zavarovanja združiti v zadevah zoper
istega dolžnika.
O izvršilnih zadevah, ki jih prejme v
izvršitev, je izvršitelj dolžan voditi evidenco.
Evidenca obsega naslednje podatke:
-
sodišče, ki vodi postopek izvršbe ali zavarovanja;
-
opravilno številko izvršilne zadeve oziroma zadeve zavarovanja;
-
podatke o upniku in dolžniku kot so navedeni v sodnem spisu;
-
datum sklepa o določitvi za izvršitelja in datum prejema tega sklepa;
-
izvršilno sredstvo in predmet izvršbe oziroma sredstvo in predmet
zavarovanja;
-
znesek zahtevane in vplačane varščine in datum plačila;
-
dejanja izvršbe in zavarovanja, ki jih je opravil, datum in obseg oprave
teh dejanj;
-
višino izterjanega denarnega zneska;
-
znesek dokončnega obračuna plačila za delo in povračila stroškov.
292. člen
(Plačilo za opravljanje dejanj izvršbe in
zavarovanja)
Izvršitelj je upravičen do plačila za svoje
delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po tarifi, ki jo
predpiše minister, pristojen za pravosodje. Minister, pristojen za pravosodje,
pošlje predlog tarife zbornici izvršiteljev, ki lahko v 30 dneh da pripombe k
predlogu. Minister, pristojen za pravosodje, na pripombe ni vezan.
V primeru suspenza ali razrešitve je
izvršitelj dolžan brez odlašanja zbornici izvršiteljev predložiti obračun
vplačanih varščin, ki je podlaga za prenos poslovanja na prevzemnika.
293. člen
(Stroški izvršitelja)
Stroški izvršitelja so izvršilni stroški.
Osemindvajseto poglavje
Namestnik in pomočnik izvršitelja ter nadomeščanje izvršiteljev
294. člen
(Namestnik izvršitelja)
Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 1. do 7.
točke prvega odstavka 281. člena tega zakona, je lahko imenovana za namestnika
izvršitelja.
Izvršitelj ima lahko samo enega namestnika.
Namestnik izvršitelja sme namesto
izvršitelja, pri katerem je zaposlen, opravljati vse posle izvršitelja. Vse
listine, ki jih pri opravi dejanj izvršbe in zavarovanja izda, mora podpisati s
svojim imenom in dostavkom “namestnik izvršitelja“.
Dejanja namestnika izvršitelja, opravljena
po prejšnjem odstavku, se štejejo za uradno poslovanje izvršitelja, pri katerem
je namestnik izvršitelja zaposlen. Izvršitelj odgovarja za delo namestnika, za
morebitno škodo pa odgovarjata solidarno.
Pri opravi dejanj izvršbe in zavarovanja
uporablja namestnik pečat in žig izvršitelja, ki ga nadomešča, pri čemer ima
enake pravice in obveznosti ter enaka pooblastila ter se ravna po enakih
pravilih kot izvršitelj.
Pri opravi dejanj izvršbe mora imeti
namestnik izkaznico in priponko s svojim imenom in dostavkom “namestnik
izvršitelja“, za katero veljajo enaka pravila kot za izkaznico in priponko
izvršitelja, na kateri mora biti označeno ime in sedež izvršitelja, pri katerem
je namestnik.
Za namestnika izvršitelja veljajo smiselno
vse določbe tega zakona o nastopu službe, o opravljanju službe, o strokovnem
izobraževanju, o disciplinski odgovornosti izvršitelja in disciplinskem
postopku, o nezdružljivosti opravljanja dejanj izvršbe in zavarovanja, o
nadzoru nad poslovanjem izvršitelja in o razrešitvi izvršitelja.
294.a člen
(Imenovanje namestnika izvršitelja)
Namestnika izvršitelja imenuje na predlog
izvršitelja in po predhodnem mnenju zbornice izvršiteljev minister, pristojen
za pravosodje. Zoper odločbo ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor.
Oseba, ki je imenovana za namestnika
izvršitelja sme začeti opravljati to službo z dnem, ko pred ministrom,
pristojnim za pravosodje, izreče in podpiše naslednjo prisego: “Prisegam, da
bom spoštoval pravni red Republike Slovenije in bom službo namestnika
izvršitelja opravljal vestno, pošteno in nepristransko.“
294.b člen
(Pomočnik izvršitelja)
Za pomoč pri opravljanju posameznih dejanj
izvršbe in zavarovanja lahko izvršitelj zaposli največ pet oseb, s soglasjem
ministra, pristojnega za pravosodje pa največ deset oseb (v nadaljevanju:
pomočnik izvršitelja).
Pomočnik izvršitelja ne sme biti oseba, ki
je obsojena za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, na
kazen zapora šest mesecev ali na hujšo kazen.
Ministrstvo, pristojno za pravosodje, po
uradni dolžnosti pridobiva podatke iz kazenske evidence o pomočnikih
izvršiteljev zaradi izvajanja nadzora in za potrebe disciplinskega postopka
zoper izvršitelja, ki zaposli ali ima zaposleno osebo, ki ne izpolnjuje pogoja
iz prejšnjega odstavka.
Pomočnik mora pri svojem delu imeti
izkaznico, s katero izkazuje vpis v evidenco iz 295. člena tega zakona. Na
izkaznici so navedeni osebno ime pomočnika, rojstni datum, ime izvršitelja, pri
katerem je zaposlen, trajanje pogodbe o zaposlitvi, zaporedna številka v
evidenci izvršiteljev in namestnikov izvršiteljev ter drugi potrebni podatki.
Natančnejšo obliko in vsebino izkaznice določi minister, pristojen za
pravosodje.
Pomočniki izvršitelja delujejo v imenu in
za račun izvršitelja.
Izvršitelj je odgovoren za morebitno škodo,
ki jo pri opravljanju posameznih dejanj povzročijo njegovi pomočniki.
294.c člen
(Nadomeščanje izvršitelja)
Ko je izvršitelj na dopustu ali če je iz
zdravstvenih ali drugih razlogov dlje časa zadržan, ga nadomešča njegov
namestnik.
Če izvršitelj nima namestnika, ga mora
nadomeščati drug izvršitelj (začasni namestnik).
Začasnega namestnika z njegovim soglasjem
določi izvršitelj in o tem obvesti ministrstvo, pristojno za pravosodje in
zbornico izvršiteljev. Če izvršitelj ne določi začasnega namestnika pred
začetkom odsotnosti ali če tega ne more storiti, in v primeru, če je izvršitelj
suspendiran, ga določi predsednik zbornice izvršiteljev.
Devetindvajseto poglavje
Evidence
295. člen
(Evidenca izvršiteljev in namestnikov
izvršiteljev)
Ministrstvo, pristojno za pravosodje, za
namene vodenja in odločanja v postopkih po tem zakonu, zagotavljanja izvršitev
ali zavarovanja upnikove terjatve in namene varstva ter pomoči strankam
upravlja evidenco izvršiteljev in namestnikov izvršiteljev.
V evidenci iz prejšnjega odstavka se obdelujejo
naslednji podatki:
-
osebno ime, EMŠO, davčna številka, naslov stalnega ali začasnega prebivališča,
telefonska številka, naslov elektronske pošte in sedež izvršitelja ter osebno
ime, EMŠO, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, telefonska številka,
naslov elektronske pošte in davčna številka njegovega namestnika;
-
datum imenovanja in datum nastopa službe izvršitelja oziroma namestnika datum
prisege ter datum razrešitve;
-
disciplinski ukrepi, ki so bili izrečeni izvršitelju oziroma namestniku;
-
podatek o številki skrbniškega računa;
-
podatek o zavarovanju izvršiteljeve odgovornosti iz 285. člena tega
zakona;
-
podatek o varnem elektronskem predalu;
-
število pomočnikov izvršitelja, njihovo osebno ime, rojstni datum in
datum sklenitve in prenehanja pogodbe o zaposlitvi.
Izvršitelji so dolžni v osmih dneh
sporočiti vsako spremembo podatkov, o katerih se vodi evidenca.
Evidenca iz prvega odstavka tega člena je
za namene zagotavljanja izvršitev ali zavarovanja upnikove terjatve in varstva
strank glede izvrševanja pooblastil izvršiteljev javna v delu, ki se nanaša na
podatke o osebnem imenu, sedežu, telefonski številki in naslovu elektronske
pošte izvršitelja ter namestnika izvršitelja, datumu in številki odločbe o
imenovanju, datumu nastopa službe izvršitelja ter datumu in številki odločbe o razrešitvi oziroma o datumu prenehanja
funkcije izvršitelja, številki skrbniškega računa, na podatke o zavarovanju
izvršiteljeve odgovornosti iz 285. člena tega zakona in na podatke o številu
pomočnikov izvršitelja, njihovem osebnem imenu ter datumu sklenitve in
prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Za učinkovito izvrševanje
namenov iz prejšnjega stavka se evidenca v delu, ki je javna, objavi na spletni
strani ministrstva, pristojnega za pravosodje, Vrhovnega sodišča Republike
Slovenije in zbornice izvršiteljev.
295.a člen
(Evidenca izkaznic, priponk in pečatov)
Ministrstvo, pristojno za pravosodje, za
namene varnosti pravnega prometa ter preverjanja istovetnosti izvršiteljev,
namestnikov izvršiteljev in pomočnikov izvršiteljev pri opravljanju njihove
službe upravlja evidenco izkaznic, priponk in pečatov izvršiteljev, namestnikov
izvršiteljev in pomočnikov izvršiteljev.
V evidenci izkaznic se obdelujejo naslednji
podatki:
-
tekoča številka izkaznice;
-
osebno ime, sedež in evidenčna številka izvršitelja oziroma osebno ime
in evidenčna številka namestnika izvršitelja ter osebno ime in sedež
izvršitelja, katerega namestnik je, oziroma osebno ime in evidenčna številka
pomočnika izvršitelja ter osebno ime in sedež izvršitelja, katerega pomočnik je;
-
datum naročila izkaznice in datum izdaje izkaznice izvršitelju,
namestniku izvršitelja in pomočniku izvršitelja;
-
datum, ko je bila izkaznica vzeta iz uporabe, kratko navedbo razloga,
datum uničenja oziroma datum, ko je ministrstvo prejelo obvestilo o izgubi
izkaznice.
V evidenci priponk se obdelujejo naslednji
podatki:
-
tekoča številka priponke;
-
osebno ime in sedež ter evidenčna številka izvršitelja, ki priponko
uporablja oziroma osebno ime in evidenčna številka namestnika izvršitelja ter
osebno ime in sedež izvršitelja, katerega namestnik je;
-
datum naročila priponke in datum izdaje priponke izvršitelja oziroma
namestnika izvršitelja;
-
matrica priponke;
-
datum, ko je priponka vzeta iz uporabe s kratko navedbo razloga, datum
uničenja oziroma datum, ko je ministrstvo prejelo obvestilo o izgubi priponke.
V evidenci pečatov se obdelujejo naslednji
podatki:
-
tekoča številka pečata (evidenčna številka);
-
datum naročila pečata in datum izdaje pečata izvršitelju;
-
odtis pečata;
-
osebno ime in sedež izvršitelja, ki pečat uporablja;
-
datum, ko je pečat vzet iz uporabe s kratko navedbo razloga in datum
uničenja pečata.
Trideseto poglavje
Zbornica izvršiteljev
296. člen
(Zbornica izvršiteljev)
Izvršitelji z območja Republike Slovenije
se obvezno združujejo v Zbornico izvršiteljev (v nadaljevanju: zbornica).
Sedež zbornice je v Ljubljani.
Zbornica je pravna oseba.
Najvišji organ zbornice je skupščina
zbornice. Skupščina zbornice sprejema statut, pravila obnašanja izvršiteljev in
druge splošne akte zbornice. S statutom se podrobneje določi organizacija
organov zbornice in njihove pristojnosti.
K statutu daje soglasje Vlada Republike
Slovenije, k drugim splošnim aktom zbornice pa minister, pristojen za
pravosodje.
Nadzor nad delom zbornice opravlja
minister, pristojen za pravosodje, s pregledom poslovanja zbornice, njenega
izvršnega odbora, predsednika in pregledom spisov ter arhiva.
V okviru nadzora po določbah tega člena
lahko minister, pristojen za pravosodje, odredi tudi vse druge ukrepe, za
katere ima pooblastilo v zakonu, odredi odpravo pomanjkljivosti in določi rok
za izvršitev ukrepov.
Enaintrideseto poglavje
Nadzor nad opravljanjem službe izvršiteljev in disciplinska odgovornost
izvršiteljev
297. člen
(Nadzor nad opravljanjem službe
izvršitelja)
Nadzor nad zakonitostjo opravljanja službe
izvršitelja in delom zbornice izvaja minister, pristojen za pravosodje, po
uradni dolžnosti ali na predlog predsednika okrajnega, okrožnega ali višjega
sodišča, predsednika zbornice, državnega tožilca, državnega pravobranilca in
osebe, ki izkaže pravni interes.
V okviru pooblastila iz prejšnjega odstavka
lahko minister, pristojen za pravosodje:
-
odredi in po pooblaščenih delavcih ministrstva opravi pregled poslovanja
izvršitelja ali začasnega namestnika s pregledom njegovih poslovnih listin,
evidenc, spisov in stvari v hrambi ter v primeru ugotovljenih nepravilnosti
izvršitelju odredi njihovo odpravo;
-
zahteva od izvršitelja vse potrebne podatke o njegovem poslovanju in
zaposlenih osebah;
-
pridobiva od pristojnih organov in organizacij podatke o poslovanju
izvršitelja, od bank, hranilnic in pristojne davčne uprave pa podatke o njegovem
finančnem poslovanju;
-
uvede disciplinski postopek zoper izvršitelja ali začasnega namestnika.
297.a člen
(Nadzor nad opravljanjem službe
izvršitelja v dodeljenih zadevah)
Nadzor nad zakonitostjo opravljanja službe
izvršitelja v zvezi z zadevami, ki jih je sodišče s sklepom dodelilo
izvršitelju, opravlja predsednik sodišča, ki je imenovalo izvršitelja.
Predsednik sodišča opravlja nadzor po
uradni dolžnosti ali na predlog ministra, pristojnega za pravosodje.
V okviru pristojnosti iz prejšnjega
odstavka lahko predsednik sodišča:
-
odredi pregled poslovanja izvršitelja ali začasnega namestnika v zadevah
iz prvega odstavka tega člena;
-
predlaga ministru, pristojnemu za pravosodje, odreditev pregleda
celotnega poslovanja izvršitelja ali začasnega namestnika;
-
predlaga uvedbo disciplinskega postopka zoper izvršitelja ali začasnega
namestnika.
V okviru nadzora po določbah tega zakona
lahko predsednik sodišča odredi odpravo pomanjkljivosti in določi rok za
izvršitev ukrepov.
297.b člen
(Neposredni nadzor nad poslovanjem
izvršitelja)
Neposredni nadzor nad poslovanjem
izvršitelja oziroma začasnega namestnika opravlja zbornica.
Nadzor opravlja po uradni dolžnosti ali na
predlog ministra, pristojnega za pravosodje, ali predsednika, ki je imenovalo
izvršitelja, najmanj pa enkrat letno.
V okviru pooblastila iz prejšnjega odstavka
sme zbornica pregledovati spise, vpisnike ali druge evidence pri izvršitelju,
poslovanje s stvarmi v hrambi in poslovanje z varščinami in obračuni plačila za
delo in stroškov izvršitelja ter mu naložiti, kar je treba, da poslovanje
uskladi s predpisi.
O opravljenem nadzoru zbornica pošlje
poročilo ministru, pristojnemu za pravosodje.
297.c člen
(Poročanje o poslovanju izvršitelja)
Izvršitelj mora enkrat letno poročati predsedniku
oziroma predsednikom okrajnih sodišč, ki so ga imenovali, ministru, pristojnemu
za pravosodje in zbornici o svojem poslovanju za preteklo leto.
Navodila o načinu poročanja izda minister,
pristojen za pravosodje.
Zaradi zagotavljanja večje preglednosti
poslovanja izvršiteljev se podatki iz letnih poročil izvršiteljev o skupnem
številu zadev v delu, skupnem številu rešenih zadev, skupnem številu na koncu
leta nerešenih zadev in letni pregled v postopku sodne izvršbe izterjanih
denarnih sredstev za vsakega posameznega izvršitelja posebej enkrat letno
objavijo na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za pravosodje, in so
javno dostopni do objave podatkov za naslednje leto.
297.č člen
(Učinkovitost in ocena dela izvršitelja)
Merila za ugotavljanje učinkovitosti dela
izvršitelja izda minister, pristojen za pravosodje. Minister, pristojen za
pravosodje, pošlje predlog meril zbornici izvršiteljev, ki lahko v 30 dneh da
pripombe k predlogu. Minister, pristojen za pravosodje, na pripombe ni vezan.
Na podlagi letnih poročil izvršiteljev,
ugotovitev nadzora in izpolnjevanja meril iz prejšnjega odstavka minister,
pristojen za pravosodje, vsako četrto leto izdela oceno izvršiteljevega dela.
Ocena se vroči izvršitelju, zbornici, na
zahtevo pa tudi predsednikom sodišč, ki so izvršitelja imenovali. Izvršitelj
lahko predloži svoje pripombe in pojasnila k oceni.
298. člen
(Disciplinska odgovornost izvršiteljev)
Izvršitelj je disciplinsko odgovoren, če
pri opravljanju službe izvršitelja krši določbe tega zakona oziroma drugih
predpisov, ali če s katerimkoli svojim ravnanjem krni ugled službe izvršitelja.
Disciplinske kršitve so hujše disciplinske
kršitve in kršitve ugleda izvršiteljev.
Dejanja, ki pomenijo kršitev ugleda
izvršiteljev, določa statut zbornice.
298.a člen
(Uvedba postopka)
Uvedbo disciplinskega postopka lahko
predlaga zbornica, predsednik okrajnega sodišča, predsednik okrožnega sodišča,
predsednik višjega sodišča in stranke v izvršilnem postopku, v katerem je
izvršitelj opravljal dejanja izvršbe ali zavarovanja.
Minister, pristojen za pravosodje, uvede
disciplinski postopek na predlog oseb iz prejšnjega odstavka ali po uradni
dolžnosti.
298.b člen
(Disciplinski ukrepi)
V disciplinskem postopku zoper izvršitelja
se lahko izrečejo naslednji disciplinski ukrepi:
1.
pisni opomin;
2.
javni opomin;
3.
denarna kazen;
4.
odvzem pravice opravljati dejanja izvršbe in
zavarovanja.
Denarna kazen se sme izreči v znesku od 1.000
do 10.000 eurov.
Če se kot disciplinski ukrep izreče denarna
kazen, se določi tudi rok plačila, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši
od 3 mesecev od pravnomočnosti sklepa o izreku kazni.
Odvzem pravice opravljanja dejanj izvršbe
in zavarovanja se sme izreči samo za hujše kršitve dolžnosti pri opravljanju
dejanj izvršbe in zavarovanja, zaradi katerih izvršitelj ni vreden javnega zaupanja
za opravljanje dejanj izvršbe oziroma zavarovanja.
Odvzem pravice opravljati dejanja izvršbe
in zavarovanja se lahko izreče za dobo od enega do deset let ali trajno.
Izvršitev disciplinskega ukrepa odvzema
pravice opravljati dejanja izvršbe in zavarovanja, izrečenega za dobo do dveh
let, se lahko odloži za dobo do treh let s pogojem, da izvršitelj v tej dobi ne
stori nove disciplinske kršitve dolžnosti pri opravljanju dela izvršitelja.
Če je uveden disciplinski postopek zaradi
kršitev, zaradi katerih se sme izreči ukrep odvzema pravice opravljanja službe
izvršitelja, lahko disciplinski organ izvršitelju izreče začasno prepoved
opravljati službo izvršitelja (suspenz). Začasna prepoved lahko traja do konca
disciplinskega postopka.
298.c člen
(Odmera sankcije)
Pri izrekanju disciplinskih ukrepov se
upoštevajo vse okoliščine, ki vplivajo na vrsto ukrepa in višino kazni, zlasti
pa teža kršitve in njene posledice, povzročena škoda, stopnja odgovornosti,
prejšnje delo in vedenje izvršitelja in morebitni prej izrečeni disciplinski
ukrepi.
Pri izrekanju disciplinskega ukrepa denarne
kazni se upošteva tudi premoženjsko stanje izvršitelja.
298.č člen
(Hujše disciplinske kršitve)
Dejanja izvršitelja, ki pomenijo hujše
disciplinske kršitve, so:
1.
če izvršitelj krši pravilo vrstnega reda
izvršilnih zadev;
2.
če izvršitelj pri opravi dejanj izvršbe oziroma
zavarovanja ne upošteva osebnega dostojanstva strank in udeležencev postopka
ali se neprimerno obnaša;
3.
če izvršitelj pri opravi dejanj izvršbe in
zavarovanja ali pri opravi drugih dejanj po tretjem odstavku 7. člena tega
zakona krši določbe tega ali drugega zakona ali pravila podzakonskih aktov;
4.
če izvršitelj z dolžnikovim premoženjem ne
ravna v skladu z določili zakona in po pravilih podzakonskih aktov;
5.
če izvršitelj ne začne z opravo izvršilnih
dejanj takoj oziroma najkasneje v tridesetih dneh po prejemu dokazila o plačilu
varščine oziroma po vročitvi sklepa, s katerim je določen za izvršitelja, ali
če takoj po opravljenih dejanjih izvršbe in zavarovanja ne sestavi poročila in
obračuna;
6.
če izvršitelj zahteva višjo varščino, zaračuna
višje plačilo za svoje delo ali večje stroške, kot mu dejansko pripadajo po
tarifi;
7.
če izvršitelj neupravičeno zavlačuje opravo
dejanj izvršbe ali zavarovanja;
8.
če izvršitelj ne predlaga izločitve, ko so za
to podani zakonski razlogi;
9.
če izvršitelj ne izpolnjuje obveznosti
strokovnega izobraževanja;
10.
če izvršitelj v roku ne predloži podatkov za
evidence, ki jih vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje, ali če ne vodi
evidence zadev, ki jih prejme v izvršitev;
11.
če izvršitelj ne posreduje zahtevanih podatkov
ali ne predloži zahtevanih listin ali ne predloži letnega poročila ali odkloni
sodelovanje pri nadzoru opravljanja službe izvršitelja ali ne izvrši ukrepov,
ki so bili pri nadzoru odrejeni po določbah tega zakona;
12.
če izvršitelj ne opravi druge dražbe ali
ponovne prodaje z neposredno pogodbo najpozneje v dveh mesecih po prejemu
upnikovega obvestila;
13.
če izvršitelj oglašuje svojo dejavnost;
14.
če izvršitelj načina in datuma prodaje stvari
ne določi in zabeleži v rubežnem zapisniku takoj po opravljenem rubežu oziroma
po prejemu sklepa o prodaji stvari;
15.
če redno ne plačuje članarine in drugih
prispevkov zbornici;
16.
če zaposli ali ima zaposleno osebo, ki je
obsojena za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, na
kazen zapora šest mesecev ali na hujšo kazen.
298.d člen
(Disciplinski postopek)
V disciplinskem postopku mora izvršitelj,
zoper katerega teče postopek, imeti možnost, da se izjavi glede kršitev, zaradi
katerih se postopek vodi.
V disciplinskem postopku na prvi stopnji
odloča minister, pristojen za pravosodje.
Zoper odločbo ministra, pristojnega za
pravosodje, lahko izvršitelj v roku 15 dni od njene vročitve vloži pritožbo, o
kateri odloča disciplinska komisija pri zbornici.
Disciplinsko komisijo sestavljata dva
sodnika višjega sodišča z območja, na katerem ima izvršitelj sedež in
predstavnik zbornice. Sodnika višjega sodišča, člana disciplinske komisije, se
določita z letnim razporedom dela višjega sodišča, predstavnika zbornice pa
izvoli skupščina zbornice za dobo dveh let. Predsednik disciplinske komisije je
sodnik.
O pritožbi odloča disciplinska komisija
brez ustne obravnave.
Zoper odločbo disciplinske komisije je
dovoljen upravni spor.
Podrobnejše določbe o izvedbi disciplinskega
postopka predpiše minister, pristojen za pravosodje.
298.e člen
(Zastaranje)
Pregon disciplinskih kršitev zastara v dveh
letih od dneva kršitve.
Če je disciplinska kršitev obenem tudi
kaznivo dejanje, zastara pregon v enakem roku, kot ga določa zakon za
zastaranje pregona za kaznivo dejanje.
Izvršitev disciplinskega ukrepa zastara v dveh
letih od dneva pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ukrep
izrečen.
Zastaranje pregona pretrga vsako dejanje v
disciplinskem postopku zoper izvršitelja.
Zastaranje izvršitve disciplinskega ukrepa
pretrga vsako dejanje, s katerim se pretrga zastaranje po določbah kazenskega
zakona.
Pregon kršitve in izvršitev ukrepa
zastarata v vsakem primeru, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor je določeno
za zastaranje pregona kršitve oziroma za zastaranje izvršitve disciplinskega
ukrepa.
298.f člen
(Smiselna uporaba zakona)
V postopku ugotavljanja disciplinske
odgovornosti se o vprašanjih, ki niso urejena s tem zakonom in predpisom iz
sedmega odstavka 298.d člena tega zakona, smiselno uporabljajo določbe zakona o
splošnem upravnem postopku.
Dvaintrideseto poglavje
Sodni izvršitelji
298.g člen
Za sodne izvršitelje ne veljajo določbe
četrtega dela tega zakona. Zanje veljajo določbe predpisov, ki urejajo sodno
osebje.
Triintrideseto poglavje
Kazenska določba
298.h člen
Z globo najmanj 15.000 eurov se kaznuje za
prekršek pravna oseba, če opravlja storitve iz prvega odstavka 7. člena tega
zakona.
Z globo najmanj 1.000 eurov se kaznuje za
prekršek fizična oseba oziroma odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika, ki opravlja storitve iz prvega odstavka 7.
člena tega zakona v nasprotju z določbami četrtega dela tega zakona.
Štiriintrideseto poglavje
NADZOR NAD IZVRŠEVANJEM ZAKONA
298.i člen
Izvajanje določbe prvega odstavka
7. člena tega zakona nadzira ministrstvo, pristojno za pravosodje.
Zakon o izvršbi in zavarovanju – ZIZ (Uradni list RS, št. 51/98)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»Peti del
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
299. člen
Do imenovanja 50 izvršiteljev, od tega najmanj 7 s sedežem na
območju Okrožnega sodišča v Celju, najmanj 5 na območju Okrožnega sodišča v
Kopru, najmanj 5 na območju Okrožnega sodišča v Kranju, najmanj 12 na območju
Okrožnega sodišča v Ljubljani, najmanj 8 na območju Okrožnega sodišča v
Mariboru, najmanj 3 na območju Okrožnega sodišča v Murski Soboti, najmanj 2 na
območju Okrožnega sodišča v Novi Gorici, najmanj 3 na območju Okrožnega sodišča
v Novem mestu, najmanj 2 na območju Okrožnega sodišča v Krškem, najmanj 2 na
območju Okrožnega sodišča na Ptuju in najmanj 1 na območju Okrožnega sodišča v
Slovenj Gradcu opravljajo dejanja izvršbe in zavarovanja sodni izvršitelji, ki
so zaposleni na sodiščih.
Datum iz prejšnjega odstavka tega člena ugotovi
minister, pristojen za pravosodje z aktom, ki se objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
300. člen
Določbe tega zakona o opravi dejanj izvršbe in
zavarovanja po izvršiteljih se pričnejo uporabljati naslednji dan po objavi
akta iz drugega odstavka prejšnjega člena, razen določb četrtega dela zakona o
imenovanju, razrešitvi in disciplinski odgovornosti izvršiteljev ter o
organizaciji in pripravi izvršiteljev na delo.
Z dnem uveljavitve tega zakona se v Republiki
Sloveniji preneha uporabljati zakon o izvršilnem postopku (Uradni list SFRJ,
št. 20/78, 6/92, 74/87, 57/89, 20/90 in 27/90), razen določb o opravi izvršbe
in zavarovanja po uradnih osebah oziroma delavcih pri sodišču, ki neposredno
opravljajo posamezna dejanja izvršbe ali zavarovanja.
301. člen
Podzakonski akti, določeni s tem zakonom,
morajo biti izdani v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
302. člen
Ta zakon začne veljati devetdeseti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o posebnih pogojih za vpis lastninske
pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo – ZPPLPS (Uradni list RS,
št. 89/99)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»13. člen
Ta zakon začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in preneha veljati
po petih letih od uveljavitve.«.
Zakon o računskem sodišču – ZRacS-1 (Uradni
list RS, št. 11/01)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»45. člen
(začetek
veljavnosti tega zakona)
Ta zakon začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izvršbi in zavarovanju
– ZIZ-A (Uradni list RS, št. 75/02)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
116. člen
(poseg odločbe US o načinu izvrševanja tega člena)
Izvršitelji, imenovani do uveljavitve tega
zakona, opravijo zaprisego po 284. členu zakona najkasneje v treh mesecih od
uveljavitve tega zakona.
Izvršitelji, imenovani do uveljavitve tega
zakona, ki ne izpolnjujejo pogoja iz 3. točke prvega odstavka 281. člena
zakona, so dolžni v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona opraviti dodatni
izpit po programu, pod pogoji in na način, ki ga predpiše minister, pristojen za
pravosodje oziroma v istem roku predlagati imenovanje namestnika, ter dokazila
predložiti zbornici in ministru, pristojnemu za pravosodje.
Izvršitelje, ki ne zaprisežejo v roku iz
prvega odstavka tega člena in izvršitelje, ki v roku iz prejšnjega odstavka ne
izpolnijo navedenega pogoja, minister, pristojen za pravosodje, razreši ter
hkrati imenuje prevzemnike njihovih zadev.
117. člen
Za izvršitelje, imenovane do uveljavitve
tega zakona, začne teči rok iz 287.a člena zakona z dnem oprave dodatnega
izpita iz 116. člena tega zakona, v primeru imenovanja namestnika pa z dnem
uveljavitve tega zakona.
118. člen
Minister, pristojen za pravosodje, uskladi
podzakonske predpise, izdane na podlagi zakona, z določbami tega zakona v
tridesetih dneh po njegovi uveljavitvi.
Minister, pristojen za pravosodje izda v
treh mesecih po uveljavitvi tega zakona podzakonske predpise iz 96., 287.a,
297.c in 297.č člena zakona in drugega odstavka 116. člena tega zakona.
119. člen
Izvršitelji so dolžni sredstva predujmov v
zadevah, v katerih še niso začeli opravljati neposredna dejanja izvršbe in
zavarovanja z ustreznim evidencami, prenesti na račune prehodnih sodnih pologov
v tridesetih dneh po uveljavitvi tega zakona.
Za izplačilo stroškov in nagrade
izvršiteljev iz teh sredstev se uporabljajo določbe tega zakona.
Kršitev določbe prvega odstavka tega člena
predstavlja dejanje, ki pomeni hujšo disciplinsko kršitev.
120. člen
S predlogom za vpis nepremičnine v
zemljiško knjigo mora dolžnik predlagati tudi vpis zastavne pravice, ustanovljene
na tej nepremičnini na podlagi sporazuma strank po določbah zakona, ki urejajo
ustanovitev zastavne pravice na nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiško knjigo,
in vseh drugih bremen. Če tega ne stori, iz listine, ki je podlaga za vpis, pa
izhaja, da je na nepremičnini ustanovljena zastavna pravica, sodišče po uradni
dolžnosti opravi vpis zastavne pravice.
Določba prejšnjega odstavka velja tudi za
zastavne pravice, ustanovljene po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo
tega zakona.
121. člen
Sklepe o izvršbi in zavarovanju, ki se
glasijo na sredstva dolžnika na računih pri Agenciji Republike Slovenije za
plačilni promet, izvršijo po zaprtju teh računov organizacije za plačilni
promet na sredstva, ki jih ima dolžnik pri njih. Organizacije za plačilni
promet v teh primerih opravijo izvršbo po predpisih, ki veljajo v času
opravljanja izvršbe.
Po odprtju transakcijskih računov opravi
organizacija za plačilni promet izvršbo na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik
pri njej, tudi če se sklepi o izvršbi in zavarovanju glasijo na sredstva
dolžnika na že zaprtih računih pri tej organizaciji za plačilni promet.
122. člen
Postopki, v katerih je bil predlog za
izvršbo oziroma zavarovanje vložen pred uveljavitvijo tega zakona, se
nadaljujejo in dokončajo po določbah tega zakona.
Ne glede na prejšnji odstavek, se v
navedenih postopkih uporabljajo naslednje določbe zakona, ki so veljale pred
uveljavitvijo tega zakona:
-
33. člen, če je bilo ravnanje iz prvega odstavka navedenega člena
storjeno pred uveljavitvijo tega zakona,
-
38. člen o plačilu predujma za stroške izvršitelja v postopkih, v
katerih je pred uveljavitvijo tega zakona že odločeno o predujmu, oziroma o
plačilu za delo in stroških izvršitelja v postopkih, v katerih je izvršitelj
pred uveljavitvijo tega zakona že predložil pisno poročilo o opravi dejanj s
specifikacijo stroškov,
-
drugi odstavek 54. člena o pristojnosti, tretji odstavek 58. člena o
sklepu o ugovoru, prvi odstavek 61. člena ter peti odstavek 62. člena o
ravnanju z ugovorom v postopkih, v katerih je sodišče, ki je izdalo sklep o
izvršbi pred uveljavitvijo tega zakona, ugovor že poslalo višjemu sodišču, da o
njem odloči kot o pritožbi,
-
59., 60., 61., 64., 65. in 66. člen v postopkih, v katerih je bil pred
uveljavitvijo tega zakona že vložen ugovor,
-
71. in 73. člen v postopkih, v katerih je bil pred uveljavitvijo tega
zakona že vložen predlog za odlog izvršbe,
-
249., 250., 251., 252., 254. in 255. člen v postopkih, v katerih je bil
predlog za zavarovanje že vložen pred uveljavitvijo tega zakona.
123. člen
Določbe 254. člena zakona prenehajo veljati
za posamezne dele stavb hkrati s prenehanjem veljavnosti zakona o posebnih
pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško
knjigo (Uradni list RS, št. 89/99, 43/01 – odločba US, 97/01 in 32/02 – odločba
US).
124. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se za
izvršbo in zavarovanje na nematerializirane vrednostne papirje v sodnem
postopku prenehajo uporabljati določbe 60., 62., 63. in 85. člena zakona o
nematerializiranih vrednostnih papirjih (Uradni list RS, št. 23/99).
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha
veljati v postopkih, v katerih sodišča opravljajo prisilno izvršitev terjatev,
določba 3. točke četrtega odstavka 29. člena zakona o plačilnem prometu (Uradni
list RS, št. 30/2002) za pridobitev podatkov o transakcijskih računih imetnikov
transakcijskih računov, ki so druge fizične osebe, glede dokazovanja pravnega
interesa.
125. člen
47. in 50. člen tega zakona ter drugi
odstavek 96. in prvi odstavek 248. člena zakona se začnejo uporabljati ob
uveljavitvi podzakonskih aktov iz šestega odstavka 81. in tretjega odstavka 96.
člena zakona.
Izvršitelji oziroma notarji morajo
zahtevati vpise vseh še veljavnih rubežev oziroma zavarovanj, opravljenih pred
uveljavitvijo podzakonskih aktov iz šestega odstavka 81. in tretjega odstavka
96. člena zakona, v uradni register zarubljenih premičnin in zastavnih pravic v
treh mesecih po njegovi vzpostavitvi. V zahtevi morajo navesti tudi predpisani
enolični identifikacijski znak za premičnino. Šteje se, da v tem roku
opravljeni vpis učinkuje od dneva, ko je bil opravljen rubež oziroma
zavarovanje.
126. člen
Določbe tega zakona, ki se nanašajo na
stavbno pravico in zemljiški dolg se pričnejo uporabljati z dnem, ko se prične
uporabljati zakon, ki ureja stvarnopravna razmerja.
127. člen
Ta zakon začne veljati trideseti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Stvarnopravni zakonik – SPZ (Uradni list RS,
št. 87/02)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»Vacatio legis
276. člen
Ta zakon začne veljati
1. januarja 2003.«.
Odločba o ugotovitvi neskladnosti drugega
odstavka 116. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvršbi in
zavarovanju ter o ugotovitvi skladnosti 3. točke prvega odstavka 281. člena in
287.a člena zakona o izvršbi in zavarovanju in tretjega odstavka 116. člena
zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list
RS, št. 70/03)
določa:
»1. Drugi odstavek 116. člena zakona o
spremembah in dopolnitvah zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št.
75/02) je v neskladju z ustavo, kolikor določa, da je treba dodatni izpit
opraviti v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona.
2. Ugotovljeno neskladnost je državni zbor
dolžan odpraviti v šestih mesecih od objave te odločbe v Uradnem listu
Republike Slovenije.
3. Do odprave neskladnosti se šteje, da je
enoletni rok za opravo dodatnega izpita začel teči z dnem uveljavitve
pravilnika o programu, pogojih in načinu opravljanja dodatnega izpita za
izvršitelja (Uradni list RS, št. 15/03).
[…]«.
Zakon o spremembi zakona o spremembah in
dopolnitvah zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ-B (Uradni list RS, št. 16/04)
spreminja 116. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvršbi in
zavarovanju – ZIZ-A (Uradni list RS, št. 75/02)
tako, da se glasi:
»116. člen
Izvršitelji, imenovani do uveljavitve tega
zakona, opravijo zaprisego po 284. členu zakona najkasneje v treh mesecih od
uveljavitve tega zakona.
Izvršitelji, imenovani do uveljavitve tega
zakona, ki ne izpolnjujejo pogoja iz 3. točke prvega odstavka 281. člena
zakona, so dolžni opraviti dodatni izpit po programu, pod pogoji in na način,
ki ga predpiše minister, pristojen za pravosodje, v roku enega leta od
uveljavitve tega podzakonskega predpisa oziroma v istem roku predlagati
imenovanje namestnika, ter dokazila predložiti zbornici in ministru,
pristojnemu za pravosodje.
Izvršitelje, ki ne zaprisežejo v roku iz
prvega odstavka tega člena in izvršitelje, ki v roku iz prejšnjega odstavka ne
izpolnijo navedenega pogoja, minister, pristojen za pravosodje, razreši ter
hkrati imenuje prevzemnike njihovih zadev.«;
ter vsebuje naslednjo končno
določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Odločba o ugotovitvi neustavnosti drugega
odstavka 188. člena in drugega odstavka 194. člena Zakona o izvršbi in
zavarovanju (Uradni list RS, št. 123/04)
določa:
»1. Drugi odstavek 188. člena in drugi
odstavek 194. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98,
75/02, 16/04 in 40/04 - ur.p.b.) sta v neskladju z Ustavo.
2. Zakonodajalec mora ugotovljeno neskladje
odpraviti v roku šestih mesecev od objave odločbe v Uradnem listu Republike
Slovenije.
3. Do odprave ugotovljenega neskladja se v
primerih, ko nepremičnino v izvršilnem postopku za ceno, nižjo od ugotovljene
vrednosti te nepremičnine, kupi upnik ali z njim povezana oseba in terjatev
tega upnika iz zneska, dobljenega s prodajo, ne bi bila v celoti poplačana,
šteje, da je ta upnik poplačan do ugotovljene vrednosti nepremičnine.
4. Prvi, tretji in četrti odstavek 194.
člena Zakona o izvršbi in zavarovanju niso v neskladju z Ustavo.«.
Odločba o ugotovitvi neskladja prvega odstavka
73. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju z Ustavo, o zavrnitvi pobude za
začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 83. člena Zakona o izvršbi
in zavarovanju in 76. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja ter o
delni razveljavitvi sklepov Okrajnega in Višjega sodišča v Kopru (Uradni list
RS, št. 46/05)
določa:
»1. Prvi odstavek 73. člena Zakona o
izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98, 75/02, 16/04 in 40/04 – ur.p.b.)
je v neskladju z Ustavo.
2. Zakonodajalec je dolžan ugotovljeno
neskladje odpraviti v roku pol leta od objave odločbe v Uradnem listu Republike
Slovenije.
3. Do odprave ugotovljenega neskladja
sodišče o predlogu tretjega za odlog izvršbe odloča na način, kot izhaja iz 22.
točke obrazložitve te odločbe.
[…]«.
Odločba o ugotovitvi, da je četrti odstavek
24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju v neskladju z Ustavo, in odločba o
razveljavitvi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani in sklepa Okrajnega sodišča na
Vrhniki (Uradni list RS, št. 46/05)
določa:
»1. Četrti odstavek 24. člena Zakona o
izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98, 75/02, 16/04 in 40/04 – ur.p.b.)
je v neskladju z Ustavo.
2. Zakonodajalec je dolžan ugotovljeno
neskladje odpraviti v roku šestih mesecev od objave odločbe v Uradnem listu
Republike Slovenije.
3. Do odprave ugotovljenega neskladja
sodišče o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka zoper novega dolžnika
odloča tako, kot izhaja iz 17. točke obrazložitve te odločbe.
[…]«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
izvršbi in zavarovanju – ZIZ-C (Uradni list RS, št. 17/06)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
40. člen
Postopki, v katerih je bil predlog za
izvršbo oziroma zavarovanje vložen pred uveljavitvijo tega zakona, se
nadaljujejo in dokončajo po določbah tega zakona.
41. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati 86.a člen Zakona o notariatu (Uradni list RS, št. 4/06 – uradno
prečiščeno besedilo).
42. člen
Določba tretjega odstavka 40. člena
zakona se v delu, ki se nanaša na podatke o nematerializiranih vrednostnih
papirjih, katerih imetnik je dolžnik, ne uporablja, dokler minister, pristojen
za pravosodje, s sklepom ne ugotovi, da so za to izpolnjeni tehnični pogoji.
Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
43. člen
Minister, pristojen za pravosodje, izda
podzakonski predpis iz tretjega odstavka 42.a člena zakona v šestih mesecih od
uveljavitve tega zakona.
44. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Odločba o ugotovitvi, da je prvi stavek
tretjega odstavka 97. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju v neskladju z
Ustavo, in o razveljavitvi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani in sklepa
Okrajnega sodišča v Domžalah (Uradni list RS, št. 30/06)
določa:
»1. Prvi stavek tretjega odstavka 97. člena
Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98, 75/02, 16/04, 40/04
– ur. p. b. in 17/06 ) je v neskladju z Ustavo.
»2. Zakonodajalec je dolžan ugotovljeno
neskladje odpraviti v roku šestih mesecev od objave odločbe v Uradnem listu Republike
Slovenije.
»3. Do odprave neskladnosti iz 1. točke
izreka te odločbe mora sodišče tudi v primeru poplačila enega upnika izdati
sklep o poplačilu.
[…]«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
izvršbi in zavarovanju – ZIZ-D (Uradni list RS, št. 69/06)
vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:
»5. člen
Izjavi iz prvega odstavka 96. člena in
četrtega odstavka 189. člena zakona, ki je bila vročena dolžniku in upniku pred
uveljavitvijo tega zakona, lahko dolžnik in upnik nasprotujeta v roku iz petega
odstavka 189. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 44/06
– uradno prečiščeno besedilo).
6. člen
Postopki, v katerih sodišča odločajo o
delitvi kupnine in poplačilu upnika ali upnikov, ki so se začeli pred
uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo in dokončajo po določbah tega zakona.
7. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
izvršbi in zavarovanju – ZIZ-E (Uradni list RS, št. 115/06)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
63. člen
Minister, pristojen za pravosodje, ob
tehnični izpolnitvi pogojev za vlaganje po elektronski poti objavi seznam vlog
in drugih pisanj ter rok, od katerega je mogoče vloge in pisanja s seznama
vlagati po elektronski poti.
64. člen
Predlogi za izvršbo in predlogi za
nasprotno izvršbo se do uveljavitve podzakonskega predpisa iz tretjega odstavka
40. člena in tretjega odstavka 67. člena zakona vlagajo po določbah
zakona, ki so veljale do uveljavitve tega zakona.
Ne glede na prejšnji odstavek se od
uveljavitve tega zakona uporabljata peti in šesti odstavek 40. člena
zakona.
65. člen
Postopki, v katerih je bil predlog za
izvršbo oziroma predlog za nasprotno izvršbo vložen pred uveljavitvijo
podzakonskega predpisa iz tretjega odstavka 40. člena in tretjega odstavka
67. člena zakona, se nadaljujejo in dokončajo po določbah zakona, ki so
veljale do uveljavitve tega zakona.
66. člen
Drugi odstavek 44. člena zakona in
določba o navedbi krajevno pristojnega sodišča v sklepu o izvršbi iz četrtega
odstavka 44. člena zakona se začneta uporabljati z dnem, ko začneta
veljati podzakonska predpisa iz tretjega odstavka 40. člena in tretjega
odstavka 67. člena zakona.
67. člen
V postopkih, v katerih je bil do dneva
uveljavitve tega zakona že izdan sklep o določitvi izvršitelja po določbah
zakona, ki so veljale do uveljavitve tega zakona, opravijo neposredna dejanja
izvršbe in zavarovanja izvršitelji, ki so bili določeni s sklepom o določitvi
izvršitelja. Tudi za te primere se uporablja deveti odstavek 44.a člena zakona.
V postopkih, v katerih do dneva uveljavitve
tega zakona sklep o določitvi izvršitelja še ni izdan, upnik izvršitelja navede
v roku, ki ga določi sodišče v pozivu, v katerem ga opozori, da bo sklep o
izvršbi v celoti ali delno s sklepom razveljavilo, ali ne bo opravilo
posameznega dejanja izvršbe, če v tem roku ne bo navedel izvršitelja. Zoper
sklep, s katerim se sklep o izvršbi v celoti ali delno razveljavi ali se
odloči, da se posamezno dejanje izvršbe ne bo opravilo, ni pritožbe.
68. člen
Določba o opozorilu na pravne posledice iz
tretjega odstavka 58. člena zakona in tretji odstavek 58. člena
zakona se pričneta uporabljati z dnem, ko začneta veljati podzakonska predpisa
iz tretjega odstavka 40. člena in tretjega odstavka 67. člena zakona.
69. člen
Če je od rubeža oziroma, v primeru iz
drugega odstavka 81. člena zakona, od dne, ko je upnik predlagal prodajo
stvari do uveljavitve tega zakona preteklo že tri mesece, prodaja pa še ni bila
opravljena, mora biti prodaja opravljena v treh mesecih od uveljavitve tega
zakona.
70. člen
V izvršilnih zadevah, v katerih je
izvršitelj na dan uveljavitve tega zakona že opravil rubež, ni pa še določil
načina in datuma prodaje stvari, mora način in datum prodaje stvari določiti in
zabeležiti v rubežnem zapisniku v enem mesecu od uveljavitve tega zakona.
Izvršitelj obvesti stranke o načinu in datumu prodaje stvari s posebnim
obvestilom.
V primeru iz drugega odstavka
81. člena zakona način in datum prodaje stvari določi in zabeleži v
rubežnem zapisniku izvršitelj v skladu drugim odstavkom 93. člena zakona.
71. člen
Če sta od prejema strankinega obvestila iz
četrtega odstavka 94. člena zakona do uveljavitve tega zakona pretekla že
dva meseca, druga dražba ali ponovna prodaja z neposredno pogodbo pa ni bila
opravljena, mora izvršitelj opraviti drugo dražbo ali ponovno prodajo z
neposredno pogodbo najpozneje v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona.
72. člen
V postopkih, v katerih je bil do dneva
uveljavitve tega zakona že izdan sklep o izvršbi, je v primeru, da ležijo
nepremičnine na območju različnih sodišč, za samo izvršbo krajevno pristojno
sodišče po določbah zakona, ki so veljale do uveljavitve tega zakona.
73. člen
Drugi odstavek 291. člena zakona se uporablja
tudi v izvršilnih zadevah, ki jih je izvršitelj prejel do uveljavitve tega
zakona, če sklep o poplačilu še ni bil izdan.
74. člen
Minister, pristojen za pravosodje, izda
podzakonski predpis iz tretjega odstavka 40. člena in tretjega odstavka
67. člena zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona.
75. člen
Ne glede na določbe Zakona o sodnih taksah
(Uradni list RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo) se do uveljavitve
sprememb zakona, ki ureja sodne takse, in se nanašajo na plačilo sodnih taks v
izvršilnem postopku, za predlog za izvršbo, v katerem je navedeno eno sredstvo
izvršbe, plača taksa v višini 20 eurov, za predlog za izvršbo, v katerem sta
navedeni dve ali več sredstev izvršbe, se za drugo in vsako nadaljnje navedeno
sredstvo izvršbe plača dodatna taksa v višini 5 eurov, za predlog upnika po
tretjem odstavku 34. člena zakona pa taksa v višini 6 eurov za vsako
predlagano sredstvo oziroma predmet izvršbe.
Ne glede na določbe Zakona o sodnih taksah
(Uradni list RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo) se do uveljavitve
sprememb zakona, ki ureja sodne takse in se nanašajo na plačilo sodnih taks v
izvršilnem postopku, za sklep o izvršbi, za sklep o ugovoru zoper sklep o
izvršbi in za sklep o predlogu za odlog izvršbe, plača taksa v višini 20 eurov,
za sklep, s katerim sodišče odloči o predlogu upnika po tretjem odstavku
34. člena zakona in za sklep o ugovoru zoper sklep, s katerim sodišče
odloči o predlogu upnika po tretjem odstavku 34. člena zakona, pa taksa v
višini 6 eurov.
Ne glede na določbe Zakona o sodnih taksah
(Uradni list RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo) se do uveljavitve
sprememb zakona, ki ureja sodne takse in se nanašajo na plačilo sodnih taks v
izvršilnem postopku, za ugovor zoper sklep o izvršbi plača taksa v višini 20
eurov, za ugovor zoper sklep, s katerim sodišče odloči o predlogu upnika po
tretjem odstavku 34. člena zakona, pa 6 eurov.
Ne glede na določbe Zakona o sodnih taksah
(Uradni list RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo) se do uveljavitve
sprememb zakona, ki ureja sodne takse in se nanašajo na plačilo sodnih taks v
izvršilnem postopku, za pritožbo zoper sklepe iz drugega odstavka tega člena
plača taksa v višini 80 eurov, za odgovor na pritožbo pa 20 eurov.
76. člen
Ne glede na tar. št. 27 in tar. št. 39
Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03 in 70/03 – popr.) je do
uveljavitve sprememb Odvetniške tarife, ki se nanašajo na plačilo storitev
odvetnikov v izvršilnem postopku, odvetnik v izvršilnem postopku za vložitev
predloga za izvršbo upravičeni do plačila v višini 80 eurov.
77. člen
75. in 76. člen tega zakona se začneta
uporabljati z dnem, ko začneta veljati podzakonska predpisa iz tretjega
odstavka 40. člena in tretjega odstavka 67. člena zakona.
78. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
izvršbi in zavarovanju – ZIZ-F (Uradni list RS, št. 93/07)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»Prehodna in končna določba
7. člen
1., 2. in 4. člen tega zakona se
začnejo uporabljati z dnem, ko začneta veljati podzakonska akta iz tretjega
odstavka 40. člena in tretjega odstavka 67. člena zakona.
Do spremembe zakona, ki ureja sodišča, v
delu, ki ureja posredovanje in povezovanje podatkov iz zbirk osebnih in drugih
varovanih podatkov sodiščem, se informacijski sistem sodišča za namene
ugotovitve ali presoje dejstev v zvezi z vodenjem izvršilnih postopkov ali za
odločanje v teh postopkih, lahko poveže z uradnimi evidencami in javnimi
knjigami ter iz njih pridobi osebne ali druge podatke, ki so sodišču potrebni
za ugotovitev ali presojo dejstev v zvezi z vodenjem postopkov ali za odločanje
v teh postopkih. Povezovanje se izvede z uporabo enotne matične številke občana
(EMŠO) ali davčne številke stranke ali naslova prebivališča stranke ali drugih
podatkov, ki v povezavi z osebnim imenom stranke zagotavljajo enoznačno
identifikacijo osebe, katere podatek se zahteva.
Sodnik ali po pooblastilu sodnika drugo
sodno osebje v zahtevi za posredovanje podatkov iz prejšnjega odstavka navede,
katere osebne ali druge podatke zahteva ter poda osebno ime in naslov
prebivališča stranke ali rojstni datum, oziroma enotno matično številko občana
(EMŠO) ali davčno številko stranke ali navedene podatke drugih oseb, katerih
podatke sodišče zahteva ter enoznačno številko zadeve sodišča, po potrebi pa
tudi primeren rok, v katerem naj bi bili zahtevani podatki posredovani sodišču,
pri izvajanju neposrednega elektronskega dostopa do podatkov pa sodniku ali
pooblaščenemu sodnemu osebju ni treba navesti, katere osebne ali druge podatke
zahteva.
8. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o sodnih taksah – ZST-1 (Uradni list RS,
št. 37/08)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»44. člen
(končna
določba)
Ta zakon začne veljati 1. oktobra 2008.«.
Zakon o arbitraži – ZArbit (Uradni list RS,
št. 45/08)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»52. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati tri mesece po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o dopolnitvi Zakona o izvršbi in
zavarovanju – ZIZ-G (Uradni list RS, št. 28/09)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
izvršbi in zavarovanju – ZIZ-H (Uradni list RS, št. 51/10)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE DOLOČBE IN KONČNA DOLOČBA
35. člen
Postopki, v katerih je bil predlog za
izvršbo oziroma za zavarovanje vložen pred uveljavitvijo tega zakona, se
nadaljujejo in dokončajo po določbah tega zakona.
36. člen
Osmi in deseti odstavek 29. člena, četrti
do sedmi odstavek 29.b člena in prvi stavek enajstega odstavka 141. člena
zakona se začnejo uporabljati, ko so zagotovljeni tehnični pogoji za njihovo
izvajanje. Tehnični pogoji za izvajanje navedenih določb morajo biti
zagotovljeni najkasneje do 1. septembra 2011. Minister, pristojen za
pravosodje, ob tehnični izpolnitvi pogojev izda sklep, v katerem določi datum,
od katerega dalje se uporabljajo navedene določbe. Sklep se objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Do izpolnitve pogojev iz prejšnjega
odstavka posreduje organizacija za plačilni promet obvestila iz 141. člena
zakona sodišču v pisni obliki.
37. člen
Črtana 40.a in 61.a člen se uporabljata do
dne, ki ga v skladu s 36. členom tega zakona določi minister, pristojen za
pravosodje.
38. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen 3. člena tega zakona, ki
začne veljati 1. januarja 2011.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
izvršbi in zavarovanju – ZIZ-I (Uradni list RS, št. 26/11)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE DOLOČBE IN KONČNA DOLOČBA
9. člen
Postopki, v katerih je bil predlog za
izvršbo, predlog za nasprotno izvršbo ali predlog za zavarovanje vložen pred
uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona.
10. člen
Minister, pristojen za pravosodje v treh
mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi Pravilnik o opravljanju službe
izvršitelja (Uradni list RS, št. 18/03 in 83/06) z določbami tega zakona.
Izvršitelji v enem mesecu po uveljavitvi
tega zakona sklenejo pogodbo o vodenju skrbniškega računa, prenesejo sredstva
nanj in predložijo dokazilo o sklenjeni pogodbi o vodenju skrbniškega računa
zbornici izvršiteljev.
Zbornica izvršiteljev v treh mesecih od
uveljavitve tega zakona prevzame spise zaključenih zadev izvršiteljev, ki so
bili razrešeni do uveljavitve tega zakona in uskladi določbe Statuta Zbornice
izvršiteljev Slovenije (Uradni list RS, št. 93/03) z določbami tega zakona.
Vlada Republike Slovenije v treh mesecih po
uveljavitvi zakona uskladi Uredbo o registru neposestnih zastavnih pravic in
zarubljenih premičnin (Uradni list RS, št. 23/04, 66/06 in 16/08) s tem
zakonom.
11. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Odločba o razveljavitvi 38. člena Zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju, kolikor določa, da v
ustreznem delu veljajo določbe 45., 46. in 138. člena Zakona o izvršbi in
zavarovanju tudi za primer menice, ki jo je menični zavezanec, zoper katerega
je vložen predlog za izvršbo, podpisal pred uveljavitvijo Zakona o spremembah
in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju in o razveljavitvi 11. člena
Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju, kolikor
določa, da velja 67. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju tudi za primer
menice, ki jo je menični zavezanec, zoper katerega je vložen predlog za
izvršbo, podpisal pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona
o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 17/13)
spreminja 38. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in
zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/10)
tako, da se glasi:
»38. člen
(delno prenehal veljati)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen 3. člena tega zakona, ki
začne veljati 1. januarja 2011.«,
spreminja 11. člen Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 26/11), tako da se glasi:
»11. člen
(delno prenehal veljati)
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
izvršbi in zavarovanju – ZIZ-J (Uradni list RS, št. 53/14) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»Prehodne in končne določbe
82. člen
Postopki, v katerih je bil predlog za
izvršbo ali zavarovanje vložen pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo
in končajo po določbah tega zakona, če ni v drugem in tretjem odstavku tega
člena drugače določeno.
Če je v izvršbi na nepremičnino do
uveljavitve tega zakona že bil izdan sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine,
se ne uporablja 172.a člen zakona, za upnike zemljiškega dolga se ne uporablja
spremenjena določba 2. točke 196. člena zakona in novega drugega odstavka 198.
člena zakona, uporablja pa se določba do sedaj veljavnega šestega odstavka 208.
člena zakona.
Če je v izvršbi na nepremičnino do
uveljavitve tega zakona že bila izdana odredba o prodaji, se postopek dokonča
po določbah do sedaj veljavnega zakona.
Disciplinski postopek zoper izvršitelja, ki
je bil uveden do uveljavitve tega zakona, se dokonča po določbah do sedaj
veljavnega zakona.
83. člen
Spremenjeni četrti odstavek 29. člena
zakona se začne uporabljati tri mesece po uveljavitvi tega zakona.
Spremenjeni 29.b člen, spremenjeni 40.
člen, spremenjeni 41. člen, novi deveti odstavek 45. člena, spremenjeni 46.
člen, spremenjeni 240. člen in novi 245.a do 245.c člen zakona se začnejo
uporabljati, ko so zagotovljeni tehnični pogoji za njihovo izvajanje. Minister,
pristojen za pravosodje, ob tehnični izpolnitvi pogojev izda sklep, v katerem
določi datum, od katerega se uporabljajo navedene določbe. Sklep se objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.
Spremenjeni 294.b člen zakona se začne
uporabljati tri mesece po uveljavitvi tega zakona.
Sredstva iz naslova varščine, ki so do
dneva uveljavitve tega zakona na računu sodnih pologov, se prenesejo iz sodnih
pologov na skrbniške račune izvršiteljev v treh mesecih po uveljavitvi tega
zakona.
84. člen
Minister, pristojen za pravosodje, uskladi
Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega
postopka (Uradni list RS, št. 121/07, 71/10, 35/11 in 104/11) in Pravilnik o
opravljanju službe izvršitelja (Uradni list RS, št. 18/03, 83/06 in 59/11) z
določbami tega zakona v treh mesecih po njegovi uveljavitvi.
85. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona
o izvršbi in zavarovanju – ZIZ-K (Uradni list RS, št. 54/15) vsebuje naslednjo prehodno in
končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
6. člen
Postopki, v katerih je bil predlog za
izvršbo vložen pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo in dokončajo po
določbah tega zakona.
Po določbah tega zakona se izvršujejo tudi
sklepi o izvršbi, ki so jih izvrševalci sklepov o izvršbi že prejeli v
izvršitev.
Določbe tega zakona se uporabljajo tudi pri
izplačevanju upravne izplačilne prepovedi, ki jo je dolžnikov delodajalec
potrdil pred uveljavitvijo tega zakona.
7. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
izvršbi in zavarovanju – ZIZ-L (Uradni list RS, št. 11/18) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
67. člen
V Zakonu o Javnem štipendijskem, razvojnem,
invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (Uradni list RS,
št. 78/06 – uradno prečiščeno besedilo, 106/12 in 39/16) se v petem
odstavku 28. člena beseda »stroškov« nadomesti z besedo »taks«.
68. člen
V Zakonu o sodnih taksah (Uradni list RS,
št. 37/08, 97/10, 63/13, 58/14 – odl. US, 19/15 – odl. US, 30/16 in 10/17
– ZPP-E) se v tabeli 4 v tarifni številki 4012 za besedo »zavarovanje« doda
besedilo »ali postopek o predlogu za vpis hipoteke na podlagi sklepa o
izročitvi nepremičnine kupcu
69. člen
V Zakonu o zemljiški knjigi (Uradni list
RS, št. 58/03, 37/08 – ZST-1, 45/08, 28/09, 25/11, 14/15 – ZUUJFO in
69/17) se v drugem odstavku 89. člena v 4. točki pika nadomesti z vejico in se
doda nova 5. točka, ki se glasi:
»5. vseh vknjiženih
stvarnih služnosti, za katere je v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu
določeno, da prenehajo.
70. člen
Postopki, v katerih je bil predlog za
izvršbo ali predlog za zavarovanje vložen pred uveljavitvijo tega zakona, se
nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona.
Po določbah tega zakona se izvršujejo tudi
sklepi o izvršbi, ki so jih izvrševalci sklepov o izvršbi že prejeli v
izvršitev.
Če je v izvršbi na nepremičnino do
uveljavitve tega zakona že bila izdana odredba o prodaji, se postopek dokonča
po določbah do sedaj veljavnega zakona.
V postopku izvršbe na nematerializirane
vrednostne papirje, v katerem je bil do začetka uporabe novega 44.b člena
zakona, spremenjenega tretjega, četrtega in petega odstavka 45. člena zakona,
spremenjenega drugega odstavka 163.b člena zakona in spremenjenega tretjega
odstavka 163.c člena zakona že izdan sklep o izvršbi, ni pa še bil izdan sklep
po tretjem odstavku 163.c člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list
RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 –
ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 –
odl. US, 54/15 in 76/15 – odl. US), sodišče v 60 dneh od začetka uporabe
navedenih členov upnika pozove, naj predlaga pooblaščenega udeleženca trga
vrednostnih papirjev za prodajo vrednostnih papirjev. Sodišče s sklepom
pooblasti za prodajo tistega pooblaščenega udeleženca trga vrednostnih
papirjev, ki ga je predlagal upnik. Če upnik po pozivu sodišča ne predlaga
pooblaščenega udeleženca trga vrednostnih papirjev, se postopek izvršbe na nematerializirane
vrednostne papirje ustavi. V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine
je za poziv krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno glede na
dovoljena sredstva izvršbe.
71. člen
Novi deseti odstavek 9. člena zakona se
uporablja za sklepe o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki jih sodišče
izda po preteku enega meseca od uveljavitve tega zakona.
72. člen
Do uveljavitve spremembe Pravilnika o
tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim
delom (Uradni list RS, št. 18/03 in 35/13) izvršitelju pripada plačilo za
dejanja iz enajstega odstavka 31. člena zakona plačilo v stalnem znesku v
vrednosti 50 točk.
73. člen
Minister, pristojen za pravosodje, izda
podzakonski predpis iz devetega odstavka 93. člena zakona in petega odstavka
188.a člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
74. člen
Vlada Republike Slovenije uskladi Uredbo o
registru neposestnih zastavnih pravic (Uradni list RS, št. 23/04, 66/06,
16/08, 62/11 in 87/15) z določbami tega zakona do 1. januarja 2020.
Minister, pristojen za pravosodje, uskladi
Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (Uradni list RS, št. 18/03,
83/06, 59/11 in 35/16) z določbami tega zakona v šestih mesecih po njegovi
uveljavitvi.
Minister, pristojen za pravosodje, uskladi
Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega
postopka (Uradni list RS, št. 104/11, 88/14 in 44/16) z določbami tega
zakona v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
75. člen
3. do 8. točka novega trinajstega odstavka
spremenjenega 31. člena, spremenjeni prvi odstavek, novi četrti odstavek ter
nova sedmi in osmi odstavek 93. člena, novi 93.a člen, drugi stavek
spremenjenega četrtega odstavka 178. člena, novi 181.a člen, spremenjeni prvi
odstavek 182. člena, spremenjeni drugi odstavek 183. člena, spremenjeni tretji
odstavek 185. člena in novi 188.a člen zakona se začnejo uporabljati, ko so
zagotovljeni tehnični pogoji za njihovo izvajanje.
Do začetka uporabe določb zakona iz
prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju
(Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 –
ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US,
53/14, 58/14 – odl. US, 54/15 in 76/15 – odl. US).
Minister, pristojen za pravosodje, ob
tehnični izpolnitvi pogojev izda odredbo, v kateri določi datum, od katerega se
uporabljajo določbe iz prvega odstavka tega člena. Odredba se objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
76. člen
Spremenjeni tretji, četrti in peti odstavek
81. člena ter novi šesti, sedmi, osmi, deveti in deseti odstavek 81. člena,
spremenjeni drugi odstavek 96. člena, drugi odstavek 248. člena, tretji
odstavek 260. člena, tretji odstavek 271. člena in tretji odstavek 273. člena
zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2020.
Spremenjeni peti in sedmi odstavek 40.
člena, spremenjeni drugi odstavek 41. člena, spremenjeni drugi odstavek
44. člena, novi 44.b člen, spremenjeni tretji, četrti in peti odstavek 45.
člena, spremenjeni tretji odstavek 46. člena, spremenjeni drugi odstavek 163.b
člena in spremenjeni tretji odstavek 163.c člena zakona se začnejo uporabljati
eno leto po uveljavitvi tega zakona.
Do začetka uporabe določb zakona iz prvega
in drugega odstavka tega člena se uporabljajo določbe Zakona o izvršbi in
zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07,
37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 –
odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15 in 76/15 – odl. US).
Do začetka uporabe novega tretjega odstavka
44.b člena zakona sodišče v primeru, da je dolžnik pravna oseba ali podjetnik,
za katero mora pooblaščeni udeleženec trga vrednostnih papirjev na podlagi
Uredbe 600/2014/EU ob poročanju posla navesti tudi LEI kodo v smislu Uredbe
2017/590/EU, po pravnomočnosti sklepa o izvršbi odredi pooblaščenemu udeležencu
trga vrednostnih papirjev, da pridobi LEI kodo za dolžnika, ki je pravna oseba
ali podjetnik, če je ta nima.
77. člen
Ta zakon začne veljati trideseti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.