Opozorilo: Besedilo osnovnega predpisa
ZAKON
O OVERITVI LISTIN V MEDNARODNEM PROMETU (ZOLMP-1)
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(uporaba zakona)
(1) Po tem zakonu se overjajo javne listine, izdane v
Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: domače listine), ki so namenjene za
uporabo v tujini, če se po pravu države, v kateri bodo uporabljene, zahteva
njihova overitev in če ni z mednarodno pogodbo ali pravnim aktom Evropske Unije
določeno drugače.
(2) Po predhodnih overitvah v državi izvora listine se po tem
zakonu overjajo tudi javne listine, izdane v tuji državi (v nadaljnjem
besedilu: tuje listine), ki so namenjene za uporabo v Republiki Sloveniji, če
ni z mednarodno pogodbo ali pravnim aktom Evropske Unije določeno drugače.
2. člen
(javne listine)
Javne listine po tem zakonu so listine, ki v državi, v kateri
so izdane, veljajo za javne listine in so bile izdane v obliki in na način,
predpisan v pravu države izvora listine.
3. člen
(overitev listine)
(1) Overitev listine po tem zakonu pomeni potrditev
verodostojnosti podpisa osebe, ki je listino podpisala, in verodostojnosti
odtisa pečata ali žiga na njej ter nadaljnje potrditve verodostojnosti podpisov
uradnih oseb in odtisov žigov državnih organov na listini (v nadaljnjem
besedilu: nadoveritve).
(2) Z overitvijo po tem zakonu se ne potrjuje resničnost
vsebine listine.
NAČIN OVERITVE
4. člen
(deponiranje podpisov ter odtisov pečatov in žigov)
(1) Državni organi in nosilci javnih pooblastil zaradi
overitev svojih listin, ki jih opravlja sodišče, pri okrožnem sodišču, na
območju katerega imajo svoj sedež, deponirajo podpise svojih delavk in delavcev
(v nadaljnjem besedilu: delavci), ki so upravičeni za podpisovanje javnih
listin, odtise pečatov in žigov, ki jih njihovi pooblaščeni delavci uporabljajo
pri izdajanju javnih listin, in priglasijo potrdila za elektronski podpis, ki
jih njihovi pooblaščeni delavci uporabljajo za elektronsko podpisovanje javnih
listin, izvorno izdanih v elektronski obliki.
(2) Notarke in notarji (v nadaljnjem besedilu: notarji) ter
notarske pomočnice in notarski pomočniki (v nadaljnjem besedilu: notarski
pomočniki) zaradi overitev svojih listin, ki jih opravlja ministrstvo,
pristojno za pravosodje, deponirajo svoje podpise, odtise žigov in pečatov ter
priglasijo potrdila za elektronski podpis, ki jih uporabljajo, pri ministrstvu,
pristojnem za pravosodje.
(3) Državni organi zaradi neposrednih overitev svojih listin
v skladu z določbami 11. člena tega zakona pri ministrstvu, pristojnem za
zunanje zadeve, deponirajo podpise svojih delavcev, ki so upravičeni za
podpisovanje javnih listin, in odtise žigov, ki jih njihovi pooblaščeni delavci
uporabljajo pri izdajanju javnih listin.
5. člen
(overitev listine po pooblaščencu)
Kadar je zahteva za overitev listine dana po pooblaščenki ali
pooblaščencu hkrati z listino, ki naj se overi, pooblastila za zastopanje ni
treba predložiti.
6. člen
(overitev podpisa)
(1) Verodostojnost podpisa osebe, ki je listino podpisala, se
ugotavlja na podlagi deponiranih podpisov.
(2) Verodostojnost podpisa se lahko dokazuje tudi tako, da se
podpisnik listine pred uradno osebo lastnoročno podpiše ali prizna podpis, ki
je že na listini, za svoj. Če priznava podpis na listini oseba, ki je slepa, ji
vsebino listine prebere uradna oseba organa, ki overja listino, kar je treba navesti
v potrdilu o overitvi.
(3) Če se verodostojnost podpisa dokazuje na način iz
prejšnjega odstavka, se podpis overi potem, ko se ugotovi istovetnost
podpisnika. Istovetnost osebe iz prejšnjega odstavka se ugotavlja na podlagi
uradnih dokumentov, osebnega poznanja ali na kakršen koli drug način, po
katerem je istovetnost podpisnika listine mogoče nedvomno ugotoviti. Način
ugotovitve osebne istovetnosti iz prejšnjega odstavka mora biti vselej naveden
v potrdilu o overitvi.
(4) Verodostojnost elektronskega podpisa na izvorno
elektronski javni listini se ugotavlja na podlagi priglašenih potrdil za
elektronski podpis.
(5) Ne glede na določbe tega člena se verodostojnost podpisa
osebe, ki je listino podpisala, lahko ugotavlja tudi na kakšen drug način, po
katerem je mogoče brez dvoma ugotoviti njegovo verodostojnost.
7. člen
(overitev odtisa pečata in žiga)
Verodostojnost odtisa pečata ali žiga na listini se ugotavlja
na podlagi deponiranih odtisov pečatov in žigov ali na kakršen koli drug način,
po katerem je mogoče brez dvoma ugotoviti njegovo verodostojnost.
8. člen
(potrdilo o overitvi)
(1) Potrdilo o overitvi se napiše na izvirni listini ali na
posebnem listu, ki se z listino poveže na način, ki onemogoča njuno ločevanje.
(2) Če se overitev opravi v skladu z določbami 13. člena
tega zakona in se potrdilo o overitvi izda v elektronski obliki, mora biti to
povezano z dokumentom, ki vsebuje izvorno elektronsko listino, ki se overja,
ali njen skenogram, na način, ki onemogoča njuno ločevanje.
(3) Potrdilo o overitvi mora vsebovati datum overitve,
številko, s katero je listina vpisana v overitveni vpisnik, podpis uradne osebe
in pečat ali žig organa, ki je overitev opravil.
(4) Natančnejšo vsebino potrdil o overitvi določi minister,
pristojen za pravosodje, v soglasju z ministrom, pristojnim za zunanje zadeve.
ORGANI, KI OPRAVLJAJO OVERITEV LISTIN V MEDNARODNEM PROMETU
9. člen
(overitev pri okrožnih sodiščih)
(1) Potrditev verodostojnosti podpisa osebe, ki je listino
podpisala, in verodostojnosti odtisa pečata ali žiga na listini opravljajo vsa
okrožna sodišča, če zakon ne določa drugače.
(2) Overitev iz prejšnjega odstavka opravi sodnica oziroma
sodnik (v nadaljnjem besedilu: sodnik).
10. člen
(nadoveritve)
(1) Preden se domača listina pošlje v potrditev tujemu
organu, se opravi potrditev verodostojnosti podpisa sodnika iz drugega odstavka
prejšnjega člena in odtisa pečata sodišča pri ministrstvu, pristojnem za
pravosodje, potrditev verodostojnosti podpisa pooblaščenega uradnika
ministrstva, pristojnega za pravosodje, ki je overitev opravil, ter
verodostojnosti odtisa žiga tega ministrstva pa pri ministrstvu, pristojnem za
zunanje zadeve.
(2) Okrožna sodišča deponirajo podpise sodnikov, ki so
določeni za overjanje listin v mednarodnem prometu, in odtise pečatov sodišč
pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje. Na podlagi deponiranih podpisov
sodnikov in odtisov pečatov sodišč ministrstvo, pristojno za pravosodje, opravi
potrditev iz prejšnjega odstavka.
(3) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, deponira podpise
uradnikov ministrstva, ki so pooblaščeni opravljati potrditve iz prvega
odstavka tega člena in odtis žiga ministrstva pri ministrstvu, pristojnem za
zunanje zadeve. Na podlagi deponiranih podpisov pooblaščenih uradnikov in
odtisa žiga ministrstva, pristojnega za pravosodje, opravi ministrstvo,
pristojno za zunanje zadeve, potrditev iz prvega odstavka tega člena.
11. člen
(neposredna overitev pri ministrstvu, pristojnem za zunanje
zadeve)
Ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjega člena lahko
domače listine, ki jih izdajo državni organi, brez poprejšnje overitve pri
sodiščih iz 9. člena tega zakona in pri ministrstvu, pristojnem za
pravosodje, overi neposredno ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.
12. člen
(overitev pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje)
(1) Potrditev verodostojnosti podpisa in odtisa pečata sodne
tolmačke oziroma sodnega tolmača na listinah, namenjenih za uporabo v tujini,
opravlja ministrstvo, pristojno za pravosodje.
(2) Ne glede na določbo 9. člena tega zakona lahko
podpis in pečat oziroma žig notarja in podpis notarskega pomočnika na listinah,
ki se overjajo po tem zakonu, overi tudi ministrstvo, pristojno za pravosodje.
13. člen
(overitev domače listine za uporabo v državah članicah
haaške Konvencije o odpravi potrebe legalizacije tujih javnih listin)
(1) Domače listine, ki so namenjene za uporabo v državah
članicah haaške Konvencije o odpravi potrebe legalizacije tujih javnih listin
(Uradni list FLRJ – Mednarodne pogodbe, št. 10/62; v nadaljnjem besedilu:
konvencija), se overijo na način, ki ga določa ta konvencija.
(2) Overitve iz prejšnjega odstavka opravljajo okrožna
sodišča in ministrstvo, pristojno za pravosodje. Nadaljnje overitve domačih
listin, ki so namenjene za uporabo v državah članicah konvencije, niso
potrebne.
14. člen
(overitev tujih listin za uporabo v Republiki Sloveniji)
(1) Tuje listine se lahko uporabijo v Republiki Sloveniji, če
jih po predhodnih overitvah v državi izvora listine overi ministrstvo, pristojno
za zunanje zadeve, oziroma diplomatsko predstavništvo ali konzulat Republike
Slovenije v tujini, če ni z mednarodno pogodbo ali pravnim aktom Evropske Unije
določeno drugače.
(2) Če organ, ki mu je predložena tuja listina, dvomi o njeni
verodostojnosti, lahko zahteva od ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve,
naj preveri, ali jo je izdal organ, ki je v njej naveden.
(3) Tuje listine, izdane v državah članicah konvencije,
overjajo organi, ki jih v skladu s 6. členom te konvencije določi država
izvora listine, nadaljnje overitve pri ministrstvu, pristojnem za zunanje
zadeve, oziroma pri diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike
Slovenije v tujini pa niso potrebne.
(4) Opravljanje overitev po tem členu natančneje določi
minister, pristojen za zunanje zadeve.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
15. člen
(izvršilna predpisa in prehodno obdobje)
(1) Predpisa iz četrtega odstavka 8. člena in četrtega
odstavka 14. člena tega zakona se izdata v treh mesecih po uveljavitvi
tega zakona.
(2) Do uveljavitve predpisa iz četrtega odstavka
8. člena tega zakona se za overitev javnih listin, izdanih v Republiki
Sloveniji za uporabo v tujini, uporabljajo potrdila, ki se izdajajo v skladu z
določbami Zakona o overitvi listin v mednarodnem prometu (Uradni list RS, št. 64/01).
(3) Do uveljavitve predpisa iz četrtega odstavka
14. člena tega zakona se za overitev tujih listin za uporabo v Republiki
Sloveniji uporablja Pravilnik o overitvah javnih listin, podpisov, rokopisov in
prepisov oziroma fotokopij v diplomatskih in konzularnih predstavništvih
Republike Slovenije v tujini (Uradni list RS, št. 7/02), kolikor ni v
nasprotju s tem zakonom.
16. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o
overitvi listin v mednarodnem prometu (Uradni list RS, št. 64/01).
17. člen
(začetek uporabe)
(1) Določba drugega odstavka 4. člena tega zakona se v
delu, ki se nanaša na obveznost priglasitve potrdil za elektronski podpis
notarjev in notarskih pomočnikov pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje,
določba drugega odstavka 8. člena pa v delu, kolikor potrdilo o overitvi v
elektronski obliki izda ministrstvo, pristojno za pravosodje, začneta
uporabljati, ko so zagotovljeni tehnični pogoji za njuno izvajanje.
(2) Minister, pristojen za pravosodje, ob zagotovitvi
tehničnih pogojev z odredbo, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije,
določi datum, od katerega bo mogoče priglasiti potrdila za elektronski podpis
notarjev in notarskih pomočnikov in izdajanje potrdil v elektronski obliki pri
ministrstvu, pristojnem za pravosodje.
18. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 040-10/16-1/16
Ljubljana, dne 15. februarja 2017
EPA 1648-VII
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Milan Brglez l.r.
Predsednik